Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
neworleanški tudi neworleanski -a -o [prva oblika njúórli(e)n-; druga oblika njúorleán-] prid. (ȗ-ọ̑; ȗ-ȃ) nanašajoč se na New Orleans: neworleanški prebivalci
♦ muz. neworleanški jazz jazz v prvem obdobju
SNB
NLP -- in -ja [nələpə̀] m (ə̏) krat.
predmet ali svetlobni pojav, ki se za kratek čas pojavi na nebu in katerega vzrok nastanka nekateri povezujejo z obstojem nezemljanov; neznani leteči predmetSSKJ: NLP so večinoma neslišni, včasih povzročajo tudi nenavadno brnenje E kratica za n(eznani) l(eteči) p(redmet)
SSKJ
nóč -í ž (ọ̑) 
  1. 1. čas teme od sončnega zahoda do vzhoda, ant. dan: kar mirno spi, saj je še noč; noč se bliža, mineva; noč se dela noči se; knjiž. noč lega, pada, se spušča (na zemljo) noči se; star. storila se je noč znočilo se je; kar tu bomo počakali noči da se znoči; prebedeti, prespati noč; ekspr. krik je pretrgal noč; pesn. črna noč; dolga, mesečna, temna, tiha, zvezdna noč; ekspr. gluha, trd(n)a noč; majska, zimska noč; noči so že hladne; ekspr. v varstvu noči so se umaknili / ekspr. groza, molk noči / kresna noč med 23. in 24. junijem; noč od nedelje na ponedeljek; noč med prvim in drugim majem; noč pred praznikom / imeti mirno, ekspr. sladko, strašno noč; kot noč pa dan sta zelo različna; neumen kot noč / neke noči je skrivaj odpotoval; celo noč se je premetaval na postelji; to noč bomo lahko zbežali nocoj; delal je do noči; prebudil se je sredi noči; čez noč je zapadel sneg; vrnil se je na noč ko se je znočilo, pod noč ko se je nočilo; za noč si je pripravila čaj za ponoči; nar. vzhodno po nočeh je prihajal do hiše ponoči, v nočeh; star. v noči ni mogel spati ponoči; vrni se še pred nočjo; z nočjo je zapihal veter ko se je znočilo; noč za nočjo prihaja k njej; star. bilo je še pozno v noč ponoči; pogovarjali so se dolgo, pozno v noč; zgodilo se je v noči od petka na soboto / knjiž., ekspr.: iz noči se je pokazala samotna kmetija; vlak drvi skozi noč; pazljivo je poslušal v noč / kot pozdrav lahko noč! / poljub za lahko noč
  2. 2. ekspr. stanje, ko se preprečuje svoboda, napredek, kritično mišljenje: s temi dejanji je Evropa vse bolj tonila v noč; naša tisočletna noč je minila / noč fašizma, nasilja
    // knjiž. duševno stanje nerazsodnosti, obupa: nad dušo se zgrinja noč / spomin na sina je edini žarek v noči njene blaznosti / v njegovih očeh je noč
    ●     noč ga je dohitela, ekspr. ujela sredi poti znočilo se je, preden je prišel do določenega kraja, cilja; pesn. noč je razpela svoja krila znočilo se je; pog., ekspr. noč ga je vzela ponoči je skrivaj odšel; evfem. kdor se je upiral, ga je vzela noč so ga ponoči skrivaj odpeljali, zaprli, ubili; ekspr. noč in dan dela kar naprej, neprenehoma; ekspr. ob osmih zjutraj, kar je zame sredi noči, me je zbudil telefon ko najbolj trdno, globoko spim; pog. imeti koga čez noč prenočiti; ekspr. čez noč je zaslovel naenkrat, nepričakovano; pog. otrok je zamenjal dan za noč spi podnevi, ponoči je buden; knjiž. to so bile njene bele noči brez spanja; božična ali sveta noč v krščanstvu pred božičem; ekspr. