ìntolerántnost -i ž (ȉ-ȃ)
1. lastnost, značilnost intolerantnega človeka: intolerantnost šovinistov
2. med. stanje organizma, da slabo ali sploh ne prenaša določene snovi, neodpornost: prirojena intolerantnost za alkohol
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
kapilára -e ž (ȃ)
1. anat. najtanjša krvna ali mezgovna žila: obolelost kapilar / kožne, pljučne kapilare / krvne kapilare / skleroza kapilar
2. fiz. zelo tanka cevka, ki ima veliko površino glede na prostornino vsebovane tekočine: alkohol v kapilari
1. anat. najtanjša krvna ali mezgovna žila: obolelost kapilar / kožne, pljučne kapilare / krvne kapilare / skleroza kapilar
2. fiz. zelo tanka cevka, ki ima veliko površino glede na prostornino vsebovane tekočine: alkohol v kapilari
SSKJ²
konzervátor tudi konservátor -ja m (ȃ)
1. kdor konzervira: konzervator avtomobilov, strojev / konzervator za kulturno dediščino
2. skrinja za globoko zamrzovanje: spraviti meso v konzervator
3. konzervans: alkohol, konzervator vina
♦ elektr. oljni konzervator; prim. konservator
1. kdor konzervira: konzervator avtomobilov, strojev / konzervator za kulturno dediščino
2. skrinja za globoko zamrzovanje: spraviti meso v konzervator
3. konzervans: alkohol, konzervator vina
♦ elektr. oljni konzervator; prim. konservator
SSKJ²
kriminalitéta -e ž (ẹ̑)
skupek, celota vseh izvršenih kaznivih dejanj: preprečevati kriminaliteto; kriminaliteta med mladino / gospodarska kriminaliteta
♦ pravn. alkoholna kriminaliteta ki jo povzroča alkohol
skupek, celota vseh izvršenih kaznivih dejanj: preprečevati kriminaliteto; kriminaliteta med mladino / gospodarska kriminaliteta
♦ pravn. alkoholna kriminaliteta ki jo povzroča alkohol
SSKJ²
SSKJ²
metanól -a m (ọ̑)
kem. najenostavnejši alkohol: tovarna metanola in formalina; strupeni učinek metanola v vinu
kem. najenostavnejši alkohol: tovarna metanola in formalina; strupeni učinek metanola v vinu
SSKJ²
SSKJ²
metílen2 -lna -o prid. (ȋ)
kem., v zvezah: metilni alkohol metanol, metilalkohol; metilna skupina enovalentni radikal, izveden iz metana z odvzemom enega atoma vodika
kem., v zvezah: metilni alkohol metanol, metilalkohol; metilna skupina enovalentni radikal, izveden iz metana z odvzemom enega atoma vodika
SSKJ²
molčljívost -i [mou̯čljivost] ž (í)
molčečnost: alkohol mu je pregnal molčljivost / zanesel se je na njegovo molčljivost
molčečnost: alkohol mu je pregnal molčljivost / zanesel se je na njegovo molčljivost
SSKJ²
nasladílo -a s (í) knjiž.
1. sredstvo, navadno brez hranilne vrednosti, ki vzbuja zelo prijeten, ugoden občutek, zlasti telesni; mamilo, poživilo: odpovedati se uživanju nasladil; alkohol, kava, tobak in druga nasladila
2. snov, ki daje hrani sladek okus; sladilo: jedem dodajamo dišave, začimbe ali nasladila
1. sredstvo, navadno brez hranilne vrednosti, ki vzbuja zelo prijeten, ugoden občutek, zlasti telesni; mamilo, poživilo: odpovedati se uživanju nasladil; alkohol, kava, tobak in druga nasladila
2. snov, ki daje hrani sladek okus; sladilo: jedem dodajamo dišave, začimbe ali nasladila
SSKJ²
nečédnost -i ž (ẹ́)
knjiž., ekspr. ničvredno, malovredno dejanje: počenjati nečednosti; marsikatere nečednosti je kriv alkohol / govori nečednosti
// lastnost ničvrednega, malovrednega človeka: njegova nečednost presega že vse meje
knjiž., ekspr. ničvredno, malovredno dejanje: počenjati nečednosti; marsikatere nečednosti je kriv alkohol / govori nečednosti
// lastnost ničvrednega, malovrednega človeka: njegova nečednost presega že vse meje
SSKJ²
obstójen1 -jna -o prid. (ọ́ ọ̄)
1. ki kljub neugodnim okoliščinam dalj časa ne spremeni svojih bistvenih lastnosti, značilnosti: blago obstojnih barv / pri visokih temperaturah obstojen lak; proti vlagi obstojna snov odporna; tako jeklo je na zraku dobro obstojno
♦ teh. v ognju obstojen ki pri visoki temperaturi ne spremeni svojih lastnosti
// ki ne spremeni svojih bistvenih lastnosti, značilnosti sploh: kemično obstojna spojina
