Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Terminološka svetovalnica

Terminološka
Diskriminanta
Zanima me, ali je mogoče izraz diskriminanta uporabiti tudi v nematematičnem smislu, in sicer kot diskriminatorni element, tj. element, na podlagi katerega se odloča npr. o tem, kateri del prebivalstva bo izseljen. Vprašanje poslano: 14. 5. 2020
Terminološka
DNK
V delovnem učbeniku za biologijo v 9. razredu sem opazila, da se uporablja kratica DNA in ne kratica DNK . To velja tudi za učbenik za biologijo za gimnazijske programe Biologija celice in genetika . Poleg tega sem v Angleško-slovenskem slovarju izbranih izrazov iz biokemije in molekularne biologije prebrala, da naj bi se kratica DNK uporabljala samo v poljudnih besedilih in ne v strokovnih prispevkih ali učbenikih. Kratici označujeta nukleinsko kislino, ki je nosilec dednega zapisa vseh organizmov. Prosim za mnenje, zakaj se zdi, da je slovenska kratica primerna samo še za poljudna besedila. Vprašanje poslano: 15. 11. 2016
Terminološka
Dobrobit živali
Termin animal welfare so doslej prevajali kot dobro počutje živali . Veterinarska stroka je to poimenovanje dojemala kot neprimerno, saj se pojem uporablja tudi za razmere pri zakolu živali, ko objektivno težko poimenujemo to kot dobro počutje živali. Posvet veterinarske stroke z jezikoslovci kaže, da beseda dobrobit, čeravno ji je bilo očitano, da gre za srbokroatizem, v pravopisu (SP 2001) pa ima kvalifikator  neobčevalno  in usmerja na blaginjo in blagor , ves čas živi med strokovnjaki. Veterinarska stroka predlaga tudi za pravna besedila rabo termina dobrobit živali , saj naj bi ne prihajalo več do dvojnega poimenovanja za isti pojem. Vprašanje poslano:  23. 4. 2013
Terminološka
Dolgoročna napotitev
Na področju delovnega prava se je v slovenskem jeziku za angleški termin to second začel pojavljati glagol sekundirati , ki označuje začasno premestitev delavca k drugemu organu. Obstaja pa tudi zelo soroden termin to deploy , ki ima slovenski ustreznik dodeliti . Razlika med sekundiranjem in dodelitvijo je le v dolžini tovrstne premestitve, tako gre pri sekundiranju za premestitev za daljše obdobje in pri dodelitvi za krajše obdobje. Ali je v tem primeru, ko se je pojavila potreba po razlikovanju glede na dolžino tovrstne premestitve, dopustno, da se termin prevzame, čeprav bi lahko oblikovali tudi domač termin? Tako bi npr. lahko za glagol to second uporabljali ustreznik napotiti in za glagol to deploy zvezo začasno dodeliti . Vprašanje poslano: 25. 9. 2016
Terminološka
Domorodna ljudstva
Pri prevajanju se pogosto soočamo z izrazom indigenous peoples , ki na splošno označuje ljudstvo/prebivalstvo, ki je zgodovinsko povezano z določenim območjem in ima specifično kulturo in način življenja, pozneje pa so ga poselili pripadniki drugega naroda, za kar imamo v slovenščini, kot se zdi, več izrazov ( staroselska / avtohtona / domorodna ljudstva oz. prebivalci ). Sprašujemo se, ali so res sinonimne ali obstaja kakšna razlika oz. katera oblika bi bila najustreznejša? Vprašanje poslano: 12. 3. 2015
Terminološka
Dopiranje, dopant
Katera slovenska termina ustrezata angleškima terminoma doping in dopant ? Opazila sem, da se uporabljata dopiranje in dopant , vendar naj to ne bi bila ustrezna izraza. Termin dopiranje v fiziki označuje 'vnos dopanta v kristalno mrežo'. V kristalnih snoveh atomi dopanta zavzamejo mesta atomov kristala. Dopant pa označuje 'snov, ki jo vnesemo v izredno majhnih količinah v snov, da bi spremenili določene lastnosti (npr. prevodnost, močljivost)'. Vprašanje poslano: 21. 11. 2015
Terminološka
Dopplerjev pojav, dopler
Zanima me, kako se v slovenščini pravilno piše termin dopler ( dopler ali Doppler )? V angleščini je jasno, pišejo Doppler , ker gre za osebno ime izumitelja (avstrijski fizik in matematik Christian Andreas Doppler). C. A. Doppler je odkril fizikalni pojav, ki se po njem imenuje Dopplerjev/dopplerjev/doplerjev pojav – to je fizikalni pojav, pri katerem zaradi gibanja vira, opazovalca ali obeh nastane navidezna razlika v valovni dolžini zvoka ali svetolobe. V medicini se uporablja Dopplerjev/dopplerjev/doplerjev ultrazvok , s katerim se zaznava in meri krvni pretok, temelji pa na Dopplerjevem/dopplerjevem/doplerjevem pojavu . Vprašanje se nanaša tudi na termine pulzni Doppler/doppler/doppler , tkivni Doppler/doppler/doppler in barvni Doppler/doppler/doppler , ki označujejo različne ultrazvočne tehnike oz. metode – prav tako se uporablja npr. pulzna Dopplerska/dopplerska/doplerska preiskava , a je v slovenščini v teh primerih povezava z osebnim imenom manj jasna. Vprašanje poslano: 22. 12. 2016