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči samoten, odmaknjen kraj, zlasti blizu gozda; publ. najdaljša noč med 31. decembrom in 1. januarjem; poročna noč prva noč po poroki; velika noč v krščanstvu praznik Kristusovega vstajenja; knjiž. omamljala ga je noč njenih oči temna barva; evfem. hčere, prijateljice noči vlačuge, prostitutke; noč ima svojo moč ponoči človek ravna, se vede manj razumno, razsodno, zlasti glede ljubezni, spolnosti; preg. nikdar ni noč tako dolga, da bi za njo ne prišel dan vsak neprijeten, težek položaj mine, se izboljša
    ♦     bot. kraljica noči kaktus z velikimi belimi cveti, ki vzcvetejo in odcvetejo v eni noči, Selenicereus grandiflorus; geogr. bele noči kratke, svetle noči v visokih zemljepisnih širinah; polarna noč doba, ko sonce na polarnem področju ne vzide; tur. beneška noč nočna prireditev na vodi, navadno z ognjemetom; zgod. šentjernejska noč noč pred 24. avgustom leta 1572, ko je bilo v Franciji pobitih več tisoč hugenotov; pravica prve noči v fevdalizmu domnevna pravica zemljiškega gospoda, da preživi z nevesto svojega podložnika njeno poročno noč; prim. podnoč
SSKJ
nósnik -a m (ọ̑) lingv. glas, ki nastane, ko gre zračni tok tudi skozi nosno votlino: nosnika m, n
SSKJ
n-ti -a -o [ên- in nə̀-] štev. (ȇ; ə̏) mat. ki v zapovrstju ustreza poljubnemu naravnemu številu: n-ti koren; n-ta potenca; prim. n
SNB
ozeênovski -a -o prid. (ȇ)
ki se nanaša na Organizacijo združenih narodov: ozeenovski funkcionar; ozeenovska organizacija; To je tip ozeenovskega filma, filma s protivojnim humanističnim sporočilom, njegova kvaliteta pa sta nežnost in senzibilnost režiserkinega pristopa k tematiki E po kratici OZN za O(rganizacija) z(druženih) n(arodov)
SNB
pénovec -vca m, člov. (ẹ̑)
član mednarodnega združenja književnikov: mednarodni shod penovcev; Včerajšnje popoldne so penovci preživeli v Ljubljani, kjer je bil literarni večer irsko-škotskega pisatelja E po imenu združenja agl. PEN International iz kratice PEN za p(oets,) e(ssayists,) n(ovelists) 'pesniki, esejisti, pisatelji'
SNB
PÍN -a in pín -a m (ȋ) krat.
zaporedje številk, navadno štirimestno, ki posamezniku omogoča uporabo plačilne kartice, mobilnega telefona; osebna številka, PIN-koda: odtipkati svoj PIN; PIN moramo hraniti ločeno od kartice E ← agl. PIN, kratica za p(ersonal) i(dentification) n(umber) 'osebna identifikacijska številka'
SSKJ
plús prisl. (ȗ) mat. izraža prištevanje; in: tri plus dve je pet [3+2=5]; a plus n
● žarg. liter vina stane dvajset dinarjev plus steklenica povečano za toliko, kolikor stane steklenica; žarg. igra je bila burka plus balet in zraven
SSKJ
poténca -e ž (ẹ̑) 
  1. 1. sposobnost za spolne odnose, spolna zmožnost: zaradi bolezni so nastale motnje v njegovi potenci
  2. 2. knjiž. zmožnost, zmogljivost: z delom je dokazoval svojo ustvarjalno potenco; ob nastopu se je pokazala njena umetniška potenca / delovna potenca ljudskih množic; ekonomska potenca države
  3. 3. mat. količina, ki jo določata potenčna osnova in potenčni eksponent: izračunati potenco; osnova potence število, ki se potencira; stopnja potence / druga potenca kvadrat števila; ničta potenca z eksponentom nič
