Prosim, da preverite in vnesete v SSKJ tudi besedico FUTSAL. Zakaj? Futsal označuje igranje malega nogometa v dvorani (dvoranski nogomet) s vratarjem in štirimi igralci v polju. Igra se v dvorani. Ime izhaja iz Futebol Sala (brazilsko ali špansko). Pri organizaciji UEFA je označen kot tekmovalni šport in prvenstva http://www.uefa.com/futsal/ Tudi pri nas imamo pod okriljem Nogometne Zveze Slovenije 1. in 2. Slovensko futsal ligo http://www.futsal.si/ Odpiram futsal klub in mi na UE Nova Gorica nočejo priznati imena Futsal v nazivu rekoč, da to ni slovenska beseda, kar je mogoče res, ampak je le-ta že, glede na vse dokaze, ki sem vam posredoval, zelo v uporabi.
Zadetki iskanja
Jezikovna
Vključenost besede »futsal« v slovarje
Jezikovna
Vloga vejice med nestavčnimi enakovrednimi deli
Pri razumevanju definicij gesel (slovar), sem nalela na težave. Moje znanje na področju slovnice je laično. Težave imam z razumevanjem gesel, ki vsebujejo naštevanja. Kolikor razumem lahko ima vejica (pri naštevanju) vlogo veznika in/ali. Včasih je iz uporabe veznika pred zadnjo našteto enoto razvidna vloga vejice: Pr. 1: Zmešajte jajca, sol in vodo. Pr. 2: Za pranje uporabimo Ariel, Persil ali Vanish. So pa primeri, kjer so enote samo naštete, brez uporabe veznika pred zadnjo našteto enoto.
Kako naj v takšnem primeru vem, kakšen pomen ima vejica pri nekem konkretnem naštevanju? Vloga vejice je včasih sicer razvidna iz konteksta, ne pa vedno. Še posebej, če ne poznaš nekega področja.
V SSKJ je pod geslom sistem med drugimi navedena naslednja definicija (8.):
- Sistem je celota družbenih enot, sestavin in odnosov, ki temelji na med seboj povezanih načelih, pravilih in ureja družbeno dogajanje.
Kako to tolmačimo?
celota družbenih enot, sestavin in odnosov Glede na veznik in bi sklepala: sistem = družbene enote + družbene sestavine + družbeni odnosi. Kaj je družbena enota, kaj družbena sestavina? Ni to enako? Zakaj bi našteli enako stvar dvakrat?
celota temelji na med seboj povezanih načelih, pravilih Načelih in pravilih? Načelih ali pravilih?
Upam, da sem napisala dovolj razumljivo.
Jezikovna
V pomivalnem stroju posodo peremo ali pomivamo?
Kot sem že v naslovu omenil, me zanima, ali se posoda v pomivalnem stroju pomiva ali pere. V rabi sta namreč pogosti obe možnosti, zato sem v dilemi. Jaz bi rekel, da je pravilna opcija pomivanje, saj se posodo pomiva. Zanimivo mi je pa to, da je raba pranje posode bistveno pogostejša. Še celo pri navodilih pomivalnih strojev ponavadi piše: "pranje posode v pomivalnem stroju".
Kaj je pravzaprav pravilno? Ali sta pravilni obe možnosti?
Jezikovna
Vprašalnica »po čem«
Pozdravljeni, vidim, da me mlajši ljudje ne razumejo, če jih vprašam po ceni z besedami – Po čem pa so ti čevlji, banane? ... Ali je ta oblika slovnično pravilna?
Jezikovna
Vprašanje glede svetovalnice in njenih pristojnosti
Moje vprašanje se nanaša na vlogo Jezikovne svetovalnice. Nekoč sem nekje zasledila (morda v okviru kake predstavitve, pogovora itd.), da bo to, kar je navedeno v Jezikovni svetovalnici (na Franu), pozneje prešlo in/ali bilo uporabljeno pri pripravi posodobljenih pravil za novi Pravopis. Z drugimi besedami, da so rešitve na vprašanja, ki rešujejo kakšne težje zadeve, odpravljajo vrzeli v zdajšnjih pravilih ipd., ob objavi v Svetovalnici pretehtane in da jih torej lahko upoštevamo kot normativne. Ali če hočete drugače, da je Jezikovna svetovalnica do objavljenih novih pravil nekakšna desna roka zdajšnjega pravopisa. Ali to (še) drži?
