Zbiranje, zadrževanje
Pri svojem poklicnem delu imam težave z razumevanjem nekaterih pojmov, zapisanih v predpisih. Kaj naj bi pomenila glagola zbirati se in zadrževati se ? V predpisu je napisano takole: »Načrt evakuacije mora biti izobešen v vsaki sobi ali v prostoru, kjer se skladno z namembnostjo objekta, zbirajo ali zadržujejo ljudje.« Ali lahko natančneje opredelite izraza zbirati se in zadrževati se ? Ali se ljudje, ki so prišli v službo, v delovnih prostorih (pisarnah, delavnicah, skladiščih) zbirajo ? Ali se otroci v razredu, kjer se izvaja pouk, zbirajo ? Ali se ljudje v pisarnah in sanitarijah zadržujejo ? Ali se ljudje, ki gredo po hodniku, v hodniku zadržujejo ? Kdaj lahko trdimo, da se ljudje v nekem prostoru zbirajo , morajo tam biti trije, štirje? Za enega ali pa dva verjetno to ne velja, saj je v predpisu omenjena množina. Koliko časa mora nekdo biti prisoten v prostoru ali na določenem mestu, da se lahko taka prisotnost opredeli kot zadrževanje ? Vprašanje se zdi morda nesmiselno, vendar je povezano s stroški, ki jih imajo zavezanci za izpolnjevanje predpisov, povezanih z varstvom pred požarom. Lastniki ali uporabniki objektov morajo izobesiti načrt evakuacije tam, kjer se ljudje zbirajo ali zadržujejo . To pa je lahko kinodvorana, razred, pisarna, sanitarije, skladišče. Ali to velja za vsak prostor? Ali to velja za vsak prostor, v katerega je mogoče vstopiti in v njem biti vsaj nekaj sekund? Ali brezpogojno velja, da se nekdo, ki v nekem prostoru opravlja delo, hkrati tam tudi zbira in zadržuje ? Vem, da je vprašanje predvsem tehnične narave, vendar me zanima, če je mogoče skozi pogled strokovnjaka na področju jezikoslovja kaj doreči. Predpis namreč ne razlaga teh dveh pojmov.
Zadetki iskanja
Terminološka
Terminološka
Skupinski okvir
Iščem slovenski ustreznik za angleški termin group setting s področja psihologije oz. psihoterapije. Termin označuje naravo dela v skupini, način in okvire dela, dogovore, ki se tičejo terapevtske obravnave, tudi postavitev v prostoru (pri skupinski terapiji gre npr. za krožno postavitev stolov v prostoru, namenjenih tako klientom kot tudi terapevtu).
Iščem slovenski ustreznik za angleški termin group setting s področja psihologije oz. psihoterapije. Termin označuje naravo dela v skupini, način in okvire dela, dogovore, ki se tičejo terapevtske obravnave, tudi postavitev v prostoru (pri skupinski terapiji gre npr. za krožno postavitev stolov v prostoru, namenjenih tako klientom kot tudi terapevtu).
Terminološka
Na otroka osredotočeni pristop
Pri delu uporabljamo veliko literature v angleškem jeziku, zato bi potrebovali ustrezno slovensko poimenovanje za angleški pridevnik child-centered , ki je sestavina različnih terminov, npr. child-centered approach , child-centered education , child-centered parenting , vsi pa označujejo dajanje prednosti potrebam in interesom otroka. Kakšen je vaš predlog ustreznega poimenovanja v slovenščini?
Pri delu uporabljamo veliko literature v angleškem jeziku, zato bi potrebovali ustrezno slovensko poimenovanje za angleški pridevnik child-centered , ki je sestavina različnih terminov, npr. child-centered approach , child-centered education , child-centered parenting , vsi pa označujejo dajanje prednosti potrebam in interesom otroka. Kakšen je vaš predlog ustreznega poimenovanja v slovenščini?
Terminološka
Povzročitelj komunalnih odpadkov
Zanima me, kakšno je vaše mnenje o terminu povzročitelj komunalnih odpadkov , ki se pojavlja v slovenski okoljski zakonodaji. Angleški izraz, ki se uporablja v predpisih EU, je waste producer . Termin označuje osebo, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov.
Zanima me, kakšno je vaše mnenje o terminu povzročitelj komunalnih odpadkov , ki se pojavlja v slovenski okoljski zakonodaji. Angleški izraz, ki se uporablja v predpisih EU, je waste producer . Termin označuje osebo, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov.
