Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
pajčevínast tudi pájčevinast -a -o prid. (í; ȃ) nanašajoč se na pajčevino: pajčevinast strop / ekspr.: pajčevinasta megla prozorna; pajčevinasta tkanina zelo tanka
    pajčevínasto tudi pájčevinasto prisl.: bluza iz pajčevinasto tankega blaga
SSKJ
plafón -a (ọ̑) 
  1. 1. knjiž. strop: pod plafonom je visel kristalni lestenec; obokan, poslikan plafon; plafon s freskami
  2. 2. publ., navadno s prilastkom najvišja stopnja, meja česa: določiti plafon cenam kmetijskih pridelkov; preseči plafon osebnih dohodkov; nizek, visok plafon / športnik je z vztrajno vajo dosegel svoj plafon vrh
SSKJ
podáti -dám dov., 2. mn. podáste in podáte; podál (á) 
  1. 1. s premaknitvijo česa, navadno z iztegom roke, proti komu omogočiti, da ta lahko to prime, vzame: podal mu je klobuk in torbo; podati kozarec; podati opeko / utapljajočemu se je podal kol pomolil; podal mu je roko, da bi zlezel iz vode / star.: podal mu je knjigo v spomin podaril; podal mu je vizitko dal
     
    knjiž. podati komu roko dati; podali so si roke in naredili krog prijeli so drug drugega za roke; ekspr. zadnji čas je, da si podasta roke se pobotata
    // knjiž. postreči s čim, servirati kaj: po kosilu so podali kavo; ukazal je, naj podajo večerjo
    // šport. vreči, odbiti žogo, ploščico proti soigralcu z namenom, da jo ujame, odbije: podati žogo; podati z glavo
  2. 2. z besedami in drugimi izraznimi sredstvi omogočiti seznanitev s čim: na začetku je podal evropski okvir dogajanja pri nas v tem času; v knjigi je podal svoje poglede; publ.: podati na simpoziju svoje izsledke poročati o njih; podati po opravljeni kontroli svoje mnenje povedati, napisati
    // umetniško podati pokrajino upodobiti
     
