Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
n. v. okrajš. nova vrsta
Pravopis
pêti -a -o vrstil. štev. (é) ~ dan v tednu; ~ega januarja ‹5.›; sedeti v ~i vrsti; priti ob ~i uri |ob 5. uri; ob 5h; ob 5.00; ob 17. uri; ob 17h; ob 17.00|; ~ del celote petina; zgod. ~a kolona; poud. biti za ~o kolo |nepotreben, odveč|
pêti -ega m, člov. (é) Na tekmovanju se je spoprijel s ~im; nečlov. roditi se 11. ~ega ‹5.› |11. maja|
pêta -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) Od desetih so izbrali ~o; nečlov. pripeljati se ob ~i |ob 5. uri; ob 17. uri|; avt. žarg. prestaviti v ~o v peto prestavo
v pêto zapored. prisl. zv. (é) Tudi ~ ~ jim ni uspelo zmagati petič
Pravopis
prázen -zna -o; bolj ~ (á) ~ kozarec; poud.: ~ hotel |nezaseden|; ~ izgovor |neizrazit|; imeti ~ žep |biti brez denarja|; nevtr. ~a miza; poud. ~a uglajenost |nepristna, navidezna|; ~o upanje; Avtobus je odpeljal skoraj ~; knj. pog. Noče priti ~ na obisk brez darila
prázni -a -o (á) ~ tek stroja; mat. ~a množica
prázna -e ž, rod. mn. -ih (á) poud. ~e govoriti |izmišljene, neresnične stvari|
prázno -ega s, pojm. (á) Tam je še nekaj ~ega
v prázno smer. prostor. prisl. zv. (á) narediti korak ~ ~ |ne da bi z nogo dosegel tla|; seči z roko ~ ~ |ne da bi kaj otipal|; poud. gledati ~ ~ |nepremično predse, brez določenega namena|; publ. Predlogi so izzveneli ~ ~ |niso imeli zaželenega učinka|
práznost -i ž, pojm. (á)
Pravopis
prihódnji -a -e (ọ̑) ~ čas; neobč. To je moj ~ zet bodoči
v prihódnje čas. prisl. zv. (ọ̑) Tako bo tudi ~ ~
Pravopis
pŕvi -a -o vrstil. štev. (ȓ)
1. ~ dan v tednu; Aleksander I. |Prvi|; poud. zaljubiti se na ~ pogled |ob prvem srečanju|; hoditi v ~ razred; (dne) ~ega ‹1.› septembra; ubogati na ~o besedo takoj; zdrav. ~a pomoč; avt. dati v ~o prestavo; knj. pog. imeti kaj iz ~e roke |neposredno od proizvajalca|
2. rezervacija za ~ razred; cesta ~ega reda; poud.: ~a dama ZDA |žena predsednika ZDA|; Otroci so njena ~a skrb |najpomembnejša|; publ. igrati ~o violino |biti pri kakem dejanju vodilen, odločujoč|; zasesti ~o mesto; biti ~ na turnirju; ~a svetovna vojna
3. poud. ~ človek |(svetopisemski) Adam|; ~ krajec; ~a instanca, stopnja |najnižja, začetna|
4. sprednji: ~ sedež v avtomobilu; film. ~ plan |kar je na prizorišču gledalcu najbližje|; ~o kolo
pŕvi -ega m, člov. (ȓ) diplomirati med ~imi; nečlov. vrniti dolg ~ega v mesecu; praznik 6. ~ega ‹1.› |6. januarja|
pŕva -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȓ) Od desetih so izbrali ~o; nečlov., avt. žarg. voziti v ~i, s ~o v prvi prestavi
v pŕvo zapored. prisl. zv. (ȓ) ~ ~ je najtežje prvič
Pravopis