Terminološka
Slikanica brez besedila
V strokovni literaturi se za angleški termin wordless picturebook pojavlja več slovenskih ustreznikov, in sicer slikanica brez besed , slikanica brez besedila , nema slikanica , nebesedna slikanica , brezbesedna slikanica , nema knjiga , tiha knjiga , vse pa skušajo enoumno označiti slikanico, namenjeno otrokom, v kateri ni klasičnega besedila, zapisanega s črkami, temveč vsebuje najrazličnejše likovne elemente. Prosim za nasvet, kateri termin je najprimernejši.
V strokovni literaturi se za angleški termin wordless picturebook pojavlja več slovenskih ustreznikov, in sicer slikanica brez besed , slikanica brez besedila , nema slikanica , nebesedna slikanica , brezbesedna slikanica , nema knjiga , tiha knjiga , vse pa skušajo enoumno označiti slikanico, namenjeno otrokom, v kateri ni klasičnega besedila, zapisanega s črkami, temveč vsebuje najrazličnejše likovne elemente. Prosim za nasvet, kateri termin je najprimernejši.
Terminološka
Generalka
Katera bi bila najustreznejša ženska oblika poimenovanja general , ki predstavlja najvišji vojaški čin v kopenski vojski? V Jezikovni svetovalnici je bila glede na zadetke v referenčnem korpusu Gigafida predlagana rešitev generalica (gl. odgovor Ženska oblika generala je »generalica«? ), ker naj bi bila generalka pomensko obremenjena. V SSKJ2 sta navedena oba izraza, tako generalica kot generalka , v Vojaškem slovarju (Ministrstvo za obrambo, 2002) pa je navedena samo oblika generalinja .
Katera bi bila najustreznejša ženska oblika poimenovanja general , ki predstavlja najvišji vojaški čin v kopenski vojski? V Jezikovni svetovalnici je bila glede na zadetke v referenčnem korpusu Gigafida predlagana rešitev generalica (gl. odgovor Ženska oblika generala je »generalica«? ), ker naj bi bila generalka pomensko obremenjena. V SSKJ2 sta navedena oba izraza, tako generalica kot generalka , v Vojaškem slovarju (Ministrstvo za obrambo, 2002) pa je navedena samo oblika generalinja .
Terminološka
Monitoring
Prosim za mnenje o terminu monitoring na področju urejanja prostora, ki naj bi ga nadomestili s slovenskim ustreznikom spremljanje stanja , kar pa po mnenju strokovnjakov nikakor ni ustrezno. Monitoring bi bil lahko v tem razmerju kvečjemu nadpomenka. Monitoring je uporabljen v Zakonu o varstvu okolja , v katerem je tudi zveza spremljanje stanja , vendar označuje drug pojem. V 12. točki 3. člena je monitoring opredeljen kot »spremljanje in nadzorovanje okolja s sistematičnimi meritvami ali drugimi metodami in z njimi povezanimi postopki«. Predlagano je bilo, da bi v podzakonskem predpisu zaradi boljše jezikovne kakovosti ob prvi omembi pustili termin iz zakona, torej monitoring , nato pa bi v nadaljnjem besedilu uporabili ustrezni slovenski izraz spremljanje . To je napačno tudi po mnenju pravnikov, in sicer zaradi hierarhije pravnih aktov, ki predvideva, da se v vseh predpisih, vezanih na določen zakon, uporablja terminologija iz tega zakona.
Prosim za mnenje o terminu monitoring na področju urejanja prostora, ki naj bi ga nadomestili s slovenskim ustreznikom spremljanje stanja , kar pa po mnenju strokovnjakov nikakor ni ustrezno. Monitoring bi bil lahko v tem razmerju kvečjemu nadpomenka. Monitoring je uporabljen v Zakonu o varstvu okolja , v katerem je tudi zveza spremljanje stanja , vendar označuje drug pojem. V 12. točki 3. člena je monitoring opredeljen kot »spremljanje in nadzorovanje okolja s sistematičnimi meritvami ali drugimi metodami in z njimi povezanimi postopki«. Predlagano je bilo, da bi v podzakonskem predpisu zaradi boljše jezikovne kakovosti ob prvi omembi pustili termin iz zakona, torej monitoring , nato pa bi v nadaljnjem besedilu uporabili ustrezni slovenski izraz spremljanje . To je napačno tudi po mnenju pravnikov, in sicer zaradi hierarhije pravnih aktov, ki predvideva, da se v vseh predpisih, vezanih na določen zakon, uporablja terminologija iz tega zakona.
