Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
vzdramíti in vzdrámiti -im dov. (ī á)
1. povzročiti prehod iz spečega stanja v budno; zbuditi: vzdramilo ga je tuljenje sirene; vzdramiti otroka; vzdramiti se od bolečin; vzdramiti se ob petih; težko se vzdramiti / sredi takega razmišljanja jo je vzdramil zvonec; pren., ekspr. vzdramiti vest v kom; mesto se je vzdramilo v sončnem jutru
// v zvezi z iz povzročiti prenehanje stanja, kot ga določa samostalnik: vzdramiti iz prijetnih sanj; vzdramiti se iz spanja
// knjiž. povzročiti, da kdo kaj spozna, se česa zave: vzdramiti ljudstvo / vzdramiti k narodni zavesti
2. knjiž. vzbuditi: vzdramiti v kom ljubezen; vino je vzdramilo splošno veselost / alkohol je vzdramil njegovo domišljijo; to ime vzdrami stare spomine
    vzdrámljen -a -o:
    iz sanj vzdramljen človek; otrok je že vzdramljen
SSKJ²
zavóhati -am dov. (ọ̑)
1. z vohom zaznati: zavohati smrad / zavohati alkohol, dim
2. ekspr. začutiti, zaslutiti: zavohati nevarnost; morali so nekaj zavohati, da so tako hitro odšli / zavohati dobro kupčijo
// odkriti, ugotoviti: takoj je zavohala, zakaj nas sosed tako pogosto obiskuje
SSKJ²
zlívati -am nedov., tudi zlivájte; tudi zlivála (í)
1. z nagnjenjem posode delati, da kaj tekočega kam pride: zlivati vodo iz vedra, po tleh; zlivati juho na krožnik; umazanijo zlivajo v jamo; voda se je zlivala čez rob
● ekspr. zlivati gnojnico na ljudi, po ljudeh grdo, nesramno govoriti o njih; ekspr. zlivati jezo, žolč na koga, nad kom zaradi jeze zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati; ekspr. zlivati vodo v morje delati kaj odvečnega, nesmiselnega; ekspr. zlivati alkohol vase v velikih požirkih piti; zelo piti
2. knjiž., ekspr., navadno v zvezi z v izražati, izpovedovati kaj tako, da nastane to, kar določa samostalnik: zlivati srečo in veselje v pesem / svoje gorje je zlivala na papir ga popisovala
    zlívati se 
    1. tekoč prihajati skupaj: pred mestom se reki zlivata / tu se zlivata Sava in Sora
    2. prehajati drug v drugega: barve, vonji se zlivajo; večji kolobarji se zlivajo v manjše / ekspr.: zgodovina se je zlivala z legendo; v njegovi liriki se narodnostne teme zlivajo z ljubezenskimi
    // ekspr. postajati eno, enovito: glas trobente se je zlival z drugimi glasovi; obrisi so se zlivali s temo / tam, kjer se morje in nebo zlivata / sence se zlivajo v eno
    3. ekspr. (hitro) množično prihajati: množice so se zlivale na trg / od severa se zliva sovražna vojska
    4. ekspr. v veliki količini tekoč pojavljati se kje: voda se je zlivala po skalni steni; znoj se mu zliva s čela, po hrbtu
    ●     ekspr. dež se je zlival ves dan močno padal; ekspr. sredstva se zlivajo v sklad stekajo; ekspr. ulica se zliva na trg vodi
    ♦     fiz. jedra lažjih elementov se zlivajo v težja
    zlivajóč -a -e:
    z bučanjem valov zlivajoči se kriki; 
prim. izlivati
SSKJ²
botrováti -újem nedov. (á ȗ)
1. publ. biti glavni vzrok česa: mnogim prometnim nesrečam botruje alkohol; neuspehu prireditve je botrovala slaba organizacija / tudi sneg je botroval porazu naše ekipe
2. knjiž. biti za botra: botrovala je skoraj vsem otrokom v vasi
SSKJ²
butílen -lna -o prid. (ȋ)
kem., v zvezi butilni alkohol butanol
SSKJ²
demoralizováti -újem nedov. in dov. (á ȗ)
star. demoralizirati: alkohol demoralizuje
    demoralizujóč -a -e:
    demoralizujoči vojni časi; prisl.: demoralizujoče vplivati
SSKJ²
denaturírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. kem. z dodajanjem primesi napraviti kako živilo za človeka neužitno: denaturirati alkohol, sladkor
2. knjiž. spremeniti prvotno, naravno podobo: denaturirati pokrajino
    denaturíran -a -o:
    denaturiran špirit; denaturirana narava; denaturirana sol
SSKJ²
dróga -e ž (ọ́)
