Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

ája3 medmet
    uporablja se, ko govorec želi uspavati otroka
ETIMOLOGIJA: imitativna blagoglasna beseda, morda prevzeta iz nem. heia
ájaj in ájáj; tudi ájêj medmet
    tudi z večkrat ponovljenim zlogom (j)aj izraža, da govorec obžaluje nastalo neprijetnost, nesrečo, ki navadno doleti koga drugega
ETIMOLOGIJA: aj
àjd in ájd; in àjdi; in hàjd; in hàjdi; tudi àjde; tudi hàjde medmet
    1. neformalno uporablja se, ko govorec želi koga spodbuditi, pozvati k dejanju, zlasti k premiku z mesta
      1.1. neformalno uporablja se, ko govorec želi komu pokazati, da njegovega vedenja ne odobrava, in ga pozvati, naj se odstrani, umakne ali svoje vedenje popravi
    2. neformalno izraža, da opisanemu dejanju neposredno sledi drugo dejanje, navadno odhod
    3. neformalno uporablja se, ko govorec ob slovesu koga pozdravi, zlasti znanca
    4. kot členek, neformalno izraža dopuščanje, načelno strinjanje
      4.1. kot členek, neformalno izraža, da je trditev okvirna, približna
ETIMOLOGIJA: hajd
ájda ájde samostalnik ženskega spola [ájda]
    1. kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cvetovi v socvetjih in užitnimi semeni; primerjaj lat. Fagopyrum esculentum; SINONIMI: iz botanike navadna ajda
      1.1. semena te rastline kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: navadna ajda, tatarska ajda
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. nem. Heiden k nem. Heide ‛ajd, pogan’, ker so ajdo v Evropo prinesli iz nekrščanskih krajev - več ...
àjde glej àjd, àjdi, hàjd, hàjdi
àjdi; in àjd; in hàjd; in hàjdi; tudi àjde; tudi hàjde medmet
    1. neformalno uporablja se, ko govorec želi koga spodbuditi, pozvati k dejanju, zlasti k premiku z mesta
    2. neformalno izraža, da opisanemu dejanju neposredno sledi drugo dejanje, navadno odhod
    3. neformalno uporablja se, ko govorec ob slovesu pozdravi koga, zlasti znanca
    4. kot členek, neformalno izraža dopuščanje, načelno strinjanje
ETIMOLOGIJA: hajdi
ájdov ájdova ájdovo pridevnik [ájdou̯ ájdova ájdovo] ETIMOLOGIJA: ajda
ájêj in ájej in ajêj, ájaj
àjoj in ajòj in àjôj medmet
    1. izraža, da govorec česa ne odobrava, se zgraža, negoduje
      1.1. izraža, da govorec obžaluje kaj
ETIMOLOGIJA: a + joj
àjs medmet
    1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec občuti bolečino ob dotiku česa zlasti vročega, bodečega, ostrega ali se vživi v tistega, ki jo občuti
      1.1. uporablja se, ko govorec opozori na kaj nevarnega, zlasti vročega, bodečega, ostrega
ETIMOLOGIJA: starejše tudi as, verjetno iz nepisanega medmeta, ki ga izgovorimo z vdihom skozi zobe; manj verjetno prevzeto iz nem. heiß ‛vroč’ - več ...
ájurvéda ájurvéde samostalnik ženskega spola [ájurvéda]
    1. indijski nauk o zdravju, telesnem in duhovnem ravnovesju človeka, ki se vzpostavlja, ohranja s posebno prehrano, zdravilnimi zelišči, jogo
      1.1. tradicionalna indijska metoda zdravljenja, ki temelji na tem nauku
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ayurweda iz stind. āyurveda- iz ā́yu ‛življenje’ + véda-, glej vedeti
ájurvédski ájurvédska ájurvédsko pridevnik [ájurvétski] ETIMOLOGIJA: ajurveda
akceptírati akceptíram dovršni in nedovršni glagol [akceptírati]
    sprejeti
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. akzeptieren in frc. accepter iz lat. acceptāre iz accipere ‛sprejeti’ iz capere ‛ujeti, vzeti’
akcéptni akcéptna akcéptno pridevnik [akcéptni]
STALNE ZVEZE: akceptni nalog
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Akzept(auftrag) ‛akceptni, prejemni (nalog)’, iz Akzept ‛potrdilo o prejemu’, prevzeto iz lat. acceptum iz accipere ‛prejeti’ iz capere ‛ujeti, vzeti’
áki ákija samostalnik moškega spola [áki]
    čolnu podobna priprava za prevoz ponesrečene osebe na smučišču ali v gorah
ETIMOLOGIJA: prevzeto (in prilagojeno) prek nem. Akia in šved. Ackja iz samijskih jezikov
akorávno veznik [akoráu̯no]
    1. starinsko izraža, da dejanje v glavnem stavku obstaja, poteka ali se zgodi kljub vsebini odvisnega stavka
    2. starinsko izraža, poudarja smiselnost besede, na katero se nanaša odvisni stavek, kljub njeni omejenosti
ETIMOLOGIJA: ako + ravno
akrilamíd akrilamída samostalnik moškega spola [akrilamít akrilamída]
    iz živilstva spojina, ki nastane iz glukoze ali fruktoze in aminokisline asparagin, zlasti pri (intenzivni) termični obdelavi živil
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. acrylamide, nem. Acrylamid iz nlat. acryl.. ‛ostrega vonja’, iz lat. acer ‛oster’ + oleo ‛imeti vonj’ + amid
akróstih akróstiha in akrostíh akrostíha samostalnik moškega spola [akróstih] in [akrostíh]
    iz literarne vede beseda, niz besed, sestavljen iz prvih črk zaporednih verzov v pesmi, navadno kot posvetilo
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Akrostichon, frc. acrostiche in srlat. acrostichis) iz gr. akrostikhís, iz ákros ‛vrh, konica’ + stih
aktinídija aktinídije samostalnik ženskega spola [aktinídija]
    iz botanike trti podobna rastlina vzpenjavka z belimi cvetovi in navadno dlakavimi rjavimi plodovi z zelenim mesom; primerjaj lat. Actinidia; SINONIMI: kitajska kosmulja, kivi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. actinidia, iz gr. aktī́s ‛žarek’
Al simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Al, simbola za element aluminij
Število zadetkov: 3432