Terminološka
Odpornost
Termin resilience označuje način soočenja in prilagoditev posameznika ali sistema na negativne preizkušnje ali stres, zlasti bolezen, grožnje, naravne nesreče, izgubo varnosti, položaja, pri čemer se lahko posameznik ali sistem po koncu preizkušnje celo okrepi. Resilience se pojavlja v več mednarodnih dokumentih, zlasti v povezavi z napovedanim načrtom okrevanja po covidu-19. V uradnih prevodih in dostopnih komentarjih se prevaja kot odpornost , vzdržljivost , prožnost . Zdi se mi, da bi bilo v slovenščini najprimernejše poimenovanje trdoživost , saj vse druge besede po mojem mnenju ne ustrezajo v celoti razlagam, ki so na voljo v angleških slovarjih.
Termin resilience označuje način soočenja in prilagoditev posameznika ali sistema na negativne preizkušnje ali stres, zlasti bolezen, grožnje, naravne nesreče, izgubo varnosti, položaja, pri čemer se lahko posameznik ali sistem po koncu preizkušnje celo okrepi. Resilience se pojavlja v več mednarodnih dokumentih, zlasti v povezavi z napovedanim načrtom okrevanja po covidu-19. V uradnih prevodih in dostopnih komentarjih se prevaja kot odpornost , vzdržljivost , prožnost . Zdi se mi, da bi bilo v slovenščini najprimernejše poimenovanje trdoživost , saj vse druge besede po mojem mnenju ne ustrezajo v celoti razlagam, ki so na voljo v angleških slovarjih.
Terminološka
Referenčni koordinatni sistem
Zanima me, kakšno je pravilo pri prevajanju večbesednih terminov iz angleščine. Npr. termin geographic information system se prevaja kot geografski informacijski sistem ; vrstni red sestavin je tak kot v angleškem terminu. Po drugi strani pa se pri terminu coordinate reference system , ki označuje »siste/m/ za izključno navajanje prostorskih informacij v prostoru v obliki niza koordinat (x, y, z) in/ali širine in dolžine ter višine, ki temelj/i/ na horizontalnem in vertikalnem geodetskem podatku« ( spletna stran Evropske komisije ), pojavljata dva slovenska ustreznika z različnim zaporedjem pridevnikov: referenčni koordinatni sistem in koordinatni referenčni sistem . V terminih, ki označujejo povezane pojme, je vrstni red sestavin iz angleškega termina ohranjen tudi v slovenskem, npr. ang. terrestrial reference system – sln. terestrični referenčni sistem , ang. spatial reference system – sln. prostorski referenčni sistem , ang. vertical reference system – sln. vertikalni referenčni sistem . Katero zaporedje je boljše in zakaj?
Zanima me, kakšno je pravilo pri prevajanju večbesednih terminov iz angleščine. Npr. termin geographic information system se prevaja kot geografski informacijski sistem ; vrstni red sestavin je tak kot v angleškem terminu. Po drugi strani pa se pri terminu coordinate reference system , ki označuje »siste/m/ za izključno navajanje prostorskih informacij v prostoru v obliki niza koordinat (x, y, z) in/ali širine in dolžine ter višine, ki temelj/i/ na horizontalnem in vertikalnem geodetskem podatku« ( spletna stran Evropske komisije ), pojavljata dva slovenska ustreznika z različnim zaporedjem pridevnikov: referenčni koordinatni sistem in koordinatni referenčni sistem . V terminih, ki označujejo povezane pojme, je vrstni red sestavin iz angleškega termina ohranjen tudi v slovenskem, npr. ang. terrestrial reference system – sln. terestrični referenčni sistem , ang. spatial reference system – sln. prostorski referenčni sistem , ang. vertical reference system – sln. vertikalni referenčni sistem . Katero zaporedje je boljše in zakaj?