1. sredstvo, ki povzroča ugodje in lajša bolečine: uživati droge; preprodajalci, uporabniki drog v zaporih; omamljenost od droge; prekupčevanje s prepovedanimi drogami; droge in alkohol / zloraba drog; odvisnost od drog; zasvojenost z drogami / mehka droga ki navadno ne povzroča odvisnosti; trda droga ki povzroča hitro odvisnost, lahko tudi smrt
2. nav. mn., farm. surovina rastlinskega ali živalskega izvora, ki se uporablja v zdravilstvu: pripravljati droge; narkotične droge / nabiranje in sušenje drog
SSKJ²
ênovalénten -tna -o prid. (ē-ẹ̑)
kem. ki lahko veže en atom vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali ju zamenja v spojini: enovalentni alkohol; enovalentni atomi, radikali
SSKJ²
etílen2 -lna -o prid. (ȋ)
kem., navadno v zvezi etilni alkohol etanol, etilalkohol: proizvodnja etilnega alkohola / prevelika vrednost etilnega alkohola v krvi
SSKJ²
ìntolerántnost -i ž (ȉ-ȃ)
1. lastnost, značilnost intolerantnega človeka: intolerantnost šovinistov
2. med. stanje organizma, da slabo ali sploh ne prenaša določene snovi, neodpornost: prirojena intolerantnost za alkohol
SSKJ²
kapilára -e ž (ȃ)
1. anat. najtanjša krvna ali mezgovna žila: obolelost kapilar / kožne, pljučne kapilare / krvne kapilare / skleroza kapilar
2. fiz. zelo tanka cevka, ki ima veliko površino glede na prostornino vsebovane tekočine: alkohol v kapilari
SSKJ²
konzervátor tudi konservátor -ja m (ȃ)
1. kdor konzervira: konzervator avtomobilov, strojev / konzervator za kulturno dediščino
2. skrinja za globoko zamrzovanje: spraviti meso v konzervator
3. konzervans: alkohol, konzervator vina
♦ elektr. oljni konzervator; prim. konservator
SSKJ²
metílen2 -lna -o prid. (ȋ)
kem., v zvezah: metilni alkohol metanol, metilalkohol; metilna skupina enovalentni radikal, izveden iz metana z odvzemom enega atoma vodika
SSKJ²
molčljívost -i [mou̯čljivost] ž (í)
molčečnost: alkohol mu je pregnal molčljivost / zanesel se je na njegovo molčljivost
SSKJ²
nasladílo -a s (í) knjiž.
1. sredstvo, navadno brez hranilne vrednosti, ki vzbuja zelo prijeten, ugoden občutek, zlasti telesni; mamilo, poživilo: odpovedati se uživanju nasladil; alkohol, kava, tobak in druga nasladila
2. snov, ki daje hrani sladek okus; sladilo: jedem dodajamo dišave, začimbe ali nasladila
SSKJ²
nečédnost -i ž (ẹ́)
knjiž., ekspr. ničvredno, malovredno dejanje: počenjati nečednosti; marsikatere nečednosti je kriv alkohol / govori nečednosti
// lastnost ničvrednega, malovrednega človeka: njegova nečednost presega že vse meje
SSKJ²
oškóditi -im dov. (ọ̄ ọ̑)
zastar. oškodovati: precej ga je oškodil
● zastar. alkohol oškodi telo okvari, poškoduje
SSKJ²
otopíti1 -ím dov., otópil (ī í)
1. narediti topo, manj ostro: otopiti rezilo / otopiti ostre robove kamna
2. povzročiti, da postane kaj manj občutljivo za zunanje dražljaje: dolgotrajna bolezen je otopila čute; alkohol mu je otopil živčevje
3. povzročiti, da kdo izgubi voljo, zanimanje za kaj: trdo življenje ga je otopilo
// povzročiti, da se kaj pojavi v manjši meri, v manj izraziti obliki: dogodek mu je otopil občutek krivde / to okolje mu je otopilo vest
    otopljèn -êna -o:
    otopljena konica; njena čustva so bila nekam otopljena
SSKJ²
razdražíti in razdrážiti -im, in razdrážiti -im dov. (ī á; á ā)
1. delovati na organizem tako, da nastane reakcija: alkohol je rano še bolj razdražil; oko se mu je zasolzilo, ker ga je razdražila premočna svetloba; hrup ji je razdražil živce / spolno razdražiti
// razvneti, podžgati: njegovo pripovedovanje jim je razdražilo domišljijo
2. spraviti v razburjenost, jezo: neprimerne pripombe so ga razdražile; pazi, da ga ne razdražiš; z lažjo jih je zelo razdražila / razdražiti psa, sršene
3. zastar. nahujskati, naščuvati: razdražili so jo proti staršem
    razdražíti se in razdrážiti se, in razdrážiti se
    začutiti, izraziti veliko vznemirjenost: za vsako malenkost se razdraži
    razdrážen -a -o:
    biti, postati razdražen; razdražen je odšel; razdražena žival; prisl.: razdraženo odgovoriti
Število zadetkov: 61