smôla -e ž (ó)
1. lepljiv rumenkasto rjav izcedek iz nekaterih dreves, zlasti iglavcev: smreke izločajo smolo; nabirati smolo; duh po smoli / drevesna smola
// snov, pridobljena s kuhanjem tega izcedka: kuhal je smolo in jo prodajal; mazati s smolo / cepilna smola mazilo iz smole, voska, terpentina, ki se uporablja pri cepljenju ali za premaz drevesnih ran; čevljarska smola mazilo iz smole, kolofonije za smoljenje drete
// navadno v zvezi umetna smola tej snovi podobna umetna snov: pridobivati umetno smolo; proizvodnja umetnih smol; izdelki iz umetne smole
2. ekspr. naključje, okoliščine, ki vplivajo na neugoden izid, potek česa: celo pot jih je spremljala smola; zaradi smole ni dosegel prvega mesta
● smola se ga drži, ima smolo vse se mu ponesreči; večkrat doživi kaj neugodnega; preg. kdor za smolo prime, se osmoli
♦ kem. alkidna smola umetna snov, kondenzat večvalentnih alkoholov in večbaznih kislin, za izdelavo lakov, lepil; epoksi smola umetna smola za proizvajanje lakov, lepil; fenolna smola; katranska smola ostanek pri destilaciji premogovega katrana in nafte; polikondenzacijske umetne smole ki nastanejo pri polikondenzaciji
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
sréča -e ž (ẹ́)
1. razmeroma trajno stanje velikega duševnega ugodja: sreča mine, se stopnjuje; doživeti, občutiti, ekspr. zapraviti srečo; hrepeneti po sreči; kratkotrajna, velika sreča; trenutki sreče / družinska, materinska sreča / iskati srečo; najti srečo v ljubezni; ekspr.: ta otrok jim je prinesel srečo jih je osrečil; biti poln sreče / živeti v sreči
// ekspr. veliko zadovoljstvo, veselje: sreča ga je prešinila ob tej misli; z obraza ji sije sreča; pog. od sreče ga je bilo skoraj konec; jokati od sreče; obraz se mu je širil od sreče, v sreči
2. ekspr. kar povzroča veliko duševno ugodje: ti si vsa moja sreča; njena največja sreča je ples zelo rada pleše
3. nav. ekspr. naključje, okoliščine, ki vplivajo na ugoden izid, potek česa: povsod ga spremlja sreča; zanašati se na srečo; ima večjo srečo kot pamet, več sreče kot pameti / imeti srečo pri prodaji, v ljubezni; poskusil je znova, pa spet ni imel sreče ni uspel; vse je šlo, se je izteklo po sreči / nav. elipt., v povedni rabi: sreča zanj, da je pomoč kmalu prišla; prava sreča je, da se mu ni nič zgodilo; sama sreča, da je tako; še sreča, da nima daleč do doma / kot voščilo
a) ob kakem dogodku: vso srečo; želim ti mnogo sreče
b) pri kakem delu: dobro srečo želim; v kmečkem okolju bog daj srečo
// tako naključje, take okoliščine: sreča je hotela, da sta se srečala; prepuščati kaj sreči; vse je temeljilo na čudni igri sreče
4. nav. ekspr. stanje duševnega in telesnega ugodja ob izpolnitvi želja, ciljev: obljubljali so jim srečo; uživati srečo; lov za srečo / napovedovati komu srečo z dlani; v vaših rokah je sreča teh ljudi usoda
5. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi k sreči, na srečo izraža, da zaradi ugodnih naključij, okoliščin kaj poteka, se dogaja tako, kot nakazuje sobesedilo: k sreči so kmalu prišli gasilci; k sreči se ni nič zgodilo; na srečo je denar dobil; hotel je goljufati, pa so ga na srečo spregledali
// v zvezi na slepo srečo izraža naključnost, nenačrtnost dejanja: na slepo srečo je hodil po mestu; izbirati, ugibati na slepo srečo
