Pozdravljeni, vidim, da me mlajši ljudje ne razumejo, če jih vprašam po ceni z besedami – Po čem pa so ti čevlji, banane? ... Ali je ta oblika slovnično pravilna?
Zadetki iskanja
Jezikovna
Vprašalnica »po čem«
Jezikovna
Vprašanje glede pregovora o solzah
Grenke so solze, ki tečejo, še grenkejše tiste, ki ne. (Irski pregovor) Imamo v zakladnici slovenskega jezika kaj podobnega?
Jezikovna
Vprašanje glede svetovalnice in njenih pristojnosti
Moje vprašanje se nanaša na vlogo Jezikovne svetovalnice. Nekoč sem nekje zasledila (morda v okviru kake predstavitve, pogovora itd.), da bo to, kar je navedeno v Jezikovni svetovalnici (na Franu), pozneje prešlo in/ali bilo uporabljeno pri pripravi posodobljenih pravil za novi Pravopis. Z drugimi besedami, da so rešitve na vprašanja, ki rešujejo kakšne težje zadeve, odpravljajo vrzeli v zdajšnjih pravilih ipd., ob objavi v Svetovalnici pretehtane in da jih torej lahko upoštevamo kot normativne. Ali če hočete drugače, da je Jezikovna svetovalnica do objavljenih novih pravil nekakšna desna roka zdajšnjega pravopisa. Ali to (še) drži?
Za primer: Facebook ipd. bi po pravopisu iz 2001 (odstavek 147) pisali z malo zač., ker bi pač spadal med znamke, ki se lahko lastnoimensko obravnavajo le v vlogi imenovalnega prilastka. Enako smo dolgo časa šteli, da ne moremo piti znamke (zato pijemo kokto), pijemo pijačo te znamke (zato pijemo osvežilni napitek Cockta). Skladno z novo razlago, uporabljamo Facebook (ne torej striktno facebook).
Razumem razmišljanje glede Facebooka, vendar mi odpre vprašanje o tem, ali smem (naj bi?) razlage in novosti iz Jezikovne svetovalnice uporabiti kot novo normo, da to torej prenesem v prakso. Med lektorji je praksa zelo neenotna. Nekateri menimo, da so (nove) rešitve iz Jezikovne svetovalnice tehtno premišljene in torej merodajne, da jih lahko vnesemo v prakso (posebno ob malce zastarelem Pravopisu), drugi vztrajajo, da novih pravil ne bi smeli prenašati v prakso, dokler ne dobimo posodobljenih pravil (Kdaj pa bo to? Kaj pa do tedaj?). Kaj nam lahko svetujete v zvezi s tem?
Jezikovna
Vprašanje glede vejice
Zanima me ali je postavitev vejice v naslednjem primeru pravilna?
- Ljubezen ni nekaj, kar najdeš. Ljubezen je nekaj, kar najde tebe.
Jezikovna
Vprašanje iz kemije: »večatomska« molekula ali »večatomna« molekula?
Katera oblika pridevnika je v naslednjem primeru ustrezna: večatomna ali večatomska molekula? Glede na skladenjsko podstavo ('taka, ki je iz več atomov') predvidevam, da večatomna.
Jezikovna
Jezikovna
Vprašanje o sklanjanju iz maturitetnega preizkusa 2015
Zanima me kako se sklanjajo naslednja prevzeta lastna imena in kratice, in sicer v rodilniku ednine:
- NASA
- ISS
- Discovery
- Sunita Williams
Jezikovna
Vrinjeni stavek brez druge vejice, če sledi dvopičje
Zanima me, ali lahko ob koncu vrinjenega stavka ne pišemo druge vejice, še sledi dvopičje, ki bi v vsakem primeru uvajalo premi govor. Primer:
- Za nadzor je nujno »aktivno vladanje« oziroma, kot bi rekel Lippman: »Svoboda trga zahteva aktivno in čuječo politiko«.
Namesto dvopičja bi najbrž lahko dali tudi vejico ali podpičje (Se strinjate?). Vem, kako bi poved lahko tudi preoblikovali, da bi se izognili takšni dilemi, vendar me zanima tudi, kaj menite glede ustreznosti rabe, kot je.
Jezikovna
Vrinjeni stavek »kot bi mignil« in vejica
Ali bi morala biti v zapisanem primeru vejica? Prosim za razlago. S skirojem kot bi mignil in okolju prijazno potuješ po mestu.