Terminološka
Dotacija
Kako bi v slovenščino prevedli angleški termin grant(s) , ki se pojavlja v finančni uredbi (definiran je v členu 108) v EU? Gre za finančna sredstva, denar, ki ga nekdo prejme na podlagi svoje prošnje in razpisa za točno določeni namen. V prevodih Evropske komisije se uporablja tudi v drugih kontekstih (npr. za program Erasmus – dotacije, ki se od štipendij razlikujejo). Poleg izraza donacije , ki je bil uporabljen v tem besedilu, so bili uporabljeni ali vsaj predlagani še naslednji izrazi: nepovratna sredstva, nepovratna pomoč, dotacije, subvencije. V splošnem pomenu (kadar ni sklica na finančno uredbo) se pogosto uporablja nepovratna sredstva/pomoč, za Erasmus pa so uveljavljene dotacije (ne gre za štipendije). Donacije naj bi bile pomensko preozke in povezane s (skorajda popolnoma neobvezujočim) podarjanjem denarja, kar za grant ne velja, saj se pri teh programih vedno zahteva tudi rezultat. Nemci uporabljajo izraz Zuschuss , ki ga ne moremo neposredno prenesti v slovenščino, finančna pomoč pa je v času krize spet specializirala svoj pomen za denar, ki je namenjen reševanju težav, ne pa izvajanju nekih zastavljenih ciljev. Nekateri slovanski jeziki so obdržali izraz grant . Vprašanje poslano:  26. 9. 2012
Terminološka
Dregljaj
Zanima me slovenski ustreznik za ang. termin nudge , ki v psihologiji označuje blag dražljaj, ki pri ljudeh spodbuja zaželeno vedenje (v nasprotju s prepovedmi nezaželenih ravnanj), npr. nagrajevanje kadilcev za opuščanje kajenja. Vprašanje poslano: 3. 2. 2020
Terminološka
Dres
V Muzeju športa sestavljamo besedišče predmetov in imamo zagato pri pojmu dres . Prosimo vas za mnenje, ali razlaga o dresu kot športnem oblačilu pomeni npr. pri nogometu ali košarki in atletiki oba kosa oblačila, torej majico in hlače, ali le zgornji del, kjer je napisano ime, številka, oznaka/grb kluba ali reprezentance. Pri hokeju na ledu je npr. dres le majica, ki jo obleče hokejist čez opremo, pri drugih športih pa v sodobni praksi lahko pomeni obe obličili, majico in hlače, medtem ko je bil v preteklosti dres le zgornji del. Vprašanje poslano: 29. 6. 2018
Terminološka
Dvojčična meja
Pri pisanju doktorske disertacije se ne znam odločiti, ali uporabiti termin dvojčna meja ali dvojčična meja , ki označuje mejo med dvema kristaloma, kadar se en del kristala premakne nasproti drugemu tako, da je premaknjen del kristala zrcalna slika nepremaknjenega dela, zato si dva ločena kristala v simetrijskem smislu delita nekaj točk iste kristalne mreže. Bi mi lahko pomagali izbrati pravilnejši termin? Vprašanje poslano: 4. 9. 2017
Terminološka
Dvojni logaritemski model
Zanima me, kateri slovenski termin ustreza angleškemu terminu log-log model . Termin označuje model, ki ima odvisno spremenljivko in neodvisne spremenljivke v logaritmandu in se v tem razlikuje od pojmov, ki jih označujejo angleški termini level-log model , log-level model in level-level model . Predlagam dve poimenovanji, in sicer model log-log in model log – lo g. Vprašanje poslano: 10. 1. 2018
Terminološka
Edinstvena referenčna številka
Pogosto imamo težave pri prevajanju ang. pridevnika unique v besednih zvezah, kot je npr. unique reference number , ki pomeni 'enkratna, enoznačna številka, ki se nanaša le na eno zadevo'. Najpogosteje, po analogiji z enotno matično številko občana , to slovenimo kot enotna referenčna številka . Pogosta je tudi zveza edinstvena referenčna številka . Težava je, ker SSKJ2 nobenega od obeh izrazov ( enoten , edinstven ) ne opredeljuje v pomenu 'enoznačen', slednji izraz pa je označen kot zastarel. Kakšno je vaše mnenje? Je možno pridevniku enoten v SSKJ2 pripisati dodaten pomen, torej takega, kot ga ima v besedni zvezi enotna matična številka občana ? Vprašanje poslano: 29. 1. 2018