● ekspr. sreča mu je bila mila razmere, okoliščine so bile zanj ugodne; ekspr. sreča je hotela drugače nepričakovano se je zgodilo nekaj drugega; ekspr. sreča te išče ne zamudi priložnosti, ki ti prinaša korist, uspeh; star. sreča mu laže ni srečen; ekspr. sreča se mu je nasmehnila doživel je uspeh, navadno brez svojih zaslug; z vremenom nismo imeli posebne sreče vreme ni bilo ugodno, lepo; vznes. naj lije nebo srečo nate bodi srečen; ekspr. poskusiti srečo tvegati narediti kako dejanje z upanjem na uspeh; vse je odvisno od sreče stvar bo uspela le v ugodnih okoliščinah; pesn. sreča kriva nesreča; ekspr. nasmehnila se mu je lovska sreča dobil je velik plen; kolo sreče se obrača ugodnim, prijetnim dogodkom sledijo manj prijetni, neugodni; igra na srečo igra za denar, navadno s kartami ali kockami, katere izid je odvisen od naključja; otroci in pijanci imajo srečo; šalj. sreča v igri, nesreča v ljubezni; preg. sreča je opoteča; preg. vsak je svoje sreče kovač
1. razmeroma trajno stanje velikega duševnega ugodja: sreča mine, se stopnjuje; doživeti, občutiti, ekspr. zapraviti srečo; hrepeneti po sreči; kratkotrajna, velika sreča; trenutki sreče / družinska, materinska sreča / iskati srečo; najti srečo v ljubezni; ekspr.: ta otrok jim je prinesel srečo jih je osrečil; biti poln sreče / živeti v sreči
// ekspr. veliko zadovoljstvo, veselje: sreča ga je prešinila ob tej misli; z obraza ji sije sreča; pog. od sreče ga je bilo skoraj konec; jokati od sreče; obraz se mu je širil od sreče, v sreči
2. ekspr. kar povzroča veliko duševno ugodje: ti si vsa moja sreča; njena največja sreča je ples zelo rada pleše
3. nav. ekspr. naključje, okoliščine, ki vplivajo na ugoden izid, potek česa: povsod ga spremlja sreča; zanašati se na srečo; ima večjo srečo kot pamet, več sreče kot pameti / imeti srečo pri prodaji, v ljubezni; poskusil je znova, pa spet ni imel sreče ni uspel; vse je šlo, se je izteklo po sreči / nav. elipt., v povedni rabi: sreča zanj, da je pomoč kmalu prišla; prava sreča je, da se mu ni nič zgodilo; sama sreča, da je tako; še sreča, da nima daleč do doma / kot voščilo
a) ob kakem dogodku: vso srečo; želim ti mnogo sreče
b) pri kakem delu: dobro srečo želim; v kmečkem okolju bog daj srečo
// tako naključje, take okoliščine: sreča je hotela, da sta se srečala; prepuščati kaj sreči; vse je temeljilo na čudni igri sreče
4. nav. ekspr. stanje duševnega in telesnega ugodja ob izpolnitvi želja, ciljev: obljubljali so jim srečo; uživati srečo; lov za srečo / napovedovati komu srečo z dlani; v vaših rokah je sreča teh ljudi usoda
5. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi k sreči, na srečo izraža, da zaradi ugodnih naključij, okoliščin kaj poteka, se dogaja tako, kot nakazuje sobesedilo: k sreči so kmalu prišli gasilci; k sreči se ni nič zgodilo; na srečo je denar dobil; hotel je goljufati, pa so ga na srečo spregledali
// v zvezi na slepo srečo izraža naključnost, nenačrtnost dejanja: na slepo srečo je hodil po mestu; izbirati, ugibati na slepo srečo
