Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pravo
izobraževánje ob délu -a -- -- s
Terminološka
Izobraževanje v živo, delo v pisarni
V času, ko je delo od doma oz. delo na daljavo postalo še pogostejše kot prej, se za delo v pisarni oz. delo na delovnem mestu delodajalca uporabljajo različni izrazi. Zanima me, kateri slovenski izraz bi bil nevtralen za opis ne samo dela, ampak tudi izobraževanja, kadar ne gre na daljavo ali po spletu, npr. kaj bi bilo nasprotje izobraževanja na daljavo oz. izobraževanja po spletu . Pojavljata se izraza, kot sta v živo in na štiri oči , ki sta precej ekspresivna, primerna samo v določenem kontekstu. Obstaja tudi izraz osebno , npr. ponujanje storitev osebno. V angleščini se uporabljajo npr. izrazi face-to-face , directly , in direct contact , in person .
Pravopis
izobraževáti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; izobraževánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ mladino, strokovnjake za določena mesta; star. ~ estetski čut razvijati, kultivirati
izobraževati se -újem se (á ȗ) ~ ~ doma, v tujini
SSKJ²
ízvenšólski -a -o [izvənšolski in izvenšolskiprid. (ȋ-ọ̑)
ki ni v šoli, v okviru šole: izvenšolska vzgoja mladine; v kraju se pozna prizadevno izvenšolsko delo učiteljev; izvenšolsko izobraževanje / publ. knjiga za šolsko in izvenšolsko rabo nešolsko
// ki ni v okviru rednega šolskega pouka, dela: izvenšolsko udejstvovanje mladine na šoli / vedenje učencev v izvenšolskem času prostem času
SSKJ²
káder1 -dra m (á)
publ. delavci, usposobljeni za določeno področje, stroko: dobiti, usposobiti kadre; sistematično razvrstiti nov kader / skrb za kadre za vzgojo kadrov / center za izobraževanje kadrov / z oslabljenim pomenom: gostinski, medicinski kader; vodilni kader / revolucionarni kadri
● 
publ. zeleni kader med prvo svetovno vojno dezerterji avstrijske vojske, ki se skrivajo v gozdovih
Jezikovna
Kako je bolje: »z videoklicem«, »po videoklicu« ali »prek(o) videoklica«

Kako je najbolj ustrezno?

Znanje bomo preverjali:

  • z videoklicem
  • po videoklicu

Preko videoklica se mi ne zdi ustrezno.

Jezikovna
Kdaj pisati »e« v besedi »e-račun« z malo in kdaj z veliko začetnico?

Kako pravilno pisati kratico za elektronski račun. Menim, da je pravilno e-račun, če je na začetku stavka pa E-račun, podobno kot uporabljate na vaši strani e-naslov. V praksi je videti recimo na straneh NLB E-račun sredi stavka, na straneh Pošte Slovenije eRačun itd.

Drugo vprašanje je, ko je Eračun, eRačun (ali kakšna druga čudna skovanka, ki si jo izmislijo računalničarji) ime aplikacije ali brand – znamka. Kako jo uporabljati v tekstu, če je znamka v osnovi z malo, pa se pojavi na začetku stavka?

Jezikovna
Kdaj sklop -st- zapisati kot -št-?

Zanima me, kateri zapis je ustreznejši inštitucija ali institucija, inštitut ali institut, inštitucionalirati ali institucionalizirati.

kinologíja kinologíje samostalnik ženskega spola [kinologíja]
    dejavnost, ki se ukvarja z vzgojo, šolanjem in vzrejo psov, ali nauk o tej dejavnosti
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kynologie, frc. cynologie, angl. cynology, iz gr. kýōn ‛pes’ + gr. ..logía iz lógos ‛beseda, govor’ - več ...
kmèt kméta samostalnik moškega spola [kmèt]
    1. kdor se ukvarja s kmetovanjem
    2. v množini podeželje
    3. slabšalno kdor se vede prostaško, je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kmetavz, slabšalno kmetavzar
    4. šahovska figura, ki se premika za eno polje naravnost naprej; SINONIMI: manj formalno pešak
STALNE ZVEZE: prosti kmet
FRAZEOLOGIJA: kmet na (čigavi, kakšni) šahovnici (česa), Kmet je kmet., Neumen kmet ima debel krompir.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. kmȅt ‛tlačan, kmet, vaški župan’, bolg. kmét ‛župan’, strus. kъmetъ ‛izkušen vojak, vitez’, češ. kmet ‛starešina, kmet, podanik’ < pslov. ali slovan. *kъmetь, prevzeto iz lat. comes ‛spremljevalec, družabnik’ iz comīre ‛spremljati’ iz com- ‛skupaj, z’ + īre ‛iti’ - več ...
SSKJ²
kòedukácija -e ž (ȍ-á)
knjiž. skupna vzgoja, izobraževanje (mladine obeh spolov):
Planinstvo
komisíja za vzgójo in izobraževánje -e -- -- -- -- ž
konjerêjec konjerêjca samostalnik moškega spola [konjerêjəc]
    kdor se ukvarja z rejo konj, navadno poklicno
ETIMOLOGIJA: konjereja
Gledališče
kostumografíja -e ž
Celotno geslo Etimološki
kultȗra -e ž
Pravo
kvalificírani délavec -ega -vca m
Geografija
kvartárna dejávnost -e -i ž
Urbanizem
kvartárne dejávnosti -ih -- ž
Planinstvo
KVÍZ -a in -a m
ladjedélništvo ladjedélništva samostalnik srednjega spola [ladjedélništvo]
    1. dejavnost, ki se ukvarja z gradnjo in popravljanjem ladij; SINONIMI: ladjedelstvo
ETIMOLOGIJA: ladjedelnica
Število zadetkov: 229