Terminološka
Uporabna fizika
Na Fakulteti za matematiko in fiziko bi želeli trenutno ime visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje Fizikalna merilna tehnika spremeniti v Aplikativna fizika . Dosedanje ime študijskega programa ne povzame v celoti vsebine študijskega programa. V razpravi med izvajalci študijskega programa in v pogovorih z zainteresiranimi predstavniki iz gospodarstva smo prišli do zaključka, da so se vsebine, ki jih študijski program obravnava, in način obravnavanja teh vsebin z leti postopno spremenili in posodobili. Skladno s posodobitvami smo za program izbrali poimenovanje Aplikativna fizika (ang. Applied Physics ), ki bolje povzame obravnavane vsebine ter znanje in kompetence, ki jih študenti pridobijo. Predlog za spremembo smo vložili v obravnavo in v potrditev na ustrezni organ univerze, ki spremembe imena ni potrdil, ampak je predlagal razmislek o uporabi slovenskega pridevnika uporabni namesto tujke aplikativni . Študijski programi, v imenu katerih je uporabljen pridevnik aplikativni , že obstajajo, npr. visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje na FE UL: Aplikativna elektrotehnika ali visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje na FS UL: Strojništvo – Projektno aplikativni program . Gre za uveljavljen strokovni izraz na visokošolskem področju ter področju raziskav in razvoja. Pridevnika ne bi želeli zamenjati s predlaganim slovenskim uporabni . Poimenovanja s pridevnikom aplikativni so uporabljena v pravnih in drugih aktih, ki se nanašajo na visoko šolstvo, študijske programe in področje raziskovanja in razvoja, npr. v Zakonu o visokem šolstvu , Merilih za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov , Strategiji Univerze v Ljubljani 2012–2020 .
Na Fakulteti za matematiko in fiziko bi želeli trenutno ime visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje Fizikalna merilna tehnika spremeniti v Aplikativna fizika . Dosedanje ime študijskega programa ne povzame v celoti vsebine študijskega programa. V razpravi med izvajalci študijskega programa in v pogovorih z zainteresiranimi predstavniki iz gospodarstva smo prišli do zaključka, da so se vsebine, ki jih študijski program obravnava, in način obravnavanja teh vsebin z leti postopno spremenili in posodobili. Skladno s posodobitvami smo za program izbrali poimenovanje Aplikativna fizika (ang. Applied Physics ), ki bolje povzame obravnavane vsebine ter znanje in kompetence, ki jih študenti pridobijo. Predlog za spremembo smo vložili v obravnavo in v potrditev na ustrezni organ univerze, ki spremembe imena ni potrdil, ampak je predlagal razmislek o uporabi slovenskega pridevnika uporabni namesto tujke aplikativni . Študijski programi, v imenu katerih je uporabljen pridevnik aplikativni , že obstajajo, npr. visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje na FE UL: Aplikativna elektrotehnika ali visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje na FS UL: Strojništvo – Projektno aplikativni program . Gre za uveljavljen strokovni izraz na visokošolskem področju ter področju raziskav in razvoja. Pridevnika ne bi želeli zamenjati s predlaganim slovenskim uporabni . Poimenovanja s pridevnikom aplikativni so uporabljena v pravnih in drugih aktih, ki se nanašajo na visoko šolstvo, študijske programe in področje raziskovanja in razvoja, npr. v Zakonu o visokem šolstvu , Merilih za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov , Strategiji Univerze v Ljubljani 2012–2020 .
Terminološka
Bovden
Večina evropskih jezikov za upogibljivo žico ali tanko jekleno vrv v zaščitni cevi za prenos potisnih ali vlečnih mehanskih sil, npr. namenjeno zaviranju, uporablja poimenovanje bovden , ki je izpeljano iz priimka iznajditelja Ernesta Monningtona Bowdna. V Lenartu deluje Tovarna bovdenov in plastike, ne najdem pa knjižnega izraza v slovenščini.
Večina evropskih jezikov za upogibljivo žico ali tanko jekleno vrv v zaščitni cevi za prenos potisnih ali vlečnih mehanskih sil, npr. namenjeno zaviranju, uporablja poimenovanje bovden , ki je izpeljano iz priimka iznajditelja Ernesta Monningtona Bowdna. V Lenartu deluje Tovarna bovdenov in plastike, ne najdem pa knjižnega izraza v slovenščini.
Terminološka
Perzistenca
Na spletnem portalu Fran ni razlage za glagol perzistirati , zato me zanima, ali bi to razlago lahko dodali. Namreč, izraz v medicini pogosto uporabljamo v besednih zvezah vnetje perzistira , učinki perzistirajo , virus perzistira in podobno. Zanima me tudi, kateri bi bil najustreznejši slovenski izraz za ta glagol. V splošnem jeziku angleškemu glagolu to persist ustreza slovenski vztrajati , vendar to v medicini zveni nenavadno. V slovenščini se ne uporablja izraz vnetje vztraja ali učinek vztraja , zato vljudno prosim za pomoč.