sêdmi -a -o vrstil. štev. (é) Domov je odšel ~ dan po operaciji; ~ september ‹7.›; okrožnica z dne ~ega maja; ob ~i uri |ob 7. uri; ob 7h; ob 7.00; ob 19. uri; ob 19h; ob 19.00|; ~ del celote sedmina; poud. biti v ~ih nebesih |zelo srečen|; publ.: predstavniki ~e sile novinarji, poročevalci; ~a umetnost filmska umetnost, film
sêdmi -ega m (é) oditi na dopust do 31. ~ega ‹7.› |do 31. julija|
sêdma -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) Izbrali so ~o od desetih; nečlov. oditi že pred ~o |pred 7. uro; pred 19. uro|
v sêdmo zapored. prisl. zv. (é) poskusiti ~ ~ sedmič
Pravopis
splôšen -šna -o; -ejši -a -e (ó; ó) ~ pojav; Ta načrt je preveč ~
splôšni -a -o (ó) ~a ambulanta
splôšno -ega s, pojm. (ó) združiti osebno s ~im
na splôšno nač. prisl. zv. (ó) govoriti samo ~ ~
v splôšnem nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ se ne zanimati za kaj
splôšnost -i ž, pojm. (ó)
Pravopis
Srédnja vás v Bohínju -e -í ~ ~ ž, druga enota dalje -i -- -i -jó zem. i. (ẹ̑ ȃ í ẹ̑ ȋ í) v ~i ~i ~ ~, neurad. v ~i ~i
srednjeváški -a -o, neurad. srédenjski -a -o [də] (ȃ; ẹ̑)
Srednjevaščàn -ána in Srednjevaščán -a, neurad. Srédnjan -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ; ẹ̑)
Srednjevaščánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Pravopis
Svéta Ána v Slovénskih gorícah -e -e ~ ~ ~ ž, zem. i. (ẹ́ ȃ ẹ́ í) pri ~i ~i ~ ~ ~, neurad. pri ~i ~i
ánski -a -o in áninski -a -o (ȃ; ȃ)
Svetoánčan -a, neurad. Ánčan -a m, preb. i. (ȃ; ȃ)
Svetoánčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Pravopis
sv. v. okrajš. svetovna vojna
Pravopis
Šempéter v Savínjski dolíni -tra ~ ~ ~ m, zem. i. (ẹ́ ȁ í) v ~u ~ ~ ~, neurad. v ~u
šempétrski -a -o (ẹ́)
Šempétrčan -a in Šempetràn -ána m, preb. i. (ẹ́; ȋ á)
Šempétrčanka -e ž, preb. i. (ẹ́)
Pravopis
Šentílj v Slovénskih gorícah -a ~ ~ ~ [še in šə] m, prva enota s -em zem. i. (ȋ ẹ́ í) v ~u ~ ~ ~, neurad. v ~u
šentíljski -a -o [še in šə] (ȋ)
Šentíljčan -a [še in šə] m, preb. i. (ȋ)
Šentíljčanka -e [še in šə] ž, preb. i. (ȋ)
Pravopis
šêsti -a -o vrstil. štev. (é) ~ dan v tednu; ~ega junija ‹6.›; ~ del celote šestina; sedeti v ~i vrsti; priti ob ~i uri |ob 6. uri; ob 6h; ob 6.00; ob 18. uri; ob 18h; ob 18.00|; potres ~e stopnje; publ. ~a celina |Avstralija|; jezikosl. ~ sklon |orodnik|
šêsti -ega m, člov. (é) Šele ~emu je uspelo; nečlov. končati do 21. ~ega ‹6.› |do 21. junija|
šêsta -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) Izbrali so ~o od desetih; nečlov. hoditi v ~o |v šesti razred nekdanje osemletne gimnazije|; prihajati pred ~o |pred 6. uro; pred 18. uro|
v šêsto zapored. prisl. zv. (é) ~ ~ je le naredil vozniški izpit šestič
Pravopis
