Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
izobrázba -e ž (ȃ) 
  1. 1. kar se pridobi z izobraževanjem: imeti pomanjkljivo izobrazbo; pridobivati si izobrazbo s šolanjem in branjem / manjka mu glasbena, jezikovna izobrazba; humanistična izobrazba ki obsega področje kulture in umetnosti; klasična izobrazba ki temelji zlasti na znanju klasičnih jezikov in kulture; politehnična izobrazba ki obsega teoretično in praktično poznavanje osnov tehnike; splošna izobrazba ki obsega osnove z vseh glavnih področij človekove dejavnosti; strokovna izobrazba / njegova vsestranska izobrazba ni bila dovolj upoštevana izobraženost, razgledanost
    // stopnja glede na opravljeno šolanje v določenem šolskem sistemu: navesti v prošnji izobrazbo; stopnja izobrazbe; predpis o minimalni izobrazbi za določena delovna mesta / nižja ali osnovnošolska, srednja ali srednješolska, visoka ali visokošolska izobrazba; ima nepopolno srednjo izobrazbo / šolska izobrazba
  2. 2. glagolnik od izobraziti ali izobraževati:
    1. a) naloga zavoda je izobrazba kadrov za gospodarstvo; skrbeti za izobrazbo žensk; pravica do izobrazbe / vzgoja in izobrazba v predšolski dobi izobraževanje
    2. b) potrebna je izobrazba okusa
    3. c) izobrazba zemeljskih plasti
      ● 
      redko ljudje renesanse niso priznali druge izobrazbe razen antične kulture
      ♦ 
      šol. formalna izobrazba ki jo izkazuje spričevalo določene šole; priznana izobrazba ki se prizna na osnovi izkušenj brez ustreznega šolanja
SSKJ
izobraževálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izobraževanje: izobraževalni tečaji; izobraževalne oddaje po radiu; izobraževalno društvo / izobraževalni postopek; izobraževalna učinkovitost šole / izobraževalna politika / izobraževalni center; vzgojno-izobraževalna ustanova
 
ped. izobraževalna vrednost pouka; splošno izobraževalna šola šola, ki daje splošno izobrazbo
SSKJ
izobraževánje -a (ȃ) glagolnik od izobraževati:
  1. a) skrbeti za vzgojo in izobraževanje mladine; oblike izobraževanja odraslih / dopolnilno izobraževanje ki dopolnjuje redni šolski pouk s fakultativnimi predmeti, tečaji, seminarji; ideološko, strokovno izobraževanje delavcev / področje izobraževanja in znanosti
     
    ped. formalno izobraževanje ki razvija učenčeve telesne in duševne, zlasti miselne sposobnosti; materialno izobraževanje ki obsega seznanjanje z dosežki z vseh področij prirodnih in družbenih ved
  2. b) izobraževanje jezika
SSKJ
ízvenšólski -a -o [vən in venprid. (ȋ-ọ̑) ki ni v šoli, v okviru šole: izvenšolska vzgoja mladine; v kraju se pozna prizadevno izvenšolsko delo učiteljev; izvenšolsko izobraževanje / publ. knjiga za šolsko in izvenšolsko rabo nešolsko
// ki ni v okviru rednega šolskega pouka, dela: izvenšolsko udejstvovanje mladine na šoli / vedenje učencev v izvenšolskem času prostem času
SSKJ
káder1 -dra (á) publ. delavci, usposobljeni za določeno področje, stroko: dobiti, usposobiti kadre; sistematično razvrstiti nov kader / skrb za kadre za vzgojo kadrov
// center za izobraževanje kadrov / z oslabljenim pomenom: gostinski, medicinski kader; vodilni kader / revolucionarni kadri
● 
publ. zeleni kader med prvo svetovno vojno dezerterji avstrijske vojske, ki se skrivajo v gozdovih
SSKJ
kòedukácija -e ž (ȍ-á) knjiž. skupna vzgoja, izobraževanje (mladine obeh spolov)
SNB
kurikulárni -a -o prid. (ȃ)
ki je v zvezi s kurikulom: kurikularni svet; kurikularna komisija; kurikularna prenova; Vzgoja za zdravje je v prenovljeno osnovnošolsko izobraževanje vključena kot medpredmetno kurikularno področje E agl. curricular, nem. curricular iz kuríkul
SSKJ
marksístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na marksiste ali marksizem: marksistična analiza, obdelava protislovij; marksistično delo; marksistično izobraževanje mladine / marksistični klasiki / marksistična dialektika; marksistična filozofija, sociologija
    marksístično prisl.: marksistično analizirati kako obdobje; biti marksistično izobražen
SNB
módriSSKJ -a -o prid. (ọ́)
    módri ángel -ega -a m, člov. (ọ́, á) ekspr.
    policist: Zaradi prehitre vožnje ga je ustavil modri angel
    módri planét -ega -a m (ọ́, ẹ̑)
    planet Zemlja: Odgovor, kako preprečiti izginjanje vrst z modrega planeta, so poskušali najti na konferenci Organizacije združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
SSKJ
montanístičen1 -čna -o prid. (í) nanašajoč se na montanistiko: montanistično izobraževanje / montanistični oddelek univerze / montanistični obrat rudarski
SNB
montessori -- cit. [montesóri] v prid. rabi (ọ̑)
ki se nanaša na izobraževanje otroka s poudarkom na spodbujanju samodiscipline, samospoznavanja in samostojnosti ob posebnih delovnih pripomočkih: montessori vrtec in vrtec montessori; montessori pedagogika in pedagogika montessori; Septembra bo vrata odprl prvi katoliški vrtec v Mariboru, v katerem bodo vzgojno-izobraževalni program izvajali po montessori metodi E po italijanski zdravnici, učiteljici in filozofinji Marii Montessori (1870–1952)
SSKJ
načrtováti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. geom. s črtami delati kaj, navadno po določenih podatkih: načrtovati krog, trikotnik
    // knjiž. risati: načrtovati razpredelnico / načrtoval mu je hišo v pesek
  2. 2. snovati, izdelovati načrt za kak objekt, področje: urbanisti načrtujejo novo naselje / načrtovati nov tip vozila / načrtovati zelenice
    // publ. vnaprej razmišljati o čem in predlagati, določati ustrezne ukrepe: načrtovati izobraževanje, potovanje / načrtovati milijon dinarjev prometa; načrtovati povečanje proizvodnje / načrtovati prihodnost
    // publ. misliti, nameravati narediti: na tem mestu so prvotno načrtovali bolnico; s kakšnim predmetom je obtoženi načrtoval uboj / že dolgo načrtuje nakup novega stroja
    načrtován -a -o: načrtovani objekti; načrtovana proizvodnja
     