Terminološka
Ekološko kmetijstvo
V večbesednih terminih s področja kmetijstva in pridelave hrane se pojavljajo v vlogi levega prilastka pridevniki ekološki , biološki , organski , sonaravni (npr. ekološko/biološko/ organsko/sonaravno kmetijstvo, ki označuje način kmetijske pridelave brez uporabe mineralnih gnojil, kemično-sintetičnih sredstev za varstvo rastlin in gensko spremenjenih organizmov). Kateri pridevnik je ustreznejši oziroma kakšno je razmerje med njimi? Vprašanje poslano: 26. 9. 2013
Terminološka
Ekonomija blaginje
Prosim vas za mnenje glede najprimernejšega slovenskega ustreznika za ang. termin economy of wellbeing . Termin označuje ekonomijo, v kateri so javna sredstva namenjena izboljšanju blaginje državljanov in temelji na ideji, da je blaginja predpogoj za gospodarsko rast in za socialno in ekonomsko stabilnost. V terminološki bazi IATE je kot slovenski ustreznik trenutno naveden termin ekonomija dobrega počutja . Nekateri strokovnjaki imajo pomisleke v zvezi s prevajanjem ang. izraza wellbeing s slovensko zvezo dobro počutje , češ da ima ta zveza v slovenščini preozek pomen, in predlagajo slovenjenje z blagostanjem (medtem ko bi blaginja označevala materialni oz. ekonomski vidik blagostanja ). Opozoriti velja tudi na termin ekonomika blaginje , ki je prevod ang. termina welfare economics . Zanima me tudi, kako bi bilo najbolje prevesti prvi del termina economy of wellbeing . Kot ekonomika ali kot ekonomija ? Vprašanje poslano: 15. 10. 2019
Terminološka
Ekonomija delitve, sodelovalna potrošnja
Iščemo slovenski ustreznik za angl. sharing economy , ki predstavlja ekonomski model, v katerem velja načelo delitve dobrin med ljudmi na vseh družbenih področjih. Prav tako nas zanima slovenski ustreznik za angl. collaborative consumption , ki za razliko od individualne potrošnje označuje skupno oz. deljeno rabo dobrin ali storitev znotraj širše skupine in predstavlja način spodbujanja skupnih vrednot in solidarnosti.   Vprašanje poslano 21. 5. 2015
Terminološka
Emisija
Prosila bi vas za mnenje v zvezi z rabo termina emisija (ang. emission ). Prevajalci v Evropski komisiji e missions dosledno prevajamo kot emisije. Obstaja mnogo direktiv in uredb, ki vsebujejo ta termin, nekatere celo v naslovu, npr. krovna direktiva o sistemu ETS z naslovom Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES). Na pristojnem ministrstvu pa menijo, da se emisija v slovenščini ne uporablja in so se v okviru Konvencije Minamata o živem srebru odločili za zvezo izpusti v zrak . V tej konvenciji je govor tudi o releases , kar so prevedli z izpusti v zemljo in vodo . Kadar se v angleškem izvirniku pojavi zveza z obema izrazoma, torej emissions and releases , so jo prevedli z izpusti v zrak, zemljo in vodo .    Vprašanje poslano: 13. 11. 2014
Terminološka
Endoplazemski retikulum
Katero od poimenovanj endoplazemski retikulum/endoplazmatski retikel/retikulum ima prednost pri uporabi glede na to, da se v Slovenskem pravopisu pojavlja sestavljenka s sestavino -plazemski kot tudi s -plazmatski. Je Mikrobiološki slovar merodajen pri rešitvi tega problema (predlaga endoplazemski retikulum )? Vprašanje poslano: 2. 12. 2013
Terminološka
Energetska varnost, energetska zanesljivost
Prosim vas za nasvet, kako naj v slovenščino prevedem pomensko sorodna (in v rabi pogosto celo sinonimna) angleška termina energy security in security of energy supply . V slovenskih besedilih se kot ustrezniki navajajo naslednje besedne zveze: energetska varnost , energetska zanesljivost in zanesljivost oskrbe z energijo . Kateri slovenski ustreznik je najustreznejši ? Vprašanje poslano: 18. 1. 2017
Terminološka
Energijski, energetski
Zanima me vaše mnenje glede pridevnikov energijski in energetski v besednih zvezah energijski vir oz. energetski vir in energijska revščina oz. energetska revščina . Zanima me tudi razmerje med zvezami energijska izkaznica oz. energetska izkaznica in energijska bilanca oz. energetska bilanca . Kakšna je razlika med pridevnikoma energijski in energetski ter katerega je ustrezneje uporabiti v navedenih besednih zvezah?   Vprašanje poslano: 28. 9. 2018
Število zadetkov: 352