    // a na (potenco) n
SSKJ
temà -è in tèma -e [təm] ž, rod. mn. tèm (ȁ ȅ; ə̀) 
  1. 1. stanje ozračja, ko je odsotna svetloba: nastala je tema; oči so se privadile teme, na temo; pesn. črna tema; ekspr. egiptovska tema popolna; gosta tema; tema v sobi; svetloba in tema / tema se dela temni se; knjiž. tema lega po dolinah; ekspr. na poti jih je ujela tema; ekspr. bliski parajo temo; knjiž. mrak se gosti v temo; ekspr. trd(n)a tema / tema noči, sobe / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: pokazati se iz teme; oditi v temo; tipati po temi; sedeti v temi; oditi pred temo / v povedno-prislovni rabi: bila je še tema; zelo tema je; tema je kakor v rogu; ekspr.: tema je, da bi jo lahko otipal, rezal; taka tema je, da ne vidiš prst pred nosom; pren. iz teme preteklosti vstaja podoba davnih časov
  2. 2. knjiž. duševno stanje nerazsodnosti, obupa: tema se zgrinja nad dušo; tema duha / tema obupa, zmedenosti / v njegovih mislih je tema
  3. 3. knjiž. stanje, ko se preprečuje svoboda, napredek, kritično mišljenje: ljudstvo se upira nasilju in temi / kulturna tema; tema neznanja
  4. 4. zastar., v prislovni rabi izraža veliko količino: na jezeru je tema divjih gosi; kupcev je bilo tema
    ●     ekspr. toliko jih je, da se tema dela od njih zelo veliko jih je; ekspr. tema se mi dela pred očmi zaradi slabosti, razburjenja se mi zdi, da nič ne vidim; ekspr. lačen sem, da se mi tema dela pred očmi zelo lačen; ekspr. znanstveniki so glede tega pojava dolgo tavali v temi v nevednosti, neznanju; ekspr. to obdobje je še zavito v temo je še nepoznano, neraziskano
SNB
TÉNS -- in téns -a m (ẹ̑)
metoda površinskega protibolečinskega električnega draženja skozi kožo: učinkovitost tensa pri nevropatiji; Po intenzivni terapiji v zdravilišču, kjer so me zdravili tudi z metodo TENS, se je stanje stabiliziralo E ← agl. TENS, kratica za t(ranscutaneous) e(lectrical) n(erve) s(timulation) 'električna živčna stimulacija skozi kožo'
SSKJ
tílda -e ž (ȋ) tisk. grafično znamenje v obliki ležeče vijuge zlasti za označevanje palatalnega izgovora n v španskem jeziku: v besedi señor je nad n tilda
♦ lingv. grafično znamenje v obliki ležeče vijuge za označevanje neizpisane besede, enote, obravnavane v slovarju, vijuga
SNB
únicefovec -vca m, člov. (ȗ)
član Unicefa: Zagnanosti slovenskih unicefovcev, predvsem pa neverjetni, skoraj že pregovorni dobrodelnosti Slovenk in Slovencev, se ne moremo dovolj načuditi E po agl. kratici UNICEF za U(nited) N(ations) I(nternational) C(hildren's) E(mergency) F(und) 'Mednarodni sklad Združenih narodov za nujne potrebe otrok' (zdaj United Nations Children's Fund 'Sklad Združenih narodov za otroke')
SNB
únprofórjevec -vca m, člov. (ȗ-ọ̑) na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini v letih od 1992 do 1995
pripadnik mednarodnih mirovnih sil UNPROFOR: Unproforjevci so na Hrvaškem prehodili pot od slavljenca do sovražnika E po agl. okrajšavi UNPROFOR za U(nited) N(ations) Pro(tection) For(ces) 'zaščitne vojaške sile Združenih narodov'
SSKJ
zložíti -ím dov., zlóžil (ī í) 