Za primer: Facebook ipd. bi po pravopisu iz 2001 (odstavek 147) pisali z malo zač., ker bi pač spadal med znamke, ki se lahko lastnoimensko obravnavajo le v vlogi imenovalnega prilastka. Enako smo dolgo časa šteli, da ne moremo piti znamke (zato pijemo kokto), pijemo pijačo te znamke (zato pijemo osvežilni napitek Cockta). Skladno z novo razlago, uporabljamo Facebook (ne torej striktno facebook).
Razumem razmišljanje glede Facebooka, vendar mi odpre vprašanje o tem, ali smem (naj bi?) razlage in novosti iz Jezikovne svetovalnice uporabiti kot novo normo, da to torej prenesem v prakso. Med lektorji je praksa zelo neenotna. Nekateri menimo, da so (nove) rešitve iz Jezikovne svetovalnice tehtno premišljene in torej merodajne, da jih lahko vnesemo v prakso (posebno ob malce zastarelem Pravopisu), drugi vztrajajo, da novih pravil ne bi smeli prenašati v prakso, dokler ne dobimo posodobljenih pravil (Kdaj pa bo to? Kaj pa do tedaj?). Kaj nam lahko svetujete v zvezi s tem?
Jezikovna
Začetnica pri odločbah in sklepih
Zakone lahko pišemo z veliko ali malo začetnico, odvisno od tega, kaj imamo v mislih (npr. "Zakon o splošnem upravnem postopku" ali "zakon o splošnem upravnem postopku"). Ali to velja tudi za odločbe in sklepe, npr. kakšna bi bila začetnica pri "sklep št. 54552/8645-15 z dne 10. 3. 2021"? Ali enak odgovor velja za ukaze, npr. "ukaz št. 54552/8645-15 z dne 10. 3. 2021"?
Jezikovna
Začetnice pri imenu »Brežiško jezero« in »brežiško morje«
Brežiško jezero je drugo največje akumulacijsko jezero v Sloveniji, domačini pa ga imenujejo kar brežiško morje. Kakšne začetnice naj uporabim pri brežiškem jezeru in morju ter zakaj?
Jezikovna
Zaimek »neki«
Zanima me, kako je s pravilno obliko zaimka neki. Mnogokrat namreč zasledim zapis brez i-ja (primer: K nam je prišel nek človek). SSKJ nas napotuje k neki, v SP-ju pa oblike nek sploh ni. Je torej pravilna le oblika neki? Hvala.
Jezikovna
Zakaj besede »gramatura« ni v SSKJ
Zanima me, zakaj te besede ni v SSKJ-ju?
Ali obstaja kakšno drugo ime za to fizikalno količino?
Jezikovna
Zakaj je v pravopisu oblika »anglosaški« nadrejena obliki »anglosaksonski«?
V pravopisu me vedno znova preseneti prepoved rabe besed Anglosaksonec in anglosaksonski, ki je v praksi zelo pogosta. Če prav razumem, v starejših pravopisih ta prepoved ni veljala. Zanima me, ali je res (in kako) utemeljena in ali je res stroga/dokončna/neomajna?
Jezikovna
Zakaj »kvinoja« in ne »kvinoa« ali »kinoa«
Zahvaljujem se vam za odgovor glede kvinoje. Ker pa se beseda quinoa izgovarja kínoa, še vedno ne razumem, zakaj predlagate poslovenjeno obliko kinoja, torej z vrinjanjem soglasnika j, ki ga v izvirniku ni ne v pisni obliki ne v izgovorjavi. Zdi se mi nekako tako, kot če bi morali reči boja namesto boa, oboja namesto oboa ali celo Samoja namesto Samoa.
Jezikovna
Zakaj mi odsvetujejo rabo zveze »ne bom uspel ...«?