    soc. načrtovana nosečnost nosečnost, katere začetek se zavestno določa, izbira z uporabo kontracepcijskih sredstev
SSKJ
nèšólski -a -o prid. (ȅ-ọ̑) ki ni šolski: premalo so upoštevali njegovo nešolsko izobraževanje / šolske in nešolske knjige / nešolsko obravnavanje snovi
SSKJ
obrazovánje -a (ȃzastar.  
  1. 1. oblikovanje: vpliv vzgoje na duševno obrazovanje človeka
  2. 2. izobraževanje: poklicno obrazovanje
SSKJ
obrestováti -újem nedov. (á ȗ) plačevati obresti: banka obrestuje vloge
    obrestováti se 
    1. 1. prinašati obresti: kapital se obrestuje
    2. 2. ekspr. prinašati korist: denar, ki so ga naložili v izobraževanje, se jim je zelo dobro obrestoval
SNB
obštúdijski -a -o prid. (ú)
ki poteka, je organiziran ob rednih študijskih dejavnostih: obštudijska dejavnost; obštudijsko izobraževanje; Študentska organizacija se je pripravljena odreči nekaterim svojim obštudijskim projektom in tako zagotoviti sredstva za ustanovitev in delovanje javne agencije za visoko šolstvo E iz ob štúdiju
SSKJ
oddvájati -am nedov. (ā) publ. ločevati: bolnike z nalezljivimi boleznimi oddvajajo od drugih / povezovati in oddvajati pojme / za izobraževanje so oddvajali visoke vsote od skupnega dohodka oddeljevali
SSKJ
odrásel -sla -o tudi odrástel -tla -o [əu̯prid. (ā á) ki je odrastel, odraščen: odrasel človek; odrasli ljudje; odrasla žival
    odrásli tudi odrástli -a -o sam.: odrasli so odhajali na delo; izobraževanje odraslih; ekspr. odraslo in mlado je bilo navdušeno vsi; prim. odrasti
SSKJ
odrékati -am nedov. (ẹ̑navadno z dajalnikom  
  1. 1. meniti, trditi, da kdo ni upravičen do tega, kar nakazuje določilo: odrekati komu čast; odrekati narodom pravico do samoodločbe; odrekali so mu umetniški talent / odrekati latinščini vrednost za nadaljnje izobraževanje
  2. 2. z oslabljenim pomenom delati, da kdo ni deležen česa pozitivnega od osebka: odrekati komu ljubezen, pomoč / odrekati staršem pokorščino ne biti jim pokoren, ne ubogati jih
    odrékati se 
    1. 1. izjavljati, da osebek česa ne želi sprejeti, več imeti: odrekati se dediščini, nagradi
    2. 2. zavestno delati
      1. a) da osebek česa zaželenega ne dobi, nima več: odrekati se udobju / svojim osebnim željam se vedno odreka
      2. b) da se osebek zaželenega dejanja ne udeležuje, ga ne opravlja: zaradi dela se odreka izletom; odrekati se kajenju / tudi žganju se ne odreka
SSKJ
orientírati -am dov. in nedov. (ȋ) narediti, da je kaj obrnjeno v določeno smer; naravnati: daljnogled je orientiral na vrhove gor; zemljevid je orientiral na sever
// nav. ekspr. povzročiti zanimanje za določeno dejavnost, usmeriti: otroka so orientirali v študij ekonomije; orientirati ženske k političnemu in družbenemu delu
♦ 
arhit. orientirati sobo, stanovanje določiti lego svetlobnih odprtin sobe, stanovanja glede na strani neba
    orientírati se 
    1. 1. določiti svojo lego, položaj glede na določene točke, znamenja: ni se izgubil, ker se je znal orientirati po velikem vozu in po soncu; ptice selivke se orientirajo po zvezdah / orientiral se je s kompasom in zemljevidom / tudi v temi se je dobro orientiral
      // določiti svoj položaj, svoje stališče glede na kaj: dolgo se ni orientiral v gospodarstvu, zunanji politiki / znal se je orientirati v vsakem položaju
    2. 2. publ. zgledovati se, ravnati se po kom, čem: njihova politika se orientira po uradni politiki države; založba se je orientirala po bralcih s srednjo izobrazbo
    3. 3. publ., z oslabljenim pomenom izraža področje svoje dejavnosti: podjetje se je orientiralo v glavnem na izvoz, iskanje notranjih rezerv; ponekod se je izobraževanje preveč orientiralo v ozko specializacijo
    orientíran -a -o: sociološko orientiran psiholog; mladina je orientirana proti vojnim pripravam; podjetje, orientirano na predelavo surovin
     
    geom. orientirana daljica daljica, pri kateri je izbrana ena od dveh možnih smeri gibanja po njej, usmerjena daljica
Število zadetkov: 71