Na spletnem portalu Fran ni razlage za glagol perzistirati , zato me zanima, ali bi to razlago lahko dodali. Namreč, izraz v medicini pogosto uporabljamo v besednih zvezah vnetje perzistira , učinki perzistirajo , virus perzistira in podobno. Zanima me tudi, kateri bi bil najustreznejši slovenski izraz za ta glagol. V splošnem jeziku angleškemu glagolu to persist ustreza slovenski vztrajati , vendar to v medicini zveni nenavadno. V slovenščini se ne uporablja izraz vnetje vztraja ali učinek vztraja , zato vljudno prosim za pomoč.
Terminološka
Regularizacija
Zanima me, kako z eno besedo opisati akt, pri katerem neregularno prebivajoči migranti pridobijo pravni naslov za bivanje. V angleščini se v evropskem prostoru uporablja beseda regularisation , v ameriškem pa predvsem legalization . Ali lahko uporabim besedo regularizacija ? Doslej še nisem zasledila, da bi bil tovrsten postopek v slovenščini označen z eno besedo. Uporablja se zveza ureditev statusa tujcev , ki se mi zdi nezadostna, saj regularisation označuje določen skupek ukrepov oziroma pristop do upravljanja z migracijami, ki ga zveza ureditev statusa tujcev ne zaobjame. Ukrepi za ureditev statusa nezakonito prebivajočih tujcev so v Sloveniji skoraj popolnoma neraziskani. Vse raziskave se pojavljajo zgolj v angleškem jeziku (npr. v okviru EMN študij, ki vključujejo Slovenijo), in sicer zato ker Slovenija takšnih programov in ukrepov ne izvaja.
Zanima me, kako z eno besedo opisati akt, pri katerem neregularno prebivajoči migranti pridobijo pravni naslov za bivanje. V angleščini se v evropskem prostoru uporablja beseda regularisation , v ameriškem pa predvsem legalization . Ali lahko uporabim besedo regularizacija ? Doslej še nisem zasledila, da bi bil tovrsten postopek v slovenščini označen z eno besedo. Uporablja se zveza ureditev statusa tujcev , ki se mi zdi nezadostna, saj regularisation označuje določen skupek ukrepov oziroma pristop do upravljanja z migracijami, ki ga zveza ureditev statusa tujcev ne zaobjame. Ukrepi za ureditev statusa nezakonito prebivajočih tujcev so v Sloveniji skoraj popolnoma neraziskani. Vse raziskave se pojavljajo zgolj v angleškem jeziku (npr. v okviru EMN študij, ki vključujejo Slovenijo), in sicer zato ker Slovenija takšnih programov in ukrepov ne izvaja.
Terminološka
Ark kmetija, ark središče
Prosimo za mnenje o izrazu ark , ki se na področju živinoreje uporablja v zvezah ark kmetija in ark središče (tudi z različicami zapisa ark- , Ark- in ARK ) in označuje prizadevanje za ohranjanje in rejo nacionalnih avtohtonih pasem po Evropi. V projekt Evropske komisije ELBARN je že od leta 2010 vključena Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, ki kmetijam in središčem, npr. živalskemu vrtu, podeljuje status ark . Izraz ark je v slovenščino prevzet iz angleščine (npr. Ark farm , Ark net , Ark centre ). Gre za svetopisemski skrajšani izraz za Noetovo barko (ang. Noah's ark ), zato je v angleščini uveljavljen zapis z veliko začetnico. V nemščini in italijanščini se uporabljata izraza Arche in arca . Na Biotehniški fakulteti menijo, da je izraz ark ime statusa in da je "mednarodno prepoznaven, ker ga kot takega priznavajo tudi v okviru mreže ERFP (ang. European Regional Focal Point for Animal Genetic Resources ), ki deluje v okviru FAO (ang. Food and Agriculture Organisation ) in EAAP (ang. European Federation of Animal Science ). Sedež sekretariata ERFP deluje na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Kot take so ark kmetije in ark središča vključeni najmanj že od leta 2010 v najmanj dva dolgoročna programa varstva biotske raznovrstnosti (2010–2016, 2017–2023), ki sta uradna dokumenta Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS in sta dosegla precejšnjo prepoznavnost v Sloveniji, vsaj v našem kmetijskem prostoru". Izraza ark v slovenščini še ni. V križankah se pojavlja geslo arka , vendar gre najbrž za hrvatizem ( Noina arka ). Ali ark (oz. arka ) lahko kar tako uvedemo v slovenščino, da ohranimo prepoznavnost te dejavnosti? Če bi želeli ustrezen prevod, bi bila to lahko samo Noetova barka , saj je zgolj barka presplošno. Bi bilo v tem primeru ustrezno poimenovanje npr. noetova kmetija/središče ali kmetija/središče noetova barka ?
