Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran > Pravopis

Zadetki iskanja

Pravopis
šêsti -a -o vrstil. štev. (é) ~ dan v tednu; ~ega junija ‹6.›; ~ del celote šestina; sedeti v ~i vrsti; priti ob ~i uri |ob 6. uri; ob 6h; ob 6.00; ob 18. uri; ob 18h; ob 18.00|; potres ~e stopnje; publ. ~a celina |Avstralija|; jezikosl. ~ sklon |orodnik|
šêsti -ega m, člov. (é) Šele ~emu je uspelo; nečlov. končati do 21. ~ega ‹6.› |do 21. junija|
šêsta -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) Izbrali so ~o od desetih; nečlov. hoditi v ~o |v šesti razred nekdanje osemletne gimnazije|; prihajati pred ~o |pred 6. uro; pred 18. uro|
v šêsto zapored. prisl. zv. (é) ~ ~ je le naredil vozniški izpit šestič
Pravopis
Šmártno v Róžni dolíni -a ~ ~ ~ in Šmártno v Róžni dolíni -ega ~ ~ ~ s, zem. i. (ȃ ọ̑ í; ȃ ọ̑ í) v ~u ~ ~ ~ in ~em ~ ~ ~, neurad. v ~u in ~em
šmártenski -a -o [tə] (ȃ)
Šmártenčan -a [tə] m, preb. i. (ȃ)
Šmártenčanka -e [tə] ž, preb. i. (ȃ)
Pravopis
Šmártno v Tuhínju -a ~ ~ s, zem. i. (ȃ ȋ) v ~u in ~em ~ ~, neurad. v ~u in ~em
šmárski -a -o (ȃ)
Šmárčan -a m, preb. i. (ȃ)
Šmárčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Pravopis
tŕd -a -o tudi tŕd -a -ó; tŕši -a -e (ȓ ŕ ŕ; ȓ ŕ ọ̑; ȓ) ~ oklep; poud.: ~, a pravičen človek |strog, neprizanesljiv|; ~ pogled |neprijazen, nenaklonjen|; več ur ~e hoje |naporne|; ~a preizkušnja |huda, težka|; šport. žarg. ~a igra neobzirna, zelo borbena; neobč.: ~a revščina huda, velika; ~a zima huda, zelo mrzla; poud.: ~o delo |težko, težaško|; ~o koleno |manj gibljivo, težko gibljivo|; nevtr. Ta postelja je preveč ~a; poud. kljub mučenju ostati ~ |neuklonljiv, nepopustljiv|; knj. pog., poud. Gostje so že ~i |pijani, vinjeni|; nizk. Ranjenec je že ~ |mrtev|; poud. trd do koga biti ~ ~ otrok |strog, neprizanesljiv|; poud. trd od česa biti ~ ~ strahu |zelo se bati|; poud. trd z/s kom/čim biti ~ z otroki |strog, neprizanesljiv|
tŕdi -a -o (ŕ) ~ sir; ~e droge; ~o gorivo → trdno gorivo
tŕdo -ega s, pojm. (ŕ) udariti koga s čim ~im
v tŕdo nač. prisl. zv. (ȓ) ~ ~ kuhano jajce
na tŕdem mestov. prostor. prisl. zv. (ȓ) ~ ~ spati
tŕdost -i ž, pojm. (ŕ)
Pravopis
trétji -a -e vrstil. štev. (ẹ́) ~ razred ‹3.›; ~ega oktobra; ~a točka dnevnega reda; delati do ~e ure zjutraj |do 3. ure; do 3h; do 3.00|; ~e poglavje
trétji -ega m, člov. (ẹ́) Izbrali so vsakega ~ega; nečlov. oditi 10. ~ega ‹3.› |10. marca|
trétja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́) Šele ~o so sprejeli za stalno; nečlov. Pokliči me po ~i |po 3. uri; po 15. uri|; avt. žarg. voziti v ~i, s ~o v tretji prestavi
trétje -ega s, pojm. (ẹ́) izbrati ~; slovstv. ~ pri primeri
v trétje zapored. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ mu je uspelo tretjič
Pravopis
tróje -ih tudi tróje -- ločil. količ. štev. (ọ̑; ọ̑) dogovoriti se s ~imi delavci: z zidarjem, pleskarjem, elektrikarjem; ~ možganov, grabelj, vrat; redk. ~ prijateljev trije prijatelji; ~ oken tri okna
tróje s, pojm. (ọ̑) sporočiti komu ~ |tri stvari|
v tróje nač. prisl. zv. (ọ̑) večerjati ~ ~
Pravopis
v. d. okrajš. vršilec dolžnosti; vzhodna dolžina
Pravopis
véder vêdra -o in véder -dra -o tudi véder -dra -ó; vêdrejši -a -e in védrejši -a -e (ẹ́ é é; ẹ́; ẹ́ ẹ́ ọ̑; é; ẹ́) ~ človek; Nebo je ~o
v vêdrem in v védrem čas. prisl. zv. (é/ȇ; ẹ̑) ~ ~ priti do vasi
vêdrost -i in védrost -i tudi vedróst -i ž, pojm. (é; ẹ́; ọ̑)
Pravopis
v. g. okrajš. verbi gratia |na primer|
Pravopis
V-izrèz -éza [vé] m (ẹ̑-ȅ ẹ̑-ẹ́) oblač. |izrez v obliki črke V|
Pravopis
v nèdoglèd prisl. zv. (ȅ ȅ)
1. čas., poud. odlašati ~ ~ |zelo dolgo|
2. mer., poud. Ravnina se širi ~ ~ |zelo daleč|
Pravopis
v p. okrajš. v pokoju; prim. v pok.
Pravopis
v pok. okrajš. v pokoju; prim. v p.
Pravopis
V-2 -- [vé-dvá] m (ẹ̑-ȃ) |raketa|
Pravopis
žív2 -a -o tudi žív -a -ó; bolj ~ (ȋ í í; ȋ í ọ̑) ~e veje; poud. ~e barve |močne, intenzivne|; biti ~; poud. Tkanina je ~a |zelo prožna|; vrniti se iz bitke ~
žívi -a -o (í) ~ vulkan |delujoči|; jezikosl. ~ jezik; poud.: Tega še svoj ~ dan nisem videl |nikoli|; biti ~ leksikon |zelo razgledan|; Bolnik je ~ mrlič |bled, shujšan|; biti ~ norec |zelo neumen|
žívi -ega m, člov. (í) poud. ne biti več med ~imi |že umreti|
žívo -ega s, pojm. (í) razvoj ~ega; skup., poud. Vse ~ ga preganja |vsi|
do žívega mer. prisl. zv. (í) poud.: priti čemu ~ ~ |popolnoma kaj spoznati|; priti komu ~ ~ |bistveno koga prizadeti|
na žíve in mŕtve mer. prisl. zv. (í ŕ) poud. delati kaj ~ ~ ~ ~ |zelo, v veliki meri|
v žívo prisl. zv. (ȋ)
1. nač., knj. pog. operirati ~ ~ |brez omrtvičenja|; rad. žarg. oddaja ~ ~ |neposredno prenašana|
2. mer., poud. zadeti koga ~ ~ |zelo prizadeti|
žívost -i ž, pojm. (í) ~ barv; ~ snovi; jezikosl. kategorija ~i
Število zadetkov: 55