Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

drámsko prislov [drámsko]
    glede na dramo
ETIMOLOGIJA: dramski
drózg drózga samostalnik moškega spola [drósk drózga]
    1. večja ptica pevka z rjavkastim perjem po hrbtu in manjšimi temnejšimi lisami po belkastem trebuhu; primerjaj lat. Turdus philomelos; SINONIMI: iz zoologije cikovt
    2. iz zoologije manjša ali srednje velika ptica pevka, ki se oglaša s kompleksnimi glasovnimi vzorci; primerjaj lat. Turdidae
STALNE ZVEZE: vinski drozg
ETIMOLOGIJA: = cslov. drozgъ < pslov. *drozgъ < ide. *(s)trozdo- tako kot gr. strouthós ‛vrabec’, lat. turdus ‛kos’, stvnem. drōsca(la) ‛drozg’, angl. thrush, verjetno iz *(s)ter- ‛trava, bilka’ + *sed- ‛sedeti’, v prvotnem pomenu *‛na travi sedeč’ - več ...
drsálka drsálke samostalnik ženskega spola [drsáu̯ka] in [drsálka]
    1. v množini čez gleženj segajoče obuvalo s pritrjenim rezilom za drsanje
    2. športnica, ki se ukvarja z drsanjem
      2.1. ženska, ki drsa, se z drsanjem ukvarja rekreativno, ljubiteljsko
FRAZEOLOGIJA: postaviti koga na drsalke, stati na drsalkah, stopiti na drsalke
ETIMOLOGIJA: v prvem pomenu iz drsalo, v drugem iz drsalec, iz drsati
êj in èj medmet
    1. neformalno uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost, koga nagovoriti, pozvati k čemu
    2. uporablja se, ko govorec želi koga opozoriti, da kaj ni prav
    3. navadno podvojeno uporablja se, ko govorec želi pokazati, da pri kom česa ne odobrava
    4. izraža, da je govorec pod vplivom določenega občutja, zlasti veselja, navdušenja, hrepenenja, ki ga navadno zbudi spomin na kaj
    5. navadno podvojeno izraža, da je govorec v zadregi, negotov
    6. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot stcslov. ei, hrv., srb. ȇj, češ. ej, lat. eia, gr. eĩa
enoróg enoróga samostalnik moškega spola [enorók enoróga]
    mitološko bitje s konjskim ali jelenjim telesom in rogom na sredini čela; SINONIMI: samorog
ETIMOLOGIJA: en + rog
épsko prislov [épsko]
    1. takó, da je kot pri epu ali spominja na ep
    2. takó, da je kot pri epiki ali spominja na epiko
    3. ekspresivno izraža najvišjo stopnjo
    4. neformalno, ekspresivno izraža doseganje najvišje stopnje glede izpolnjevanja pričakovanj, zahtev
ETIMOLOGIJA: epski
féšta féšte samostalnik ženskega spola [féšta]
    neformalno zabava, praznovanje
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. festa ‛praznik, svečanost’ < lat. fēsta ‛prazniki, verske svečanosti’ - več ...
glamurózen glamurózna glamurózno pridevnik [glamurózən]
    1. ki je eleganten, razkošen, zlasti zaradi izbranosti, posvečanja podrobnostim
    2. ekspresivno ki vzbuja pozornost, občudovanje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. glamourös iz angl. glamorous iz glamur
góba góbe samostalnik ženskega spola [góba]
    1. nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: gliva
      1.1. ta del organizma kot hrana, jed
      1.2. kar po obliki spominja na ta del organizma
    2. organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: gliva
    3. prožen, zelo vpojen pripomoček, zlasti za brisanje
    4. ekspresivno kar ima veliko sposobnost sprejemanja, shranjevanja velike količine stvari, podatkov
STALNE ZVEZE: atomska goba, cvetličarska goba, čajna goba, hišna goba, kresilna goba, lesna goba, lističasta goba, morska goba, nora goba
FRAZEOLOGIJA: iti po gobe, jesti nore gobe, piti kot goba, rasti kot gobe po dežju, vpijati kaj kot goba
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gǫba, hrv., srb. gȕba, nar. rus. gúba, češ. houba < pslov. *gǫba, tako kot nar. latv. gum̃ba ‛oteklina’ verjetno iz ide. korena *g(h)eu̯bh- ‛kriviti, bočiti, dvigovati nad površje’ - več ...