  1. 1. narediti, da kaj pride v položaj, ko ima manjšo površino: zložil je načrt in ga dal v žep; zložiti na pet delov; zložiti najprej podolgem in potem počez / zložiti mizo, stol; pahljačasto zložiti krila; padalo se samo zloži / zložiti hlače po robovih
  2. 2. dati kaj skupaj v urejeno obliko, zlasti drugo na drugo: zložiti deske, liste; zložiti prekle v obliki piramide; navzkriž zložiti / zložiti na kup; zložiti v pahljačo, skladovnico
    // na tak način narediti: zložil je grmado in jo zažgal; iz kamenja zložiti zid / zložiti škatlo
  3. 3. s prislovnim določilom s prelaganjem narediti, da pride kaj kam, od kod: zložiti obleko iz kovčka; zložiti pohištvo s tovornjaka; zložiti knjige na svoje mesto, po policah; zložiti nazaj v predal
  4. 4. dati travo, snope med late kozolca: še en voz trave moramo zložiti / zložiti žito v kozolec
  5. 5. ustvariti, napisati glasbeno delo, skladbo: zložiti opero / zložiti napev
    // ustvariti, napisati sploh: to pesem je zložil posebej zanjo / star. včeraj sem zložil čestitko za njegov rojstni dan sestavil, napisal
  6. 6. star. združiti: kako zložiti podjetji / zložita svoje moči in ga napadita / zložiti zemljišča komasirati
    ●     žarg. zložil ga je po tleh vrgel, podrl; žarg. pred avtobusno postajo me zložite dol ustavite, da bom izstopil; pog. zložiti skupaj za darilo, pijačo zbrati (denar)
    ♦     lingv. narediti besedo z združitvijo dveh ali več polnopomenskih besed, navadno povezanih z veznim samoglasnikom
    zložíti se ekspr., navadno s prislovnim določilom  uleči se: zložil se je na posteljo in zaspal
    ●     žarg. fant se je zložil, ko me je hotel udariti je padel; star. niso se mogli zložiti sporazumeti; star. zložiti se z življenjem sprijazniti se
    zložèn -êna -o 
    1. 1. deležnik od zložiti: zložen stol; škatle so zložene v skladovnico; pravilno zloženo padalo
    2. 2. knjiž., redko kompliciran, zapleten: njegovo vprašanje je zloženo
      ♦       lingv. zloženi stavek ali zložena poved poved z več stavki; podredno zloženi stavčni člen stavčni člen, v katerem je ena sestavina odvisna od druge; priredno zloženi stavčni člen stavčni člen, v katerem sta sestavini enakovredni; zložena glagolska oblika glagolska oblika iz pomožnega glagola in deležnika na -l ali na -n in -t; lit. pesem je zložena v dvovrstičnicah; prim. izložiti
SSKJ
zrcálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zrcalo: omara z zrcalnimi vrati / zrcalna dvorana / zrcalna slika slika, ki kaže predmet v naravni velikosti z zamenjano levo in desno stranjo; okensko in zrcalno steklo / zrcalna površina; pren. zrcalne ploskve poplavljenih travnikov
● otrokovo vedenje je zrcalna podoba očetovega vedenja je tako kot očetovo
♦ fiz. zrcalni daljnogled daljnogled, ki zbira žarke s konkavnim zrcalom; zrcalni odboj žarkov odboj, pri katerem so vsi odbojni koti enaki; fot. zrcalni fotografski aparat fotografski aparat, ki posreduje sliko v iskalo z zrcalom, ki se pri snemanju odmakne; zrcalna kamera zrcalni fotografski aparat; min. zrcalna simetrija simetrija, pri kateri sta obe polovici zrcalno enaki
    zrcálno prisl.: pisati tiskani črki N in S zrcalno; zrcalno se lesketajoča površina morja, parketa
Število zadetkov: 37