Prosimo za mnenje o izrazu ark , ki se na področju živinoreje uporablja v zvezah ark kmetija in ark središče (tudi z različicami zapisa ark- , Ark- in ARK ) in označuje prizadevanje za ohranjanje in rejo nacionalnih avtohtonih pasem po Evropi. V projekt Evropske komisije ELBARN je že od leta 2010 vključena Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, ki kmetijam in središčem, npr. živalskemu vrtu, podeljuje status ark . Izraz ark je v slovenščino prevzet iz angleščine (npr. Ark farm , Ark net , Ark centre ). Gre za svetopisemski skrajšani izraz za Noetovo barko (ang. Noah's ark ), zato je v angleščini uveljavljen zapis z veliko začetnico. V nemščini in italijanščini se uporabljata izraza Arche in arca . Na Biotehniški fakulteti menijo, da je izraz ark ime statusa in da je "mednarodno prepoznaven, ker ga kot takega priznavajo tudi v okviru mreže ERFP (ang. European Regional Focal Point for Animal Genetic Resources ), ki deluje v okviru FAO (ang. Food and Agriculture Organisation ) in EAAP (ang. European Federation of Animal Science ). Sedež sekretariata ERFP deluje na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Kot take so ark kmetije in ark središča vključeni najmanj že od leta 2010 v najmanj dva dolgoročna programa varstva biotske raznovrstnosti (2010–2016, 2017–2023), ki sta uradna dokumenta Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS in sta dosegla precejšnjo prepoznavnost v Sloveniji, vsaj v našem kmetijskem prostoru". Izraza ark v slovenščini še ni. V križankah se pojavlja geslo arka , vendar gre najbrž za hrvatizem ( Noina arka ). Ali ark (oz. arka ) lahko kar tako uvedemo v slovenščino, da ohranimo prepoznavnost te dejavnosti? Če bi želeli ustrezen prevod, bi bila to lahko samo Noetova barka , saj je zgolj barka presplošno. Bi bilo v tem primeru ustrezno poimenovanje npr. noetova kmetija/središče ali kmetija/središče noetova barka ?
Terminološka
Energijski, energetski
Zanima me vaše mnenje glede pridevnikov energijski in energetski v besednih zvezah energijski vir oz. energetski vir in energijska revščina oz. energetska revščina . Zanima me tudi razmerje med zvezami energijska izkaznica oz. energetska izkaznica in energijska bilanca oz. energetska bilanca . Kakšna je razlika med pridevnikoma energijski in energetski ter katerega je ustrezneje uporabiti v navedenih besednih zvezah?
Zanima me vaše mnenje glede pridevnikov energijski in energetski v besednih zvezah energijski vir oz. energetski vir in energijska revščina oz. energetska revščina . Zanima me tudi razmerje med zvezami energijska izkaznica oz. energetska izkaznica in energijska bilanca oz. energetska bilanca . Kakšna je razlika med pridevnikoma energijski in energetski ter katerega je ustrezneje uporabiti v navedenih besednih zvezah?
Terminološka
Gorska vojaška topografska karta
Na Ministrstvu za obrambo smo v letih 2014 in 2015 za potrebe Slovenske vojske in vseh drugih, ki opravljajo naloge v gorskem svetu v okviru sistema zaščite in reševanja in pomoči (Civilna zaščita, Gorska reševalna služba), izdali Vojaško topografsko planinsko karto JULIJSKE ALPE – VZHOD 1 : 25.000 (2014) in Vojaško topografsko planinsko karto JULIJSKE ALPE – ZAHOD 1 : 25.000 (2015). Navedeni topografski karti se v več elementih razlikujeta od klasičnih turističnih planinskih kart, ker sta prilagojeni slovenskim vojaškim in Natovim standardom. V oktobru 2015 smo prejeli elektronsko sporočilo strokovnjaka z Inšpektorata Republike Slovenije za obrambo, ki je izrazil odločno nestrinjanje s poimenovanjem karte, saj je po njegovem mnenju pojem planina predviden za označitev območja v gorskem svetu in visokogorju, kjer se pase živina. Po njegovem mnenju bi bil pravilen slovenski izraz vojaška gorska topografska karta . Poudaril je tudi, da se v Slovenski vojski za vse, kar je povezano z gorami, uporablja pridevnik gorski .