gobárjenje gobárjenja samostalnik srednjega spola [gobárjenje]
    nabiranje gob
ETIMOLOGIJA: gobariti
gonjáč gonjáča samostalnik moškega spola [gonjáč]
    1. kdor goni, vodi živino; SINONIMI: gonič
    2. kdor goni, usmerja divjad pred lovce pri skupnem lovu
    3. navadno ekspresivno kdor koga priganja, pretirano sili h kaki dejavnosti
    4. srednje velik kratkodlak pes z daljšim gobcem in povešenimi uhlji, izhodiščno vzrejen za lov na divjad; SINONIMI: brak, gonič
FRAZEOLOGIJA: gonjač sužnjev
ETIMOLOGIJA: goniti
grafolóški grafolóška grafolóško pridevnik [grafolóški] ETIMOLOGIJA: grafologija
2 medmet
    1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da je govorec nejevoljen, jezen
      1.1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da se zdi govorcu predhodna izjava nezaslišana
    2. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec občuti zadovoljstvo, ko se izkaže, da je imel, deloval prav
      2.1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec občuti vznesenost
    3. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da si govorec vliva pogum
      3.1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec dvomi, je neodločen, negotov
      3.2. izgovarja se z večjo jakostjo izraža grožnjo komu
    4. kot členek, izgovarja se z večjo jakostjo uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
      4.1. kot členek, izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec poudarja vprašanje
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot npr. stind., gr., stvnem. ha, lat. , hrv., srb. , stčeš., polj., nem., frc., angl. ha
híhí in hìhì; in 1 medmet
    1. tudi z večkrat ponovljenim zlogom hi, izgovarja se z višjim tonom posnema visok glas pri smejanju, navadno ženske, otroka
      1.1. izgovarja se z višjim tonom izraža, da je govorec, navadno ženska, zaradi namigovanja na spogledovanje, goloto, spolnost v manjši zadregi
    2. izgovarja se z višjim tonom izraža, da se govorec posmehuje, je ironičen
      2.1. tudi z večkrat ponovljenim zlogom hi, izgovarja se z višjim tonom izraža, da govorec komu kaj neprijetnega hudomušno privošči
    3. kot členek, izgovarja se z višjim tonom uporablja se za poudarjanje šaljivosti, hudomušnosti predhodne izjave
ETIMOLOGIJA: hi
hjà in hjá medmet
    1. uporablja se, ko se govorec ne zna ali ne želi opredeliti do pravilnosti ali resničnosti sogovornikove izjave, ji s pomislekom pritrjuje ali nasprotuje
    2. uporablja se za pritegovanje pozornosti pri uvajanju v izjavo, ki se govorcu zdi pomenljiva
      2.1. uporablja se za uvod v izjavo, ki izraža trenutno neodločenost
    3. uporablja se za uvod v izjavo, ki izraža omalovaževanje, negodovanje
      3.1. uporablja se za uvod v izjavo, ki izraža presenečenje
    4. izraža, da govorec občuti sprijaznjenost s čim neizogibnim, navadno neželenim, slabim
      4.1. uporablja se za uvod v izjavo, ki izraža, da je v čem slabem tudi kaj dobrega
ETIMOLOGIJA: verjetno iz he + ja
hḿ in hm̀; in mhm2; tudi mh2 medmet
    1. tudi s ponovljeno črko m izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti
      1.1. tudi s ponovljeno črko m izraža, da govorec ne zna odgovoriti
      1.2. tudi s ponovljeno črko m izraža obotavljanje pri obzirnem nasprotovanju
    2. tudi s ponovljeno črko m uporablja se, preden govorec pove, da izpušča iz sobesedila ugotovljivo kočljivo besedo
ETIMOLOGIJA: mhm
homofóbka homofóbke samostalnik ženskega spola [homofópka]
    ženska, ki ima odklonilen, sovražen, diskriminatoren odnos do homoseksualcev in homoseksualnosti; SINONIMI: homofobinja
ETIMOLOGIJA: homofob
2 in medmet
    1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec česa ne odobrava, je nejevoljen, nezadovoljen s čim
      1.1. tudi s ponovljeno črko u, tudi podvojeno, izgovarja se z večjo jakostjo uporablja se, ko govorec komu grozi, ga odganja
    2. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da je govorec presenečen
    3. izraža, da je govorec v zadregi, se obotavlja odgovoriti, spregovoriti
    4. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
      4.1. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja izjavo, ki izraža veliko mero, stopnjo, kakovost česa
ETIMOLOGIJA: verjetno iz hu s podobnimi pomenskimi razvoji kot nem. hu, huh za izražanje groze, gnusa, mraza, za ustrahovanje, draženje, ščuvanje, angl. huh za izražanje presenečenja, dvoma, zmedenosti, hoo za izražanje čustvenega odziva, najpogosteje presenečenja
izpodríniti izpodrínem dovršni glagol [ispodríniti]
    1. s svojo prostornino odstraniti zlasti tekočino in zavzeti isti prostor; SINONIMI: spodriniti
    2. ekspresivno z dosežki, zvijačo, silo spraviti koga z določenega mesta, položaja in ga sam zasesti; SINONIMI: ekspresivno spodriniti
    3. ekspresivno začeti se uporabljati, pojavljati namesto česa drugega, prej uveljavljenega; SINONIMI: ekspresivno spodriniti
FRAZEOLOGIJA: izpodriniti s prestola koga, kaj
ETIMOLOGIJA: riniti
jebêla in jebéla medmet [jebêla] in [jebéla]
    1. neformalno, evfemistično izraža, da govorec občuti zadrego
    2. neformalno, evfemistično izraža, da je govorec presenečen
    3. neformalno, evfemistično izraža, da je govorec nejevoljen, jezen
FRAZEOLOGIJA: Jebela cesta!
ETIMOLOGIJA: evfemistično prenarejeno iz jebenti
Število zadetkov: 135