    šol. podati učno snov
    // z govornimi in drugimi izraznimi sredstvi spraviti kaj v neposredno zaznavno obliko: podati besedilo / glavnega junaka je podal zelo doživeto odigral, zaigral; pesem je podal preveč čustveno zapel
    // publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: podati izjavo pred sodiščem; podati poročilo o delu odbora poročati; podati predlog predlagati; podati ugovor, zahtevo
    podáti se 
    1. 1. nedov., pog., z dajalnikom povzročati ugoden estetski učinek: kratka frizura se ji poda / šal se k plašču poda; ta barva se dobro poda k vsaki barvi las / to ime se mu ne poda posebno ni primerno, ustrezno zanj; premladostno vedenje se ji ne poda
    2. 2. star. oditi, odpraviti se: podati se s kolesom čez Vršič / podati se od doma / podati se po opravkih iti
      // podati se spat, k počitku iti
      // podati se na pot
      // navadno v zvezi z v narediti, da je osebek deležen zlasti določenega stanja: podati se v nevarnost; podati se v varstvo koga / v to zadevo se ne bi več podal se je ne bi več lotil
      // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža nastop dejanja, kot ga določa samostalnik: podati se v beg; podati se v boj z nasprotnikom začeti se bojevati; podati se v prepir s kom začeti se prepirati
    3. 3. raba peša vdati se: vojska se je zaradi lakote podala / kljub premoči nasprotnika se ni hotel podati / na njegovo prigovarjanje se je podal in dovolil je prenehal nasprotovati
      // vola sta se počasi le podala in vozila prenehala se upirati, sta postala ubogljiva
    4. 4. spremeniti položaj, obliko pod pritiskom, težo: osi so se podale in obrabile; leseni strop se je od starosti podal / redko razmočena tla so se podala pod njegovo stopinjo udrla
      ● 
      nar. vzhodnoštajersko ni se mu hotela podati vdati; knjiž. podati se na področje literature začeti se ukvarjati z literaturo; knjiž. podati se na slaba pota začeti živeti moralno oporečno; vulg. poda se mu kot kravi, svinji sedlo nič se mu ne poda
    podán -a -o: vse vloge so bile podane z enako ljubeznijo; spretno podan predmet
SSKJ
podpírati -am nedov. (ī ȋ) 
  1. 1. delati, da kdo je, ostane v pokončnem položaju: bil je tako slab, da sta ga morala podpirati; podpirati omagujočega tovariša / blazina mu podpira hrbet / strop podpirata stebra
    // dajati, postavljati kaj v tak položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj: z dlanmi podpirati brado; sedel je in si z obema rokama podpiral glavo
  2. 2. postavljati opore: podpirati drevje / v rudniku podpirajo nov rov
  3. 3. nav. ekspr. z dajanjem gmotne pomoči
    1. a) lajšati komu življenjske razmere: podpirati brezposelne, invalide / finančno podpirati
    2. b) omogočati komu določeno dejavnost: med študijem so ga starši le s težavo podpirali; nadarjenega pianista je izdatno podpiral / podpirati revijo, ustanovo; podpirati umetnosti
      // z dajanjem pomoči omogočati kaj sploh: podpiramo njegovo kandidaturo za predsednika / podpirati predlog, prošnjo / podpirati trditev z dokazi dokazovati, utemeljevati
      ● 
      pog. komu podpirati lenobo z nepotrebno pomočjo omogočiti, da se komu ni treba (po)truditi, da mu ni treba delati; preg. žena podpira tri vogle hiše, mož pa enega glavno skrb za dom, družino ima žena
    podpírati se star.  opirati se: starec se je podpiral na palico
    podpiráje: podpiraje ga, je počasi stopal ob njem
    podpirajóč -a -e: sedel je molče, podpirajoč si glavo
    podpíran -a -o: podpirana društva in ustanove
SSKJ
podsúti -sújem dov., podsúl in podsùl (ú ȗ) 
  1. 1. s sipanjem spraviti podse: sneg s strehe je podsul avtomobil; plaz je podsul hišo / podsuti rastline z zemljo
    // tako navadno povzročiti smrt: ruševine so jih podsule; kamnit strop je podsul rudarje; brezoseb. očeta je podsulo v rudniku
  2. 2. nav. ekspr. nasuti, dati: podsuti žito v stope / živini podsuj malo listja
    podsúti se napolniti se z usipanjem: rov se je podsul
    // usuti se, navadno po strmini: konju se je pod zadnjimi nogami podsula zemlja
    podsút -a -o: reševanje podsutih rudarjev je trajalo vso noč
SSKJ
pogrdíti -ím dov., pogŕdil (ī í) knjiž. narediti grdo: sonce ji je pogrdilo obraz / strop je počrnel in pogrdil
// redko osramotiti: s tem dejanjem je pogrdil svojega očeta
SSKJ
pólkúpola -e [u̯kž (ọ̑-ȗ) streha, ki pokriva okrogel, kvadraten prostor in ima obliko krogelne kapice: pozlačene kupole in polkupole
// strop, ki pokriva okrogel, kvadraten prostor in ima obliko krogelne kapice: polkupola apside
SSKJ
porúšiti -im, in porušíti in porúšiti -im dov. (ú ȗ; ī ú) 
  1. 1. s silo narediti, da zlasti objekt, objekti razpadejo na dele, kose: porušiti barako, bunker; potres je porušil velik del mesteca; hiša se je porušila / z bombardiranjem porušiti mesto; ekspr. naselje so do tal porušili; porušiti železniško progo razbiti, razdejati
  2. 2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da zlasti kako stanje preneha: porušiti ravnovesje v naravi; porušiti simetrijo; vsi upi so se mu porušili
  3. 3. ekspr. vzeti pomen, veljavo, vrednost: porušiti teorijo / porušiti predsodke odpraviti
    ● 
    publ. porušiti državni rekord preseči; strop se je porušil podrl, udrl
    porúšen -a -o: porušen most; zid je nekoliko porušen; požgane in porušene vasi; varnost in red sta bila porušena
SSKJ
poslíkati -am dov. (ȋ) 
  1. 1. izdelati, narediti slike: katedralo je poslikal znan slikar; poslikati steklo, strop; steno je poslikal z lovskimi prizori / ekspr. veke je zeleno poslikala pobarvala
  2. 2. pokriti (stene) z barvo, vzorcem: soboslikar je poslikal sobo
  3. 3. pog. fotografirati: otroka so poslikali z vseh strani; poslikal je vse, kar se mu je zdelo zanimivo / ves film je že poslikal posnel, porabil
    poslíkan -a -o: poslikana panjska končnica
     