● ekspr. sreča mu je bila mila razmere, okoliščine so bile zanj ugodne; ekspr. sreča je hotela drugače nepričakovano se je zgodilo nekaj drugega; ekspr. sreča te išče ne zamudi priložnosti, ki ti prinaša korist, uspeh; star. sreča mu laže ni srečen; ekspr. sreča se mu je nasmehnila doživel je uspeh, navadno brez svojih zaslug; z vremenom nismo imeli posebne sreče vreme ni bilo ugodno, lepo; vznes. naj lije nebo srečo nate bodi srečen; ekspr. poskusiti srečo tvegati narediti kako dejanje z upanjem na uspeh; vse je odvisno od sreče stvar bo uspela le v ugodnih okoliščinah; pesn. sreča kriva nesreča; ekspr. nasmehnila se mu je lovska sreča dobil je velik plen; kolo sreče se obrača ugodnim, prijetnim dogodkom sledijo manj prijetni, neugodni; igra na srečo igra za denar, navadno s kartami ali kockami, katere izid je odvisen od naključja; otroci in pijanci imajo srečo; šalj. sreča v igri, nesreča v ljubezni; preg. sreča je opoteča; preg. vsak je svoje sreče kovač
SSKJ²
sréčen -čna -o prid., sréčnejši tudi srečnêjši (ẹ́ ẹ̄)
1. ki je v razmeroma trajnem stanju velikega duševnega ugodja: biti, postati srečen; upala je, da bo z njim srečna; počutiti se srečnega / srečen par; srečna družina / srečen zakon; srečna ljubezen
// ki izraža, kaže tako stanje: srečen izraz na obrazu; srečen pogled
// za katerega je značilno tako stanje sploh: srečni časi so za vselej minili; preživeli so lep, srečen dan; to je najsrečnejše obdobje v njegovem življenju / imeti srečno otroštvo
2. ekspr., v povedni rabi (zelo) vesel, zadovoljen: srečen je, da ribe prijemajo; najbolj srečen je, če ga pustijo pri miru; pes je ves srečen skakal okoli gospodarja; ali si zdaj srečen, ko ti je uspelo vse pokvariti
3. deležen naključnih dogodkov, okoliščin, ki vplivajo na ugoden izid, rezultat kakega dejanja, poteka: ta je srečen, vedno je prvi; mogoče boš pri prihodnjem žrebanju srečnejši / srečni dobitnik; srečni oče
// v medmetni rabi izraža veselje, zadovoljstvo nad srečo koga: naredil sem izpit. Srečen ti; srečni vi, ki ne poznate skrbi
4. ki uspešno, ugodno poteka, se konča: srečen pobeg; srečen porod; želeti komu srečno vožnjo / kot vljudnostna fraza srečno pot; kot voščilo srečno novo leto
// zelo ugoden, zaželen: srečne okoliščine; srečno naključje
5. publ., v zvezi srečen konec razplet zgodbe, ki se zadovoljivo, srečno konča za glavne osebe, zlasti v filmu: neprepričljiv srečen konec
● ekspr. pri izbiri ni imel srečne roke slabo je izbral; to je moja srečna številka ta številka mi prinaša koristi, uspeh; ekspr. rodil se je pod srečno zvezdo ima ugodne življenjske razmere
1. ki je v razmeroma trajnem stanju velikega duševnega ugodja: biti, postati srečen; upala je, da bo z njim srečna; počutiti se srečnega / srečen par; srečna družina / srečen zakon; srečna ljubezen
// ki izraža, kaže tako stanje: srečen izraz na obrazu; srečen pogled
// za katerega je značilno tako stanje sploh: srečni časi so za vselej minili; preživeli so lep, srečen dan; to je najsrečnejše obdobje v njegovem življenju / imeti srečno otroštvo
2. ekspr., v povedni rabi (zelo) vesel, zadovoljen: srečen je, da ribe prijemajo; najbolj srečen je, če ga pustijo pri miru; pes je ves srečen skakal okoli gospodarja; ali si zdaj srečen, ko ti je uspelo vse pokvariti
3. deležen naključnih dogodkov, okoliščin, ki vplivajo na ugoden izid, rezultat kakega dejanja, poteka: ta je srečen, vedno je prvi; mogoče boš pri prihodnjem žrebanju srečnejši / srečni dobitnik; srečni oče
