Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

fejst
ESSJ: Ø
Gradivo
fẹ̑jst adj indecl ‘dober, priden, skrben; postaven, lep’, v adv rabi ‘močno, zelo, hudo’, npr. fejst je počilo ‘močno je počilo’, fejst je umazan ‘zelo je umazan’; z enakim pomenom v adv rabi tudi fẹ̑st (oboje nižje pogovorno – SSKJ); v narečjih: kor. rož. fë́jst ‘čvrst, fest’, fë́jst dë́čva, fë́jst pûb (Šašel 1957), primor. riž. fejst ‘lepo’ (Sveti Anton – Jakomin 1995), bovš. fè:jst ‘dober, pošten’, fè:jst čè:ča ‘dobro, zaupanja vredno dekle’, fè:jst utrò:k ‘močen, okrogel, debelušen otrok’, fè:jst adv ‘močno’ (Ivančič Kutin 2007), črnovr. fȅ̹i̯śť, fȅ̹i̯śť fḁ̏nt, fȅ̹i̯śť γrȋǝ snȋǝχ (Tominec 1964), cerklj. fejst ‘v redu, postaven; krepko’ (Razpet 2006), polj. fest ‘fino, lepo’ (Škrlep 1999), gor. fẹ̀:st ‘močen, dober’, adv ‘močno, hitro; zelo’ (Škofic Diss. 1996), dol. fèjst ‘zelo’ (Smole Diss. 1994), štaj. zgsav. ˈfe:st, ˈfẹ:st, redko ˈfẹ:jst in ˈfijst ‘ki ima pozitivne lastnosti; postaven, lep; debel, rejen’, v adv rabi ‘dobro, izvrstno; zelo, hudo’ (Zadrečka dolina – Weiss 1998), pkm. féist ‘lep’, féist dekla ‘lepa d.’, féist boli? ‘zelo b.?’ (Beltinci – Novak 1996), fèjst ‘zelo, kar’, ‘čeden, privlačen’ (Porabje – Mukič 2005), ˈfe:i̯s(t) adj ‘postaven, lep’, adv ‘zelo, močno’ (Gornji Senik – Bajzek Lukač 2009).
V historičnih slovarjih verjetno iz purističnih teženj nezabeleženo.
Rekonstrukcija in primerjalno gradivo
Isln. *fẹ̑i̯st adj indecl ‘debel, tolst’.
srvn. veiʒt ‘feist; debel, tolst’;
v sln. izposojeno najkasneje v 13. st., ko se n. v- že substituira s f- (Striedter-Temps 1963: 34), -st- s -st- (o.c.: 48), srvn. diftong -ei- pa še ni dosegel fonetične stopnje /aj/.
Iz iste srvn. predloge je bilo izposojeno tudi hrv. kajk. fẹ̑jst adv ‘jako, čvrsto’ (Lipljin 2002).
Etimološka razlaga
Srvn. veiʒt ‘feist; debel, tolst’, veiʒet ‘isto’, stvn. feiʒ(i)t, stagl. fœ̄ted, fœ̄tt, agl. fat ‘masten, debel’ odražajo germ. ptc pret *faitiða- iz denom, ki se ohranja v srvn. veiʒen ‘tolsto, debelo delati, pitati’, stnord. feita ‘isto’ in je bil tvorjen iz germ. adj *faita- ‘debel, tolst’, prim. srvn. veiʒ ‘pitan, rejen, debel’, stnord. feitr ‘isto’ (Kluge23: 257; Pfeifer5: 334).
Razmeroma široko sln. pomensko polje adjektiva se je iz izhodiščnega pomena *‘debel, tolst’ razvilo prek percepcije, da je debelo/tolsto pozitivno in zato ustrezno, dobro/lepo oz. krepko/močno ipd., prim. prvotni pomen še v bovš. fè:jst utrò:k ‘močen, okrogel, debelušen otrok’.
Črnovr. refleks fȅ̹i̯śť s palataliziranim izglasjem je nastal po domači redukciji iz črnovr. *fȅ̹i̯sti (o pojavu Tominec 1964: 19) in kaže, da se je adj vsaj v tem narečju uporabljal v določni obliki.