    ekspr. poslikana ženska našminkana, naličena
SSKJ
poslikávati -am nedov. (ȃ) redko slikati: strop dvorane je poslikaval znan mojster / nekdaj so ljudje poslikavali telo in obraz z različnimi barvami barvali
SSKJ
pošéven -vna -o prid. (ẹ̄) ki se odklanja od navpične ali vodoravne smeri: poševen drog, strop; poševna črta, vrsta, zareza; poševna lega, smer; ta hiša ima zelo poševno streho / dež je padal v poševnih curkih; poševen pramen svetlobe / imeti poševno pisavo / poševne aziatske oči
 
fiz. poševni met gibanje, pri katerem leti telo v poševni smeri; geom. poševni kot kot, ki ni pravokoten; poševna projekcija projekcija, pri kateri projicirni žarki ne padajo pravokotno na projekcijsko ravnino; navt. poševni križ; teh. poševno ozobje ozobje, pri katerem so zobje vijačno zaviti
    pošévno prisl.: poševno odrezati, postaviti; poševno ležeči trami; poševno padajoče sence; poševno tkano blago; pritegniti vrv poševno navzdol
SSKJ
povzéti -vzámem dov., povzêmi povzemíte; povzél; nam. povzét in povzèt (ẹ́ á) 
  1. 1. nakratko navesti, podati glavne, bistvene misli sporočila, zlasti napisanega: povzeti vsebino članka; povzeti zgodbo / povzeti glavne misli referata; z nekaj besedami je povzel, kar je bilo o problemu povedanega
  2. 2. začeti, navadno za kom
    1. a) peti: fant je zapel, drugi so povzeli; povzeti melodijo, pesem; povzeti v zboru; ekspr. vsa dvorana je povzela za njim
    2. b) govoriti: za predsednikom je povzel tajnik; kaj praviš, je povzel / povzeti besedo za kom / povzeti glas oglasiti se, spregovoriti; poveljnik je zaklical hura in četa je povzela vzklik za njim vzkliknila
  3. 3. knjiž. sprejeti, vzeti: scenarist je povzel avtorjevo besedilo; motiv za strop je povzel po neki grafični predlogi
    // v zvezi z iz ugotoviti, spoznati: iz pogovora je povzel, da je vdova; iz tega se lahko povzame, da je tudi sam kriv
    ● 
    star. povzel je hišo in hlev fotografiral; zastar. povzemimo za primer učiteljevo delo vzemimo; knjiž. obleko je morala v pasu povzeti zožiti
    povzét -a -o: povzet referat; povzeta beseda, misel; nakratko povzeta zgodba
SSKJ
pozláta -e ž (ȃ) tanka prevleka iz zlata: pozlata se že lušči; obnoviti pozlato; bleščeča, potemnela, pristna pozlata / s pozlato okrašen strop; pren., ekspr. klasicistična pozlata uprizoritve
// ekspr. kar je temu podobno: nebo se je prevleklo s pozlato; pozlata na listju
SSKJ
pozlatíti -ím dov., pozlátil (ī í) prekriti s tanko plastjo zlata: pozlatiti bronast kipec; pozlatiti uro
// ekspr. narediti kaj po barvi podobno zlatu: jesen pozlati gozd, vinograd; sonce je pozlatilo vrhove gor; žita so se že pozlatila
 
