Predlog
da Verrazzana samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
italijanski raziskovalec
IZGOVOR: [da veracáno], rodilnik [da veracána]
BESEDOTVORJE: da Verrazzanov
Zadetki iskanja
Celotno geslo
ePravopis
da Verrazzano
Celotno geslo
ePravopis
da Vinci
Predlog
da Vincija samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
italijanski renesančni arhitekt, izumitelj, inženir, kipar in slikar
IZGOVOR: [da vínči], rodilnik [da vínčija]
BESEDOTVORJE: da Vincijev
Pravopis
Celotno geslo
ePravopis
da Vincijev
Predlog
da Vincijeva da Vincijevo pridevnikIZGOVOR: [da vínčijeu̯], ženski spol [da vínčijeva], srednji spol [da vínčijevo]
Jezikovna
Dvojno zanikanje in glagoli zavračanja (»preprečiti da (ne) bi«)
Kaj je pravilno ? S cepljenjem preprečimo, da bi zboleli. S cepljenjem preprečimo, da ne bi zboleli.
Pri čemer vsebinsko menim, da cepljenje pomaga pri ohranjanju zdravja posameznika. Hvala za odgovor.
Pravopis
Jezikovna
Izbira ustreznega veznika: »da« ali »ker«
Ali je pravilen zapis
- Hvala, ker nam zaupate že 45 let.
ali
- Hvala, da nam zaupate že 45 let.
Celotno geslo
Pohlin
Jezikovna
Jezikovne izbire: o zamenljivosti veznikov »kako« in »da«
Nekaj glede rabe vezniške rabe besede kako sem našla v SSKJ. Zanima pa me, ali je v spodnjih primerih kakšna razlika v pomenu, če je uporabljen veznik da oziroma kako. Zdi se mi, da je vsaj včasih v navedenih povedih bilo bolj zaželjeno, da se uporabi da, ne pa kako. Ali to še vedno velja? Ali bi kako lahko pomenil tudi na kakšen način?
- Pripovedoval je, kako/da je oče velikokrat prišel šele zjutraj domov.
- Spomnim se, kako/da smo včasih na roke kosili travnik za hišo.
- Siti smo bili njegovih obljub, kako/da nas bo peljal na izlet.
- Videla sem, kako/da je soseda obrezovala živo mejo.
Celotno geslo
Sinonimni
Pravopis
kàr se dá tudi kàrsedá poudar. mer. prisl. zaim. zv. (ȁ á) prakt.sp. hoditi ~ ~ ~ previdno nadvse, čim bolj
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
kljúb predl. (ȗ)
z dajalnikom za izražanje dejstva, ki bi moglo ali moralo kaj preprečiti, pa ne prepreči: iti na sprehod kljub dežju; zborovati kljub prepovedi; uspeti kljub vsem težavam
// v prislovni rabi, navadno v zvezi kljub temu izraža nasprotje s prej povedanim: reven je. Kljub temu je radodaren; ranjen je bil, pa je kljub temu prišel do tovarišev / kljub vsemu ga ima še rada
z dajalnikom za izražanje dejstva, ki bi moglo ali moralo kaj preprečiti, pa ne prepreči: iti na sprehod kljub dežju; zborovati kljub prepovedi; uspeti kljub vsem težavam
// v prislovni rabi, navadno v zvezi kljub temu izraža nasprotje s prej povedanim: reven je. Kljub temu je radodaren; ranjen je bil, pa je kljub temu prišel do tovarišev / kljub vsemu ga ima še rada
- kljúb tému da vez., v dopustnih odvisnih stavkih
čeprav: večerja nama ni teknila, kljub temu da je bila okusna / piše se tudi z vejico hoče naprej kljub temu, da ne zna poti