Šmártno v Róžni dolíni -a ~ ~ ~ in Šmártno v Róžni dolíni -ega ~ ~ ~ s, zem. i. (ȃ ọ̑ í; ȃ ọ̑ í) v ~u ~ ~ ~ in ~em ~ ~ ~, neurad. v ~u in ~em
šmártenski -a -o [tə] (ȃ)
Šmártenčan -a [tə] m, preb. i. (ȃ)
Šmártenčanka -e [tə] ž, preb. i. (ȃ)
Pravopis
Šmártno v Tuhínju -a ~ ~ s, zem. i. (ȃ ȋ) v ~u in ~em ~ ~, neurad. v ~u in ~em
šmárski -a -o (ȃ)
Šmárčan -a m, preb. i. (ȃ)
Šmárčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Pravopis
tŕd -a -o tudi tŕd -a -ó; tŕši -a -e (ȓ ŕ ŕ; ȓ ŕ ọ̑; ȓ) ~ oklep; poud.: ~, a pravičen človek |strog, neprizanesljiv|; ~ pogled |neprijazen, nenaklonjen|; več ur ~e hoje |naporne|; ~a preizkušnja |huda, težka|; šport. žarg. ~a igra neobzirna, zelo borbena; neobč.: ~a revščina huda, velika; ~a zima huda, zelo mrzla; poud.: ~o delo |težko, težaško|; ~o koleno |manj gibljivo, težko gibljivo|; nevtr. Ta postelja je preveč ~a; poud. kljub mučenju ostati ~ |neuklonljiv, nepopustljiv|; knj. pog., poud. Gostje so že ~i |pijani, vinjeni|; nizk. Ranjenec je že ~ |mrtev|; poud. trd do koga biti ~ ~ otrok |strog, neprizanesljiv|; poud. trd od česa biti ~ ~ strahu |zelo se bati|; poud. trd z/s kom/čim biti ~ z otroki |strog, neprizanesljiv|
tŕdi -a -o (ŕ) ~ sir; ~e droge; ~o gorivo → trdno gorivo
tŕdo -ega s, pojm. (ŕ) udariti koga s čim ~im
v tŕdo nač. prisl. zv. (ȓ) ~ ~ kuhano jajce
na tŕdem mestov. prostor. prisl. zv. (ȓ) ~ ~ spati
tŕdost -i ž, pojm. (ŕ)
Pravopis
trétji -a -e vrstil. štev. (ẹ́) ~ razred ‹3.›; ~ega oktobra; ~a točka dnevnega reda; delati do ~e ure zjutraj |do 3. ure; do 3h; do 3.00|; ~e poglavje
trétji -ega m, člov. (ẹ́) Izbrali so vsakega ~ega; nečlov. oditi 10. ~ega ‹3.› |10. marca|
trétja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́) Šele ~o so sprejeli za stalno; nečlov. Pokliči me po ~i |po 3. uri; po 15. uri|; avt. žarg. voziti v ~i, s ~o v tretji prestavi
trétje -ega s, pojm. (ẹ́) izbrati ~; slovstv. ~ pri primeri
v trétje zapored. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ mu je uspelo tretjič
Pravopis
tróje -ih tudi tróje -- ločil. količ. štev. (ọ̑; ọ̑) dogovoriti se s ~imi delavci: z zidarjem, pleskarjem, elektrikarjem; ~ možganov, grabelj, vrat; redk. ~ prijateljev trije prijatelji; ~ oken tri okna
tróje s, pojm. (ọ̑) sporočiti komu ~ |tri stvari|
v tróje nač. prisl. zv. (ọ̑) večerjati ~ ~
Pravopis
v. d. okrajš. vršilec dolžnosti; vzhodna dolžina
Pravopis
véder vêdra -o in véder -dra -o tudi véder -dra -ó; vêdrejši -a -e in védrejši -a -e (ẹ́ é é; ẹ́; ẹ́ ẹ́ ọ̑; é; ẹ́) ~ človek; Nebo je ~o
v vêdrem in v védrem čas. prisl. zv. (é/ȇ; ẹ̑) ~ ~ priti do vasi
vêdrost -i in védrost -i tudi vedróst -i ž, pojm. (é; ẹ́; ọ̑)
Število zadetkov: 1411