ekspr. s svojim smehom vse pozlati naredi lepo, prijetno
    pozlačèn -êna -o: pozlačen okvir; strop v dvorani je pozlačen; pozlačena medalja
SSKJ
prehóden -dna -o prid. (ọ̄; lingv. ọ̑) 
  1. 1. namenjen za prehod: veža je prehoden prostor; Slovenija je prehodno ozemlje s severa na jug / to je prehodni hodnik za na dvorišče; stanovati v prehodni sobi
    // kjer je prehod: prehodne točke na meji
  2. 2. ki je med koncem česa in začetkom česa drugega: književnost prehodnega časa; socializem je prehodna faza med kapitalizmom in komunizmom; to je prehodno obdobje med vojno in mirom / njegov roman je najbolj pomembno prehodno delo literature med 18. in 19. stoletjem / zdaj je vse še v prehodnem stanju
    // ki je za čas med dvema obdobjema: to so prehodne določbe / kupil si je nov prehodni plašč
  3. 3. ki se ne mudi, ne ostane kje dalj časa: v hotelu je bilo poleg stalnih gostov tudi nekaj prehodnih
  4. 4. ki traja malo časa: nastopila bo le prehodna ohladitev; za jutri so vremenoslovci napovedali prehodne padavine; to so samo prehodne težave; dobil je prehodno zaposlitev / publ. ta odlok je prehodnega značaja
    ♦ 
    elektr. prehodni preklop prehod z enega tokokroga na drugega brez prekinitve tokokroga; gozd. prehodna doba čas, v katerem preide drevo glede na prirastek lesa iz enega debelinskega razreda v drugega; lingv. prehodni glagol glagol s predmetom; lov. prehodna divjad divjad, ki ne živi stalno v istem lovišču; ped. prehodni mladinski dom dom za moteno mladino, ki ima tu začasno oskrbo in kjer jo ustrezno usmerjajo; teh. prehodni meh nagubane stene in strop na prehodu med dvema deloma prevoznega sredstva; tur. prehodni turizem turizem, ki se ukvarja s prehodnimi gosti; žel. prehodni mostiček naprava, ki pri vlaku omogoči prehod iz enega vagona v drugega; prehodna postaja zadnja postaja na progi, kjer ta prehaja z enega upravnega področja kake železniške uprave na področje druge železniške uprave
SSKJ
prekáten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prekat: prekatni sistem
 
arhit. prekatni strop strop z navadno pravokotno poglobljenimi polji; kasetirani strop
SSKJ
prenízek -zka -o prid. (í) preveč nizek: prenizek stol; prenizka hiša, omara / prenizek strop / prenizka plača; prenizka temperatura
    prenízko prisl.: prenizko leteti / v povedni rabi črta je morda nekoliko prenizko
SSKJ
preobókati -am dov. (ọ̄ ọ̑) na novo obokati: zidar je preobokal in popravil peč
 
cerkev je imela prej raven strop, kasneje so jo preobokali ji naredili oboke
    preobókan -a -o: hodnik je preobokan
SSKJ
preprézati -am nedov. (ẹ̄) 
  1. 1. delati, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: preprezati z žicami
  2. 2. ekspr. biti, obstajati
    1. a) načrtno razporejen na kakem področju: močvirje preprezajo jarki
    2. b) na kaki površini: pajčevine preprezajo strop; voda se že prepreza z ledeno skorjo; pren. veriga nasprotij prepreza svet
  3. 3. rastoč (mrežasto)
    1. a) prekrivati: trta prepreza zidanico
    2. b) se širiti v čem: korenine vedno globlje preprezajo zemljo
    preprézati se obstajati v mrežasti obliki: steze se preprezajo med grmovjem
    ● 
    knjiž. nad poljem se prepreza meglica se razprostira, leži
SSKJ
prestrelíti -ím dov., prestréli in prestrêli; prestrélil (ī í) s strelom, streli narediti luknjo, odprtino
  1. a) skozi kaj: prestreliti steno, strop / prestreliti komu prsi; prestreliti roko, srce; prestreliti si glavo / rafal jo je prestrelil; pren., ekspr. ostri žvižgi so prestrelili zrak
  2. b) skozi ovoj, steno česa: zasledovalci so mu prestrelili kolesa
     
    ekspr. prestrelila jo je ostra bolečina začutila je ostro bolečino; ekspr. ljubezen mu je prestrelila srce zaljubil se je; trpi zaradi ljubezni; ekspr. prestreliti koga z očmi, s pogledom ostro ga pogledati
    prestreljèn -êna -o: padel je s prestreljeno glavo; roko ima prestreljeno
     
    žarg. ves sem prestreljen zelo sem utrujen, izčrpan
Število zadetkov: 117