Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
lepívo -a s (í)
snov, ki povzroča lepljivost: lepivo v lepilu
// star. lepilo: namazati lepivo na papir
SSKJ²
ljubeznív -a -o prid., ljubeznívejši (ī í)
1. ki ima, kaže do ljudi zelo naklonjen čustveni odnos: fant je mlad, čeden in ljubezniv; to je ljubezniva ženska / prodajalka je ljubezniva do kupcev; ta zdravnik ni ljubezniv z bolniki / bil nam je ljubezniv vodnik in učitelj / kot vljudnostna fraza: hvala, zelo ste ljubeznivi; bodite tako ljubeznivi in me peljite k njemu; ta gospod je bil tako ljubezniv, da nam je že vse razkazal
// ki vsebuje, izraža naklonjen čustveni odnos: govoriti z ljubeznivim glasom; pozdraviti z ljubeznivim nasmehom; ljubezniv pogled; ljubeznive besede; njeno ljubeznivo vedenje / kot vljudnostna fraza odzvali se bomo vašemu ljubeznivemu vabilu
// ekspr., v povedni rabi ki izkazuje osebi drugega spola ljubezen, naklonjenost: njegovo dekle ni bilo več tako ljubeznivo z njim
2. star. ljubek, privlačen: to je res ljubezniv otrok; rad ogledujem vas cvetečelične, ljubljanske, ljubeznive gospodične! (F. Prešeren) / ko se je zasmejala, so se ji na licih naredile ljubeznive jamice
3. knjiž., ekspr. mil, prijeten: ljubezniva pomlad, zarja
4. zastar., z dajalnikom ljub, drag: vsem je bil ljubezniv / v nagovoru: ljubeznivi moj mož; ljubeznive bralke
    ljubeznívo 
    1. prislov od ljubezniv: zelo ljubeznivo govori z njim; ljubeznivo se nasmehniti, sprejeti koga; ljubeznivo mu je vse razložil; ljubeznivo krotek pogled
    2. v povedni rabi izraža pohvalo, odobravanje: ljubeznivo je bilo od njega, da je pomagal / elipt., kot vljudnostna fraza res ljubeznivo od vas, da ste me obiskali
SSKJ²
mamljív -a -o prid., mamljívejši (ī í)
1. ki povzroča prehajanje v stanje čutnega in duševnega ugodja: mamljiva pijača; mamljiv vonj cvetlic / ekspr. mamljive sanje
2. knjiž. privlačen, vabljiv: mamljiv cilj; misel na to je bila mamljiva
    mamljívo prisl.:
    rože so mamljivo dišale; mamljivo je govoril
SSKJ²
marljív -a -o prid., marljívejši (ī í)
nav. ekspr. ki rad in vztrajno dela: marljiv človek, učenec; marljiv kot čebela / marljiva čebela
    marljívo prisl.:
    marljivo delati, se učiti
SSKJ²
mazívo -a s (í)
teh. sredstvo za mazanje proti trenju: preskrbeti si dovolj goriva in maziva; tekoče mazivo; maziva rastlinskega, rudninskega, živalskega izvora; plast maziva; nasveti o uporabi maziv
SSKJ²
mlezívo -a s (í)
agr. kravje mleko prve dni po porodu: mlezivo je posesal teliček; delati skuto iz mleziva
 
biol. izloček mlečne žleze ob koncu nosečnosti in takoj po porodu
SSKJ²
mrazljív -a -o prid. (ī í)
nav. ekspr. ki povzroča občutek mraza: mrazljiva noč; stopiti v mrazljivo vodo; mrazljivo in nestalno vreme / mokre, mrazljive veje / mrazljiva drhtavica, znojnost
    mrazljívo prisl.:
    mrazljivo ga je streslo po vsem telesu
SSKJ²
mudljív -a -o prid.(ī í)
počasen, obotavljiv: mudljiva ženska
    mudljívo prisl.:
    pomlad je v te kraje prihajala mudljivo
SSKJ²
nadúšljiv -a -o prid. (ȗ)
ki ima naduho: nadušljiv človek; nadušljiv konj / nadušljiv glas, kašelj; pren., ekspr. nadušljiv vlak; nadušljive orgle
    nadúšljivo prisl.:
    nadušljivo dihati
SSKJ²
nagajív -a -o prid.(ī í)
ki (rad) povzroča neprijetnosti, nevšečnosti, navadno za šalo: živ in nagajiv otrok