Na Ministrstvu za obrambo smo v letih 2014 in 2015 za potrebe Slovenske vojske in vseh drugih, ki opravljajo naloge v gorskem svetu v okviru sistema zaščite in reševanja in pomoči (Civilna zaščita, Gorska reševalna služba), izdali Vojaško topografsko planinsko karto JULIJSKE ALPE – VZHOD 1 : 25.000 (2014) in Vojaško topografsko planinsko karto JULIJSKE ALPE – ZAHOD 1 : 25.000 (2015). Navedeni topografski karti se v več elementih razlikujeta od klasičnih turističnih planinskih kart, ker sta prilagojeni slovenskim vojaškim in Natovim standardom. V oktobru 2015 smo prejeli elektronsko sporočilo strokovnjaka z Inšpektorata Republike Slovenije za obrambo, ki je izrazil odločno nestrinjanje s poimenovanjem karte, saj je po njegovem mnenju pojem planina predviden za označitev območja v gorskem svetu in visokogorju, kjer se pase živina. Po njegovem mnenju bi bil pravilen slovenski izraz vojaška gorska topografska karta . Poudaril je tudi, da se v Slovenski vojski za vse, kar je povezano z gorami, uporablja pridevnik gorski .
Terminološka
Nadlahtnica
Ob pisanju novega učbenika anatomije nas zanima, kateri slovenski termin ustreza latinskemu terminu humerus , ki označuje kost, ki sega od rame do komolca. Je primernejša nadlahtnica ali nadlaktnica ? Kaj pa v primeru pridevnika nadlahten / nadlakten – bi bilo bolje pisati npr. nadlahtna mišica ali nadlaktna mišica ?
Ob pisanju novega učbenika anatomije nas zanima, kateri slovenski termin ustreza latinskemu terminu humerus , ki označuje kost, ki sega od rame do komolca. Je primernejša nadlahtnica ali nadlaktnica ? Kaj pa v primeru pridevnika nadlahten / nadlakten – bi bilo bolje pisati npr. nadlahtna mišica ali nadlaktna mišica ?
Terminološka
Trivialna imena barvil
Za poimenovanje barvil se v slovenščini praviloma uporabljajo izrazi, ki se končujejo na obrazilo -ilo , npr. modrilo , rdečilo , črnilo , belilo . V strokovnih besedilih s področja (bio)kemije in (mikro)biologije pa pogosto srečamo izraze, ki so tvorjeni drugače. Tako na primer metilensko modrilo v stroki pogosto poimenujemo metilensko modro , za fenol rdeče pa ni najti nobenega alternativnega zapisa. Zanima me, ali je mogoče splošno pravilo uporabiti v vseh primerih barvil, tudi za primere, ki v slovenščino še niso prevedeni. Problem se pojavi predvsem pri barvilih, ki so npr. oranžna ali vijolična (teoretično tudi rožnata, rjava idr.). Pojavljajo se tudi barvila, ki so poimenovana po zemljepisnih enotah, npr. teksas rdeče (ang. Texas red ), kongo rdeče (ang. Congo red ) in nilsko rdeče (ang. Nile red ), ali po osebah, npr. angleški poimenovanji Bismarck brown Y , Victoria blue R . Ali obstaja kako splošno pravilo za slovenjenje tudi teh dveh vrst poimenovanj barvil?
Za poimenovanje barvil se v slovenščini praviloma uporabljajo izrazi, ki se končujejo na obrazilo -ilo , npr. modrilo , rdečilo , črnilo , belilo . V strokovnih besedilih s področja (bio)kemije in (mikro)biologije pa pogosto srečamo izraze, ki so tvorjeni drugače. Tako na primer metilensko modrilo v stroki pogosto poimenujemo metilensko modro , za fenol rdeče pa ni najti nobenega alternativnega zapisa. Zanima me, ali je mogoče splošno pravilo uporabiti v vseh primerih barvil, tudi za primere, ki v slovenščino še niso prevedeni. Problem se pojavi predvsem pri barvilih, ki so npr. oranžna ali vijolična (teoretično tudi rožnata, rjava idr.). Pojavljajo se tudi barvila, ki so poimenovana po zemljepisnih enotah, npr. teksas rdeče (ang. Texas red ), kongo rdeče (ang. Congo red ) in nilsko rdeče (ang. Nile red ), ali po osebah, npr. angleški poimenovanji Bismarck brown Y , Victoria blue R . Ali obstaja kako splošno pravilo za slovenjenje tudi teh dveh vrst poimenovanj barvil?