Pravopis
kljúb tému da dop. podr. vez. zv. (ȗ ẹ̑) čeprav: Večerja jim ni teknila, ~ ~ ~ je bila okusna; Hoče naprej, ~ ~ ~ ne pozna poti
Celotno geslo
Sinonimni
Pravopis
Leonárdo da Vínci -a ~ -ja [či] m, tretja enota z -em oseb. i. (ȃ ȋ) |italijanski slikar|
°Leonárdodavíncijev -a -o (ȃȋ) ~i izumi izumi Leonarda da Vincija
°Leonárdodavíncijev -a -o (ȃȋ) ~i izumi izumi Leonarda da Vincija
Svetokriški
li1 člen. 1. le, samo: v'serzu ſauurashtvu ohrani, inu sadarshi, inu li s'ſamo beſsedo, nikar s'serza odpusti ǀ Nevesta ga li imenuje grosd, inu ne pravi ali je kiſsil, ali ſladak ǀ ſhtrauſ nemore letejti, temuzh li po semli hodi, inu s'peretnizamy ſi pomaga de hitrej tezhe ǀ sakaj vij li tu posvetnu kateru en kratek zhaſs terpi ijshzhete ǀ kakor de bi bila li 20. lejt ſtara ǀ jeſt tedaj shelim de bi Nem. Nem. shtimani bily nikar ly od ſamih ludy, ampak tudi od Angelou Nebeſhkih ǀ lete poſvejtne rezhy nej ſò li shleht, temuzh tudi enu nezh ǀ nikar lj sami tij domazhi, temuzh tudi letij s'unanij bi pershli ijh poshlushat 2. le, kar: Naj li ſdaj drugi Piſsary hualio kulikajn hozheio taiſte Firshte ǀ pustite li meni skarbejti, bode ushe buli kakor ſe troshtate da li vez. samo da: dvei, trij mile dalezh pojde, de li ſvojm greshnim shelom vſtreshe ǀ jest ſe boijm mojga Gospuda, sakaj je ſilnu oster, deli eden sdajzi nesturj, kar sapoveij prezi je tepen (I/1, 35) nikar li (samo) vez. ne samo: nikar li de je bil leua restargal, ampak tudi de venem boiu taushent Phjlisterju s'eno oſlovo zhelustio je bil pobil ǀ kaj ſi ti s'en karshenik, kateri nikar li nepodelijsh en piſilz kruha petlariom, temuzh s' hudo, inu gardo beſedo od hiſhe njemu ſlavu dash ǀ shelite nikar li ſamu na semli, temuzh tudi v' Nebeſsah imeti eniga suestiga pomozhnika
SSKJ²
m-da [ḿ-dà] člen. (m̑-ȁ)
izraža obotavljanje, pomislek, dvom: m-da, menda bo tako
// izraža (zadržano) pritrjevanje: m-da, s tem bi se strinjal
izraža obotavljanje, pomislek, dvom: m-da, menda bo tako
// izraža (zadržano) pritrjevanje: m-da, s tem bi se strinjal
Jezikovna
Mislim, da slovenski pravopis napačno piše »Hrvaško Zagorje«
Razlaga v pravopisu je, da je Zagorje lastno ime, kar ne drži. Citiram hrvaški pravopis:
Bosanska Posavina riječ Posavina piše se velikim početnim slovom jer i samostalno označuje ime ravnice uz tok rijeke Save, za razliku od višerječnih imena područja Hrvatsko zagorje ili Gorski kotar u kojima se riječi zagorje i kotar ne pišu velikim početnim slovo jer samostalno nisu ime nego opća imenica.
Hrvaško zagorje bi se moralo pisati kot Bela krajina – zagorje z malo začetnico
Pravopis
namésto nepravi predl. z rod. (ẹ̑) narediti kaj ~ drugih; Pojdi tja ~ mene; ~ danes pridi jutri
namésto da protiv. vez. zv. (ẹ̑) ~ ~ bi delal, postopa
namésto da protiv. vez. zv. (ẹ̑) ~ ~ bi delal, postopa
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- Naslednja »
Število zadetkov: 117
Dostopnost