// ki izraža šaljivost: nagajiva pesem / nagajiv pogled, smeh
    nagajívo prisl.:
    nagajivo pomežikovati
SSKJ²
nalezljív -a -o prid. (ī í)
ki se prenaša z osebe na osebo: garje so nalezljive / nalezljiva bolezen / njen smeh je zelo nalezljiv / ekspr. nalezljive ideje
    nalezljívo prisl.:
    nalezljivo se je smejala
SSKJ²
nasmešljív -a -o prid. (ī í)
star. ki se (rad) nasmehuje: bil je flegmatičen in nasmešljiv / nasmešljiv pogled
    nasmešljívo prisl.:
    nasmešljivo se je začudil
SSKJ²
nèdopovedljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. ki se ne da dopovedati, opisati: nedopovedljivo doživetje
2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji: obšel ga je nedopovedljiv obup; nedopovedljiva žalost
    nèdopovedljívo prisl.:
    nedopovedljivo lep razgled
SSKJ²
nèdosegljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. ki se ne da doseči: nedosegljiv predmet / nedosegljivi cilji; sreča se mu je zdela nedosegljiva
 
trenutno je nedosegljiv ni mogoče priti v stik z njim, govoriti z njim; ekspr. prva zbirka je že zdavnaj nedosegljiva razprodana
2. ekspr. ki zelo izstopa po pomembnosti, vrednosti: njegovi prevodi so nedosegljivi / v opisovanju značajev je pisatelj nedosegljiv
    nèdosegljívo prisl.:
    vse se mu je zdelo nedosegljivo daleč
SSKJ²
nèdoumljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da doumeti: nedoumljive besede, misli / ekspr. nedoumljiva pota usode / ekspr. delal je z nedoumljivo vztrajnostjo zelo veliko
    nèdoumljívo prisl.:
    svet je bil zanj nedoumljivo velik
SSKJ²
nèiznajdljív tudi nèznajdljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki mu manjka iznajdljivosti: neiznajdljiv, plašen fant; pri urejanju izložbe so bili zelo neiznajdljivi
    nèiznajdljívo tudi nèznajdljívo prisl.:
    dela se je lotil precej neiznajdljivo
SSKJ²
nèizrazljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. ki se ne da izraziti: ob teh besedah ga je obšel čuden, neizrazljiv občutek; neizrazljivo čustvo
2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neizrazljiva ljubezen je bila v njenih besedah; neizrazljiva očarljivost njegovega vedenja
● 
njen pogled je top, neizrazljiv brezizrazen
    nèizrazljívo prisl.:
    bil je neizrazljivo lep dan; sam.: poskušal je izraziti nekaj neizrazljivega
SSKJ²
nèizrekljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. ki se ne da izreči: beseda je bila zanj neizrekljiva / neizrekljive misli; neizrekljive slutnje
2. star. neizmeren2, nepopisen: prevzel ga je neizrekljiv strah; neizrekljivo veselje je zavladalo v hiši
    nèizrekljívo prisl.:
    slika izraža nekaj neizrekljivo prijetnega
SSKJ²
nèljubeznív -a -o prid.(ȅ-ī ȅ-í)
ki mu manjka ljubeznivosti: hladen, neljubezniv človek / v trgovini so bili zelo neljubeznivi do njega, z njim / doživel je precej neljubezniv sprejem / neljubeznivo ravnanje, vedenje
    nèljubeznívo prisl.:
    neljubeznivo odgovoriti
SSKJ²
nèločljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da ločiti: neločljivi deli priprave / neločljiva zakonska zveza / glasovi v daljavi so bili neločljivi od streljanja / ekspr.: neločljiva prijatelja sta zelo velika, dobra; to je neločljiva celota
    nèločljívo prisl.:
    neločljivo povezan, zvezan s čim
Število zadetkov: 2603