Terminološka
Trust
Med študijem dednopravnih institutov v Sloveniji in primerjavi z angloameriškimi sem naletela na angleški termin trust , ki je značilen za sistem common law . Problematičen je prevod tega termina v slovenščino. V ZDA je termin ustaljen, predstavlja pa institut, pri katerem je premoženje preneseno na določeno osebo, ki postane obligacijsko zavezana, da s premoženjem ravna na določen način, brez koristi in osebnega interesa, v korist tretje osebe, v korist katere je bil trust ustanovljen. Ustanovitelj da upravitelju določeno premoženje, ki ga mora ta upravljati v korist določenih oseb, koristnikov oz. določenega namena. Subjekti tega razmerja so ustanovitelj (ang. settlor ), upravitelj ( zaupnik ali fiduciar , ang. trustee ), tretja oseba ( koristnik ali beneficiar ). Za trust je tudi značilno, da ni pravna oseba, ampak predstavlja zgolj namensko premoženje, zaradi česar ga nekateri prevajajo kot sklad , kar ni ustrezno. Elemente trusta lahko v kontinentalnem pravu prepoznamo npr. v pravnem institutu, imenovanem Treuhandverh ältnis , ki ga poznajo v nemškem, avstrijskem, švicarskem in skandinavskem pravu (fiduciarno razmerje nemškega prava). Mnogi so mnenja, da je najbolje v prevodih uporabljati kar angleški termin trust brez slovenskih poskusov prevoda, saj se tako najbolje ohrani povezava na pojem iz sistema common law . Kakšen slovenski prevod pa bi vi predlagali?
Med študijem dednopravnih institutov v Sloveniji in primerjavi z angloameriškimi sem naletela na angleški termin trust , ki je značilen za sistem common law . Problematičen je prevod tega termina v slovenščino. V ZDA je termin ustaljen, predstavlja pa institut, pri katerem je premoženje preneseno na določeno osebo, ki postane obligacijsko zavezana, da s premoženjem ravna na določen način, brez koristi in osebnega interesa, v korist tretje osebe, v korist katere je bil trust ustanovljen. Ustanovitelj da upravitelju določeno premoženje, ki ga mora ta upravljati v korist določenih oseb, koristnikov oz. določenega namena. Subjekti tega razmerja so ustanovitelj (ang. settlor ), upravitelj ( zaupnik ali fiduciar , ang. trustee ), tretja oseba ( koristnik ali beneficiar ). Za trust je tudi značilno, da ni pravna oseba, ampak predstavlja zgolj namensko premoženje, zaradi česar ga nekateri prevajajo kot sklad , kar ni ustrezno. Elemente trusta lahko v kontinentalnem pravu prepoznamo npr. v pravnem institutu, imenovanem Treuhandverh ältnis , ki ga poznajo v nemškem, avstrijskem, švicarskem in skandinavskem pravu (fiduciarno razmerje nemškega prava). Mnogi so mnenja, da je najbolje v prevodih uporabljati kar angleški termin trust brez slovenskih poskusov prevoda, saj se tako najbolje ohrani povezava na pojem iz sistema common law . Kakšen slovenski prevod pa bi vi predlagali?
Terminološka
Zemljina
Pred nekaj dnevi sem v članku o arheoloških izkopavanjih zasledila besedo zemljina . Avtor je pisal tudi o bloku zemljine , ki so ga odstranili. Med arheologi je beseda menda pogosta. V Slovenskem pravopisu 2001 sem zasledila oznako neobč. (knjižno neobčevalno). Ali to pomeni, da je beseda v knjižnem jeziku prepovedana oziroma se ne uporablja?
Pred nekaj dnevi sem v članku o arheoloških izkopavanjih zasledila besedo zemljina . Avtor je pisal tudi o bloku zemljine , ki so ga odstranili. Med arheologi je beseda menda pogosta. V Slovenskem pravopisu 2001 sem zasledila oznako neobč. (knjižno neobčevalno). Ali to pomeni, da je beseda v knjižnem jeziku prepovedana oziroma se ne uporablja?
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- ...
- 31
- Naslednja »
Število zadetkov: 614
Dostopnost