2. ki se dalj časa ne pokvari, ne uniči: shranjevanje manj obstojnih pridelkov; pivo je obstojno nekaj mesecev; industrijsko pripravljena živila so bolj obstojna / preproge iz sintetičnih vlaken so zelo obstojne trpežne
● zastar. alkohol je obstojni del vina sestavni
1. ki kljub neugodnim okoliščinam dalj časa ne spremeni svojih bistvenih lastnosti, značilnosti: blago obstojnih barv / pri visokih temperaturah obstojen lak; proti vlagi obstojna snov odporna; tako jeklo je na zraku dobro obstojno
♦ teh. v ognju obstojen ki pri visoki temperaturi ne spremeni svojih lastnosti
// ki ne spremeni svojih bistvenih lastnosti, značilnosti sploh: kemično obstojna spojina
2. ki se dalj časa ne pokvari, ne uniči: shranjevanje manj obstojnih pridelkov; pivo je obstojno nekaj mesecev; industrijsko pripravljena živila so bolj obstojna / preproge iz sintetičnih vlaken so zelo obstojne trpežne
● zastar. alkohol je obstojni del vina sestavni
- obstójno prisl.:
obstojno obarvana tkanina
SSKJ²
oškóditi -im dov. (ọ̄ ọ̑)
zastar. oškodovati: precej ga je oškodil
● zastar. alkohol oškodi telo okvari, poškoduje
zastar. oškodovati: precej ga je oškodil
● zastar. alkohol oškodi telo okvari, poškoduje
SSKJ²
otopíti1 -ím dov., otópil (ī í)
1. narediti topo, manj ostro: otopiti rezilo / otopiti ostre robove kamna
2. povzročiti, da postane kaj manj občutljivo za zunanje dražljaje: dolgotrajna bolezen je otopila čute; alkohol mu je otopil živčevje
3. povzročiti, da kdo izgubi voljo, zanimanje za kaj: trdo življenje ga je otopilo
// povzročiti, da se kaj pojavi v manjši meri, v manj izraziti obliki: dogodek mu je otopil občutek krivde / to okolje mu je otopilo vest
1. narediti topo, manj ostro: otopiti rezilo / otopiti ostre robove kamna
2. povzročiti, da postane kaj manj občutljivo za zunanje dražljaje: dolgotrajna bolezen je otopila čute; alkohol mu je otopil živčevje
3. povzročiti, da kdo izgubi voljo, zanimanje za kaj: trdo življenje ga je otopilo
// povzročiti, da se kaj pojavi v manjši meri, v manj izraziti obliki: dogodek mu je otopil občutek krivde / to okolje mu je otopilo vest
- otopljèn -êna -o:
otopljena konica; njena čustva so bila nekam otopljena
SSKJ²
pospeševálec -lca [pospeševau̯ca tudi pospeševalca] m (ȃ)
kdor (kaj) pospešuje: pospeševalec mladinskega gibanja / bil je velik pospeševalec znanosti; pren., ekspr. alkohol je eden izmed pospeševalcev tuberkuloze
♦ agr. (kmetijski) pospeševalec kmetijski strokovnjak, ki svetuje kmetovalcem, kako izboljšati in posodobiti delo
kdor (kaj) pospešuje: pospeševalec mladinskega gibanja / bil je velik pospeševalec znanosti; pren., ekspr. alkohol je eden izmed pospeševalcev tuberkuloze
♦ agr. (kmetijski) pospeševalec kmetijski strokovnjak, ki svetuje kmetovalcem, kako izboljšati in posodobiti delo
SSKJ²
predélati -am dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. narediti iz česa izdelek, izdelke: večino grozdja predelamo; predelati dva milijona ton nafte letno; predelati grodelj v jeklo; predelati mleko v maslo in sir / kvasnice predelajo sladkor v alkohol spremenijo
// v zvezi z v narediti iz določene stvari drugo stvar: predelati plašč v suknjič; predelati posteljo v kavč, skladišče v stanovanje
2. narediti, da ima kaj
a) drugačne lastnosti, značilnosti: čebele mano predelajo; pripraviti zemljo v jeseni, da jo mraz dobro predela; pripravljeno solato pustimo stati, da se predela / predelati v sebi doživetja
● ekspr. ostal je, kakršen je bil, ni se dal predelati nazorsko, miselno spremeniti
b) drugačno obliko, uporabnost: dati predelati stare obleke; moderno predelati pohištvo / predelati žimnice narediti iz starih nove, obnoviti jih / predelati knjigo, načrt; pesem je večkrat predelal
3. načrtno se seznaniti z določeno vsebino: predelati slovnico; za izpit mora predelati še dosti snovi / predelati knjigo preštudirati
