Del mesta Jesenice je Podmežakla, ki je bila nekdaj samostojno naselje. Zanima me, ali je pravilno, če rečemo, da gremo Podmežaklo, da je del Podmežakle na zemljevidu, gradimo Podmežaklo? Ali gradimo v Podmežakli?
Zadetki iskanja
Včasih se je naselje Smolnik imenovalo Zgornji in Spodnji Smolnik. Danes je to naselje v Občini Ruše, ki se razteza iz doline do vrha Pohorja. V korpusih najdemo včasih zapis na Smolnik, kot govorijo tudi domačini, včasih pa tudi v Smolnik. Ali je ločevanje med nekdanjim Zgornjim in Spodnjim Smolnikom v spodaj zapisanih primerih utemeljeno?
- Med najpomembnejšimi dravskimi pristajališči je bilo tudi tisto v Smolniku pri izlivu Lobnice v Dravo.
- Glažuto na Smolniku, pogovorno »staro glažuto«, je leta 1760 ustanovil steklarski mojster Hieronim Gürtler, potem ko je opustil tisto v nižini.
Če obstaja vrtec z imenom Vrtec Zvezdni prah, v katerem deluje tudi sindikat SVIZ (Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije), kako se prav napiše:
- SVIZ vrtca Zvezdni prah
- SVIZ Vrtca Zvezdni prah
- SVIZ Vrtec Zvezdni prah
- SVIZ vrtec Zvezdni prah
ljúbenski -a -o [bə] (ú)
Ljúbenčan -a [bə] m, preb. i. (ú)
Ljúbenčanka -e [bə] ž, preb. i. (ȗ)
lúški -a -o (ȗ)
Lučàn -ána in Lučán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Lučánka -e ž, preb. i. (á)
I. izpredložna glag.
1. 'obkrožanje' obíti, objádrati, obkolíti, obkosíti, obložíti, opírati; ogrníti, okováti, ovíti
2. 'pot ali razmeščenost' oblétati, obrêsti
3. 'začetek ali nadaljevanje stanja' obležáti, obmirováti, obsedéti, obstáti, obviséti; ocvetlíčiti
4. 'jemanje, izgubljanje' obráti, obrabíti (se), obigráti; oklátiti, oskúbsti
5. '(ponovno) vzpostavljanje' obnovíti; obudíti
6. 'opremljanje' obdávčiti, oborožíti
II. izpredložna imenska obméjek, obmóčje, obróbje, Obsótelje; obcésten, občásen; obmóčen; obsoréj; ohíšje, ožílje
III. izpodstavna obnóva, obrába, obtôžba, obdarítev, oblétnica; obvézen, obstójen; odrgnína, osíp
1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
a) usmerjenosti dejanja okrog česa, na kaj: obiti, objahati / občrtati, obkvačkati / obkositi, obžeti / oblepiti, obložiti
b) usmerjenosti dejanja mimo česa: objadrati, obplezati
c) opravljenega premikanja, nanašajočega se na več smeri, krajev: obhoditi, obletati
č) izgube, odstranitve česa: obglodati, obklesati, obrati / obstreliti / obrabiti
d) nastopa stanja ali usmerjenosti dejanja v stanje, kot ga nakazuje osnovni glagol: obležati, obmirovati, obviseti / obnoviti / obnoreti
e) nadaljevanja stanja, kot ga nakazuje osnovni glagol: občepeti, obsedeti
f) deležnosti tega, kar izraža osnova: obdavčiti, obljuditi, oborožiti
g) same dovršnosti: občutiti
2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: obdaritev, obhod, obtožba
3. v imenskih sestavljenkah za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: obcesten, občasen, obletnica
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- ...
- 9
- Naslednja »