// v medmetni rabi izraža veselje, zadovoljstvo nad srečo koga: naredil sem izpit. Srečen ti; srečni vi, ki ne poznate skrbi
4. ki uspešno, ugodno poteka, se konča: srečen pobeg; srečen porod; želeti komu srečno vožnjo / kot vljudnostna fraza srečno pot; kot voščilo srečno novo leto
// zelo ugoden, zaželen: srečne okoliščine; srečno naključje
5. publ., v zvezi srečen konec razplet zgodbe, ki se zadovoljivo, srečno konča za glavne osebe, zlasti v filmu: neprepričljiv srečen konec
● ekspr. pri izbiri ni imel srečne roke slabo je izbral; to je moja srečna številka ta številka mi prinaša koristi, uspeh; ekspr. rodil se je pod srečno zvezdo ima ugodne življenjske razmere
- sréčno prisl.:
vse se je srečno končalo; srečno se je vrnil; srečno živeti; zdaj je že srečno doma / kot pozdrav srečno vsem skupaj; rudarski pozdrav: srečno; sam.: zavidati srečnemu
SSKJ²
usóden1 -dna -o prid., usódnejši (ọ́ ọ̄)
ekspr. ki ima velik, odločilen pomen za nadaljnji potek česa: za našo družino usodni dogodki, trenutki; priti do usodnega preobrata; usodna odločitev; usodno doživetje; usodno naključje, srečanje; usodno spoznanje / usodna ženska ženska, ki zaradi svoje lepote in izredne zapeljivosti odločujoče vpliva na moške / ti dogodki so za državo usodnega pomena
// ki ima zelo neugoden, negativen vpliv na razvoj česa: usoden nesporazum; padec je bil usoden; narediti, zagrešiti usodno napako nepopravljivo; usodna pomota; usodne posledice / knjiž. usodna ujetost v čas
ekspr. ki ima velik, odločilen pomen za nadaljnji potek česa: za našo družino usodni dogodki, trenutki; priti do usodnega preobrata; usodna odločitev; usodno doživetje; usodno naključje, srečanje; usodno spoznanje / usodna ženska ženska, ki zaradi svoje lepote in izredne zapeljivosti odločujoče vpliva na moške / ti dogodki so za državo usodnega pomena
// ki ima zelo neugoden, negativen vpliv na razvoj česa: usoden nesporazum; padec je bil usoden; narediti, zagrešiti usodno napako nepopravljivo; usodna pomota; usodne posledice / knjiž. usodna ujetost v čas
- usódno prisl.:
usodno se maščevati; usodno odločilen trenutek / v povedni rabi zanje bi bilo usodno, če jim ne bi pomagali
Slovenski pravopis
Pravopis
Pravopis
nèzaslíšan -a -o; bolj ~ (ȅȋ) poud.: ~ uspeh |zelo velik|; ~e cene |zelo visoke|; ~o naključje |nenavadno, čudno|
nèzaslíšanost -i ž, pojm. (ȅȋ) poud.: ~ znanstvenih odkritij |izrednost, nenavadnost|; števn. storiti ~
nèzaslíšanost -i ž, pojm. (ȅȋ) poud.: ~ znanstvenih odkritij |izrednost, nenavadnost|; števn. storiti ~
Pravopis
slučáj -a m s -em (ȃ) naključje: Pri prepoznavanju je pomagal ~; To je bil samo ~; poud. igra ~a |pojavitev nepričakovanega dejstva|; za vsak ~ → primer; nekaj ~ev okužbe → primerov; v nasprotnem ~u → sicer, drugače; v ~u slabega vremena → če bo slabo vreme, ob slabem vremenu; To v nobenem ~u ne drži → nikakor; poud. ~ je hotel, da je tako |naneslo je, pripetilo se je|; publ. za vsak ~ še enkrat kaj preveriti zaradi popolne gotovosti
Pravopis
usódnosten -tna -o (ọ́) redk. ~o naključje usodno
usódnostni -a -o (ọ́) ~a vprašanja narodne skupnosti
usódnostni -a -o (ọ́) ~a vprašanja narodne skupnosti
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Sinonimni
obrníti se in obŕniti se -em se dov.