Jezikovna
Vrinjeni stavek za veznikom »in«
V spodnjih povedih, ki imajo isti pomen, ampak različne vrinjene stavke, me zanima, kje bi morala stati vejica pri vezniku in. Ali pred ali za njim?
Po službi pojdi v trgovino po jajca in mleko in če se le da, še po kruh v pekarno.
Po službi pojdi v trgovino po jajca in mleko in če boš utegnil, še po kruh v pekarno.
Po službi pojdi v trgovino po jajca in mleko in če boš imel čas, še v pekarno po kruh.
Zakaj dilema? Ne vem, ali bi veznik in smatral kot del glavnega stavka ali kot del vrinjenega stavka. O tem pa odloča postavitev vejice. Vejica za vrinjenim stavkom mora biti, zato sem jo tudi napisal. Okoli veznika in pa, kot sem že omenil, sem glede postavitve vejice v dilemi.
Kaj vi menite? Ali mora biti vejica za ali pred in?
Jezikovna
Vrinjen stavek ali ne?
Ali gre v naslednjem primeru za vrinjeni stavek, zaradi česar bi morala biti pred besedno zvezo »v skladu« vejica, ali ne?
- V zvezi z dokumenti smo prosilcu, v skladu s petim odstavkom 6. člena zakona, posredovali napotilo ...
Jezikovna
Vrsta odvisnega stavka
Prosim, če mi lahko pomagate določiti vrsto spodnjega odvisnika: Poleg tega še piše, da je današnji čas drugačen od časa nastajanja slovarja.
Jezikovna
Vrsta odvisnika (»namesto da«)
Kateri odvisnik uvaja vezniška zveza namesto da v povedi Namesto da bi sosedje posvojili psa, so ga kupili.?
Jezikovna
Vrsta pridevnika v zvezi »užitne ribe«
Zanima me, za katero vrsto pridevnika gre v primeru užitne ribe. Ali bi lahko bil vrstni, če ga razumemo kot vrsto užitnih rib v opoziciji od strupenih oz. v povedi Ribiški čoln pluje po velikem jezeru in lovi užitne ribe?
Jezikovna
Vrsta zloženke: »gorsko-hitrostna«, »gorskohitrostna« ali »gorsko hitrostna dirka«?
Doslej sem bila prepričana, da je prav gorskohitrostna dirka (GHD), pa vidim, da prevladuje izraz gorsko-hitrostna in celo gorsko hitrostna dirka. Kako je prav?
Jezikovna
Vrstilni števnik in lastno ime
Zanima me kako se pravilno piše ime vsakoletne prireditve, ki se začne s številko, npr. 13. praznik domače hrane ali 13. Praznik domače hrane.
Jezikovna
Vrstilni števnik ob imenih prireditev
Zanima me, kako je z začetnico pri imenih prireditev, dogodkov ..., ki se začnejo s številko. Na primer: 50. P/pivo in cvetje, 30. F/flosarski bal, 23. Z/zlata harmonika Ljubečne ...
Jezikovna
Vrstilni števnik ob imenih prireditev (2)
Sprašujem, kako se prav piše:
- Udeležil sem se 27. Evropske konference o biomaterialih
ali
- Udeležil sem se 27. evropske koference o biomaterialih
ali celo
- Udeležil sem se Sedemindvajsete evropske konference ...
Kako pa je, če se začne stavek:
- Sedemindvajseta evropska konferenca ... je bila v Krakovu
ali
- 27. Evropska konferenca ... je bila ...
Številko na začetku stavka je treba po pravilu izpisati!
Jezikovna
Vrstni red dveh priimkov
Lepo pozdravljeni. Mene pa zanima pravilna raba priimka otroka, in sicer, če dobi otrok priimek po mami in po očetu, kakšen je pravilen vrstni red? Stoji ob imenu najprej priimek mame ali očeta?
Jezikovna
Vrstni red pomožnega glagola in zaimka v pretekliku
Zanima me, zakaj se spremeni vrstni red pomožnega glagola biti in osebnega zaimka, ko poved v pretekliku prestavljamo iz ednine v dvojino ali množino. Na primer, zakaj je osebni zaimek mi pred pomožnim glagolom, če rečemo: rekel mi je in zakaj je v frazi rekli so mi osebni zaimek na zadnjem mestu? Vnaprej hvala za vaš odgovor!
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 166
- 167
- 168
- 169
- 170
- 171
- 172
- ...
- 183
- Naslednja »
Število zadetkov: 3654
Dostopnost