Zanima me, ali je pravilna raba Ne bom uspel uporabiti kart. Opozorjen sem namreč bil, da ta zapis ni pravilen in da bi se moral izraziti nekako takole: Ne bo mi uspeli uporabiti kart. Zanima me torej, ali sta možni obe obliki oziroma zakaj prva oblika ni ustrezna.
Jezikovna
Zakaj na Obali ne marajo pravopisa?
Pred kratkim je izšel prevod romana Fulvia Tomizze Zlo prihaja s severa in ob tej priložnosti je bil kar nekajkrat zapisan in izgovorjen svojilni pridevnik, ki se nanaša na priimek Tomizza, skoraj dosledno je bil izgovorjen napačno, in sicer [tomicov] ali [tomicev].
Slovarski del Slovenskega pravopisa 2001 je v geslu Tomizza jasen:
- Tomízza -e in Tomízza -a [ica] m, druga oblika s -em oseb. i. (ı̑; ı̑) |italijanski pisatelj| Tomíčev -a -o tudi Tomízzev -a -o [-čev-] (ı̑; ı̑), ●Tomízzin -a -o [-čin] (ı̑)
Priimek Tomizza je samostalnik moškega spola, sklanja se po lahko po 1. ženski (Tomizza, Tomizze) ali 2. moški (Tomizza, Tomizza, s Tomizzem).
Pri svojilnem pridevniku daje SP na prvo mesto podomačitev Tomičev, za katero imam občutek, da je na Obali nihče ne rabi, dopušča pa tudi Tomizzev, ki se izgovori [tomičev]. Na koncu pa navede napačno rabo Tomizzin po zgledu Krležin, Mitjin itd.
Ko sem na napačno rabo v izgovoru [tomicov, tomicev] opozorila, sem naletela na odpor z argumentom, da v tem primeru pač raba odstopa od norme. Jaz pa menim, da vsaka napačna raba že ni kar takoj odstopanje od norme. In zakaj bi bila? Saj ni pri tem nič nelogičnega, pregibanje sledi pravopisnemu načelu, da dopušča izvirni zapis Tomizzev, govorjeni [c] pa se pretvori v govorjeni [č], kot se tudi pri moškem imenu Tomica – Tomičev (Ivica – Ivičev) ali Franc – Frančev, ne nazadnje tudi Mojca –- Mojčin. Argument je bil še ta, da svojilnega pridevnika, ki se nanaša na Cavazza, nihče ne izgovarja [kavačin], da se vsi izognejo in rabijo raje vloga Borisa Cavazze. Izgovora [tomičev] se otepajo tudi z argumentom, da je neustrezno tudi Baruca – Baručev, ker je iz pogovornega jezika domača edinole raba pač Barucin, pa naj gre za moškega ali žensko (knjižno pravilno seveda le Baručev). Mislim, da tuji izvor oz. zapis priimka nima pri tem nič opraviti, saj sledi slovenskim pravopisnim načelom.
Kaj storiti v takem primeru, ko se Slovenski pravopis 2001 zanika, še zlasti, ker imajo domačini na Obali že slabo pravopisno izkušnjo z Izolčani (v rabi je Izolani)?
Jezikovna
Zakaj nekaterih tvorjenk ni v slovarju?
Zadnjič se nismo mogli zediniti, ali so vse tvorjenke, ki obstajajo, res v SSKJ. Na primer, za begunca bi mu lahko rekli tudi ubežnik. To je tvorjenka iz glagola ubežati in je v SSKJ. Zanima me, če je slovnično korektna tudi tvorjenka izbežnik, ki bi bila tvorjena iz glagola izbežati, čeprav je v slovarju ni zaslediti.
Jezikovna
Zakaj pišemo »glodavec« in »ukraden«?
Zanima me, kaj je strokovna utemeljitev odločitve za zgornja zapisa (in enako tudi volivec, usesti, itd.), ki sta mi kot govorcu mariborske slovenščine nepričakovana, saj bi glede na izgovorjavo v svojem in drugih narečjih pričakoval zapisa "glodalec" in "vkraden".