1.
izraža, da kdo spremeni lego, položaj svojega telesa na drugo, nasprotno stran
SINONIMI:
preobrniti se, prevrniti se, zaobrniti se, zasukati se, ekspr. prekobaliti se, knj.izroč. preokreniti se, star. presukati se, star. presukniti se, knj.izroč. prevreči se, knj.izroč. zaokreniti se
2.
izraža, da kaj spremeni smer gibanja
SINONIMI:
zasukati se, knj.izroč. posukati se, star. presukati se, knj.izroč. zaokreniti se, zastar. zavrniti se
3.
s prislovnim določilom izraža prehod v novo stanje, dogajanje, kot ga nakazuje določilo
SINONIMI:
Celotno geslo
Sinonimni
zgodíti se -ím se dov.
1.
nav. 3. os. izraža uresničitev dejanja, dogodka v stvarnosti
SINONIMI:
pripetiti se, knj.izroč. dogoditi se, publ. izvršiti se, zastar. nagoditi se, nar. naklepičiti se, knj.izroč. naključiti se, star. nameriti se, ekspr. naplesti se, knj.izroč. odigrati se, knj.izroč. odviti se, knj.izroč. prigoditi se, zastar. priključiti se, knj.izroč. primeriti se, ekspr. pritakniti se, pog. priti, ekspr. splesti se
2.
nav. 3. os., s smiselnim osebkom v dajalniku izraža, da kdo kaj doživi, navadno nepričakovano
SINONIMI:
pripetiti se, knj.izroč. dogoditi se, ekspr. doleteti, star. nakretiti se, star. napraviti se, pog. narediti se, nar. naspeti se, knj.izroč. prigoditi se, zastar. priključiti se, knj.izroč. primeriti se
Vezljivostni slovar slovenskih glagolov
Celotno geslo
Vezljivostni G
obrníti se in obŕniti se -em se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj v različnih smereh ali krožno usmeriti se od/do koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po čem / kam / kod
Obrnil se je /na petah/.
Obrnil se je /na petah/.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj vesti se
Pri delu se zna /hitro/ obrniti.
Pri delu se zna /hitro/ obrniti.
3.
iz finančništva kaj preusmeriti se
Denar se ni niti enkrat obrnil.
Denar se ni niti enkrat obrnil.
Celotno geslo
Vezljivostni G
prinêsti -nêsem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj premikati koga/kaj
/Lahkotno/ prinese (iz sobe) otroka in kovček.
/Lahkotno/ prinese (iz sobe) otroka in kovček.
2.
kdo/kaj z določenim namenom pripeljati koga/kaj
Tok je prinesel smeti.
Tok je prinesel smeti.
3.
navadno čustvenostno kdo/kaj povedati koga/kaj
Prinesel (mu) je žalostno novico.
Prinesel (mu) je žalostno novico.
4.
kdo/kaj povzročiti koga/kaj
Hitra industrializacija je (v državo na domači trg) prinesla veliko novih izdelkov.
Hitra industrializacija je (v državo na domači trg) prinesla veliko novih izdelkov.
Celotno geslo
Vezljivostni G
vréči vŕžem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu / na/v/med/pod/nad/predskozi/čez koga/kaj / po/pri/ob kom/čem / za kom/čim / kam
Torbo si je vrgel čez ramo /kot pravi vandrovec/ in odšel.