♦ obrt. predelati testo že oblikovanemu, a deformiranemu testu dati prvotno obliko; šol. predelati učno snov razložiti in utrditi jo
1. narediti iz česa izdelek, izdelke: večino grozdja predelamo; predelati dva milijona ton nafte letno; predelati grodelj v jeklo; predelati mleko v maslo in sir / kvasnice predelajo sladkor v alkohol spremenijo
// v zvezi z v narediti iz določene stvari drugo stvar: predelati plašč v suknjič; predelati posteljo v kavč, skladišče v stanovanje
2. narediti, da ima kaj
a) drugačne lastnosti, značilnosti: čebele mano predelajo; pripraviti zemljo v jeseni, da jo mraz dobro predela; pripravljeno solato pustimo stati, da se predela / predelati v sebi doživetja
● ekspr. ostal je, kakršen je bil, ni se dal predelati nazorsko, miselno spremeniti
b) drugačno obliko, uporabnost: dati predelati stare obleke; moderno predelati pohištvo / predelati žimnice narediti iz starih nove, obnoviti jih / predelati knjigo, načrt; pesem je večkrat predelal
3. načrtno se seznaniti z določeno vsebino: predelati slovnico; za izpit mora predelati še dosti snovi / predelati knjigo preštudirati
♦ obrt. predelati testo že oblikovanemu, a deformiranemu testu dati prvotno obliko; šol. predelati učno snov razložiti in utrditi jo
- predélan -a -o:
predelan plašč; objektivno predelani prizori iz življenja
SSKJ²
presnávljati -am nedov. (á)
1. biol. opravljati biokemične procese, pri katerih nastajajo energija, potrebna za življenje, in snovi za obnavljanje celic: rastline presnavljajo; nekatere živali hitro presnavljajo; človek ta živila težko prebavlja in presnavlja / jetra presnavljajo beljakovine, maščobe in sladkor / presnavljati sladkor v alkohol
2. knjiž. spreminjati, predrugačevati: presnavljati svet, življenje; bolečina jo je notranje presnavljala
1. biol. opravljati biokemične procese, pri katerih nastajajo energija, potrebna za življenje, in snovi za obnavljanje celic: rastline presnavljajo; nekatere živali hitro presnavljajo; človek ta živila težko prebavlja in presnavlja / jetra presnavljajo beljakovine, maščobe in sladkor / presnavljati sladkor v alkohol
2. knjiž. spreminjati, predrugačevati: presnavljati svet, življenje; bolečina jo je notranje presnavljala
- presnavljajóč -a -e:
presnavljajoče rastline; presnavljajoče se življenje
SSKJ²
primáren -rna -o prid. (ȃ) knjiž.
1. ki je po pomembnosti na prvem mestu; glaven1: primarni namen vzgoje; ekonomski uspeh filma ne sme biti primaren; primarna naloga določenega učnega predmeta / to je zanj primarnega pomena najpomembnejše
2. ki se najprej pojavi; prvi, začeten: primarni učinki eksplozije atomske bombe; primarne motnje; primarno sevanje / primarno nahajališče zlata prvotno
3. osnoven, temeljen: opravljati primarne raziskave / primarni viri za zgodovino besedila, predmeti, dejstva, ki dokumentirajo preteklost / primarno izobraževanje osnovnošolsko izobraževanje
♦ arhit. primarna os navadno vzdolžna os, v kateri potekajo glavni konstrukcijski, kompozicijski elementi; biol. primarni spolni znaki spolni organi, spolne žleze; ekon. primarni proizvod proizvod primarne dejavnosti; primarne dejavnosti kmetijstvo, gozdarstvo, rudarstvo; primarna proizvodnja proizvodnja v primarnih dejavnostih; elektr. primarno navitje navitje na vhodni strani transformatorja; fiz. primarne barve osnovne barve; geol. primarna kamnina kamnina, nastala ob strjevanju raztaljene zemeljske skorje; kem. primarni alkohol alkohol, ki z oksidacijo lahko preide v aldehid; primarna sol sol, ki nastane z zamenjavo enega izmed vodikovih atomov večbazne kisline z atomom kovine; med. primarni afekt prva bolezenska sprememba; psih. primarne potrebe potrebe, ki jih je treba zadovoljevati za ohranitev življenja; primarna čustva čustva, ki se pojavijo pri razvoju človekovega čustvovanja prva; soc. primarna skupina skupina, za katero je značilen intimen odnos med njenimi člani, pripadniki; primarna socializacija socializacija v družini; teh. primarna energija energija, ki jo dajejo naravni viri