Slovenski pravopis je na splošno zelo dobro konstruiran tako, da lahko govorci vseh narečij konsistentno preberemo zapisano besedo v svojem narečju oz. govoru.
Zapisa "glodavec" in "ukraden" kršita to pričakovanje. V narečjih, kjer v izgovorjavi razlikujejo priponi -lec in -vec, se reče glodalec, ne glodavec. V narečjih, kjer v izgovorjavi razlikujejo začetni v- in u- pred soglasniki, rečejo vkraden (ali fkraden), ne ukraden.
So to sploh merila, ki se zares upoštevajo pri izbiri pravilnega zapisa? Če so, zakaj je v teh primerih prišlo do odstopa?
Jezikovna
Zakaj pišemo imena letal in kratice z malimi začetnicami oziroma črkami?
Po svetu se piše, da je ime družbi Boeing in letalu Boeing 737 MAX. Pri nas oboje z malo. Po svetu se piše ime rakete Falcon 9, in vesoljske ladje Dragon. Pri nas oboje z malo. Po svetu se piše ime ruske rakete in vesoljske ladje Sojuz. Pri nas oboje z malo. Po svetu se piše kratico za NASA in ESA z velikim črkami. Pri nas samo začetnici obeh kratic ...
Kaj menite vi?
Jezikovna
Zakaj se glavnemu mestu Kitajske v slovenščini reče Peking?
Zanima me, zakaj se glavnemu mestu Kitajske v slovenščini še vedno reče Peking? V kitajščini se to ime izgovarja Bejžing. Peking je evropska (angleško-francoska) transliteracija kitajske besede iz 19. stoletja, ki temelji na izgovorjavi v južni mandarinščini. V 50ih letih so Kitajci sprejeli sistem transliteracije iz kitajskih pismenk v latinico (pinyin), po katerem se njihovo glavno mesto v latinici piše Beijing. Pinyin kot standard transliteracije priznava tudi International standards organisation (ISO). Tudi v angleščini, iz katere izvira zapis Peking so takšen zapis že sprejeli.
Torej zakaj 30 let po tem ko se je novi zapis uveljavil tudi na mednarodni ravni (in bil sprejet s strani ISO) v slovenščini še vedno vztrajamo pri starem zapisu, ki izvira iz časov kolonializma in ki nima povezave s slovenščino, saj smo ga prevzeli iz angleščine?
Jezikovna
Zakaj »Slovenija piha nula, nula« in zakaj ne »Slovenija piha nič, nič«?
Pri delu in na splošno ugotavljam, da državni organi in njih govorci, uporabljajo besedo nula, namesto besede nič. Aktualni primer: Ministrstvo za zdravje je preventivni akciji nadelo ime "Slovenija piha nula, nula". Menim, da to ni prav. Vse preveč se uporablja javno in v žargonu. Nula je del slenga, kar mi tudi ni všeč.
Meni je beseda nula grda, dokler imamo Slovenci štetje urejeno z nič, ena, dva, tri, zato slednje besede ne sprejemam v slovenski knjižni jezik, saj bolj sodi v srbohrvaščino.
Prosim za vaše ugotovitve oziroma stališče.
Jezikovna
Zanikanje dejanja, izraženega z nedoločnikom, in ustreznost sklona
Prosim nasvet za ta stavek:
Strategija pomeni, da se odločimo narediti ene stvari, ne pa drugih. ALI: ne pa druge.
Jezikovna
Zapis besede »občina« z malo ali veliko začetnico
Vem, da je bilo o zapisovanju besede občina že nekaj napisanega, pa vendar sem večkrat v dvomih, kateri zapis je pravilen. Prosim za pomoč pri na naslednjih dveh primerih:
- Finančni viri so problem večine občin, sploh Občine Izola, ki je 182. občina po velikosti v Sloveniji.
- Dolgoletni nesprejem OPN odvrača morebitne vlagatelje in onemogoča razvoj degradiranih območij v občinah (kot je proučevani primer občine Izola).
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 23
- 24
- 25
- 26
- 27
- 28
- Naslednja »
Število zadetkov: 555
Dostopnost