/Brez zadržkov/ je za njimi vrgel sočno kletev.
Torbo si je vrgel čez ramo /kot pravi vandrovec/ in odšel.
1.1.
/Brez zadržkov/ je za njimi vrgel sočno kletev.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj iz česa / v kaj 'delovanje/dejavnost'
Dogodek ga je /predvsem zaradi ponovne aktualnosti/ vrgel v bes.
Dogodek ga je /predvsem zaradi ponovne aktualnosti/ vrgel v bes.
3.
v zvezi z oči, pogled, knjižno pogovorno, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj usmeriti kaj 'oči, pogled' od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu / na/v/med/pod/nad/predskozi/čez koga/kaj / po kom/čem /za kom/čim / kam
Naročila ji je, naj samo vrže oči na izdelek.
Naročila ji je, naj samo vrže oči na izdelek.
4.
čustvenostno kdo/kaj dati krmo čemu
/Kot dober gospodar/ je /redno in pravočasno/ vrgel živini.
/Kot dober gospodar/ je /redno in pravočasno/ vrgel živini.
5.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu / na/v/med/pod/nad/predskozi/čez koga/kaj / za kom/čim / kam
/Kot pravi portretist/ (jim) je obraze /v nekaj minutah/ vrgel na papir.
/Kot pravi portretist/ (jim) je obraze /v nekaj minutah/ vrgel na papir.
Slovar slovenskih frazemov
Celotno geslo
Frazemi
Ádamov (ádamov) Frazemi s sestavino Ádamov (ádamov):
Ádamov otròk, Ádamov ród, Ádamov sín, Ádamova déca, Ádamova žêna, ádamovo jábolko, Ádamovo rébro, bíti Ádamov sín, bíti v Ádamovem kostímu, bíti v Ádamovi obléki, v Ádamovem kostímu, v Ádamovem kostúmu, v Ádamovi obléki
Ádamov otròk, Ádamov ród, Ádamov sín, Ádamova déca, Ádamova žêna, ádamovo jábolko, Ádamovo rébro, bíti Ádamov sín, bíti v Ádamovem kostímu, bíti v Ádamovi obléki, v Ádamovem kostímu, v Ádamovem kostúmu, v Ádamovi obléki
Celotno geslo
Frazemi
adút Frazemi s sestavino adút:
bíti glávni adút, bíti močán adút, držáti vsè adúte v rôkah, iméti močán adút [v rôkah], iméti svôje adúte, iméti vsè adúte v rôkah, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izgubíti zádnji adút, izigráti svôje adúte, izkorístiti [vsè] svôje adúte, [kot] glávni adút, močán adút, nàjmočnéjši adút, potégniti iz rokáva [šè] zádnji adút, razkríti [vsè] svôje adúte, skríti svôje adúte, skrívati svôje adúte, uporábiti [kàj] [kot] zádnji adút, vréči šè zádnji adút, zádnji adút, zaigráti svôje adúte
bíti glávni adút, bíti močán adút, držáti vsè adúte v rôkah, iméti močán adút [v rôkah], iméti svôje adúte, iméti vsè adúte v rôkah, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izgubíti zádnji adút, izigráti svôje adúte, izkorístiti [vsè] svôje adúte, [kot] glávni adút, močán adút, nàjmočnéjši adút, potégniti iz rokáva [šè] zádnji adút, razkríti [vsè] svôje adúte, skríti svôje adúte, skrívati svôje adúte, uporábiti [kàj] [kot] zádnji adút, vréči šè zádnji adút, zádnji adút, zaigráti svôje adúte
Celotno geslo
Frazemi
díh Frazemi s sestavino díh:
bòj do zádnjega díha, bojeváti se do zádnjega díha, boríti se do zádnjega díha, do zádnjega díha
bòj do zádnjega díha, bojeváti se do zádnjega díha, boríti se do zádnjega díha, do zádnjega díha
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 64
Dostopnost