1. ki je po pomembnosti na prvem mestu; glaven1: primarni namen vzgoje; ekonomski uspeh filma ne sme biti primaren; primarna naloga določenega učnega predmeta / to je zanj primarnega pomena najpomembnejše
2. ki se najprej pojavi; prvi, začeten: primarni učinki eksplozije atomske bombe; primarne motnje; primarno sevanje / primarno nahajališče zlata prvotno
3. osnoven, temeljen: opravljati primarne raziskave / primarni viri za zgodovino besedila, predmeti, dejstva, ki dokumentirajo preteklost / primarno izobraževanje osnovnošolsko izobraževanje
♦ arhit. primarna os navadno vzdolžna os, v kateri potekajo glavni konstrukcijski, kompozicijski elementi; biol. primarni spolni znaki spolni organi, spolne žleze; ekon. primarni proizvod proizvod primarne dejavnosti; primarne dejavnosti kmetijstvo, gozdarstvo, rudarstvo; primarna proizvodnja proizvodnja v primarnih dejavnostih; elektr. primarno navitje navitje na vhodni strani transformatorja; fiz. primarne barve osnovne barve; geol. primarna kamnina kamnina, nastala ob strjevanju raztaljene zemeljske skorje; kem. primarni alkohol alkohol, ki z oksidacijo lahko preide v aldehid; primarna sol sol, ki nastane z zamenjavo enega izmed vodikovih atomov večbazne kisline z atomom kovine; med. primarni afekt prva bolezenska sprememba; psih. primarne potrebe potrebe, ki jih je treba zadovoljevati za ohranitev življenja; primarna čustva čustva, ki se pojavijo pri razvoju človekovega čustvovanja prva; soc. primarna skupina skupina, za katero je značilen intimen odnos med njenimi člani, pripadniki; primarna socializacija socializacija v družini; teh. primarna energija energija, ki jo dajejo naravni viri
SSKJ²
razdražíti in razdrážiti -im, in razdrážiti -im dov. (ī á; á ā)
1. delovati na organizem tako, da nastane reakcija: alkohol je rano še bolj razdražil; oko se mu je zasolzilo, ker ga je razdražila premočna svetloba; hrup ji je razdražil živce / spolno razdražiti
// razvneti, podžgati: njegovo pripovedovanje jim je razdražilo domišljijo
2. spraviti v razburjenost, jezo: neprimerne pripombe so ga razdražile; pazi, da ga ne razdražiš; z lažjo jih je zelo razdražila / razdražiti psa, sršene
3. zastar. nahujskati, naščuvati: razdražili so jo proti staršem
1. delovati na organizem tako, da nastane reakcija: alkohol je rano še bolj razdražil; oko se mu je zasolzilo, ker ga je razdražila premočna svetloba; hrup ji je razdražil živce / spolno razdražiti
// razvneti, podžgati: njegovo pripovedovanje jim je razdražilo domišljijo
2. spraviti v razburjenost, jezo: neprimerne pripombe so ga razdražile; pazi, da ga ne razdražiš; z lažjo jih je zelo razdražila / razdražiti psa, sršene
3. zastar. nahujskati, naščuvati: razdražili so jo proti staršem
- razdražíti se in razdrážiti se, in razdrážiti se
začutiti, izraziti veliko vznemirjenost: za vsako malenkost se razdraži
- razdrážen -a -o:
biti, postati razdražen; razdražen je odšel; razdražena žival; prisl.: razdraženo odgovoriti
SSKJ²
razrédčiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. narediti bolj redko: razredčiti kis, sadni sok; razredčiti z vodo / mah je razredčil travo; razredčiti grmovje, veje; razredčiti sadike
2. povzročiti, da se kaka skupnost, skupina številčno zmanjša: nalezljive bolezni so razredčile prebivalstvo
1. narediti bolj redko: razredčiti kis, sadni sok; razredčiti z vodo / mah je razredčil travo; razredčiti grmovje, veje; razredčiti sadike
2. povzročiti, da se kaka skupnost, skupina številčno zmanjša: nalezljive bolezni so razredčile prebivalstvo
- razrédčiti se
1. postati bolj redek: proti vrhu se je gozd razredčil
2. postati številčno manjši: gostje v hotelu so se precej razredčili
- razrédčen -a -o:
razredčen alkohol; v teh višinah je zrak že razredčen; razredčene živalske vrste
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 61
Dostopnost