Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
otepsti -pem dov. natepsti: sapovej Rihtnem Hlapzom S. Vida slezhi, inu dobru s' shibamy otepſti nedol. ǀ S. Duh opomina te Stariſhi, de nemajo ſvoje otroke zertlati, ampak v'ſtrahu yh dershati, inu kadar je treba tudi yh sfariti, inu otepsti nedol. ǀ tvoje otroke, dokler te n' hozheo bugat, tajſte kregash, suarish, inu otepesh 2. ed. ǀ popade eno palzo, inu ga dobru otepe 3. ed., inu omlati ǀ tedaj kakor en vſmilen Ozha nas otepi vel. 2. ed., kadar ſmò uredni ǀ ozha ga je bil s' palzo dobru otepil del. ed. m po nedolshnem ǀ zhe pak bodò shleht piſsali de yh bò dobru otèpel del. ed. m, inu na ta oſslovi stol poſsadil
Svetokriški
pahnjen -a prid. pahnjen, porinjen, izgnan: aku n' hozhesh na ſodni dan v' paku pahnen im. ed. m biti ǀ Adam je bil is Paradisha pahnen im. ed. m ǀ bodo poſekani, inu v'vezhnu pogublejne pahneni im. mn. m ǀ ſo v' paklensko martro pahneni im. mn. m
Svetokriški
panati -am dov. prekleti, izobčiti: Concilum Grangreſe je bil sapovedal panat nedol. taiſto sheno, katira bi ſvoje laſy ſi odresala k' ſnaminu de n' hozhe ſvojmu Moshu pokorna biti (III, 121) ǀ Cincilium Tridentinum pana 3. ed. vſe taiſte, kateri bi drugazhi ſe ſmejli vuzhiti (III, 374) ǀ de ledih s'ledih pershono nezhiſtoſt tribat nej greh, kateri vuk Sveti Vuzheniki, inu Concilium Tridentinum panaio 3. mn. (III, 365) ← bav. srvnem. pannen, srvnem. bannen ‛izobčiti’ < ‛prepovedati pod grožnjo kazni’
Svetokriški
polomnjen -a prid. polomljen: vidio shpampet vus polomnen tož. ed. m ǀ vashe restergane guanti, inu polomneni im. mn. m shulini, kateri pot poſtelo ſe valaio, zhe sa Boshio volo vbosim petlerjom yh daste ǀ samerkajo, da taistim levom sobi ſo bilij polomneni im. mn. m, inu parkle odſekane Nastalo po disimilaciji l – l > l – n, prim. pri Kastelec-Vorencu polomnîen ‛contritus’; → prelomnjen.
Svetokriški
ponižan -a prid. 1. ponižen: tvojo pershona videm s'nasho zhlovesko naturo aguantano, inu taku mozhnu ponishano tož. ed. ž sa Iſvelizhejne naſhih dush ǀ druſiga n' hozhe G. Bug od vaſs, ampak eno ſamo beſſedo s' ponishanam or. ed. s, inu s' grevanem ſerzam ǀ pred Bogam ſo ponishani im. mn. m klapzij 2. ponižan: nemore beſſede srezhi, videozh Ozheta tulikajn ponishaniga tož. ed. m ži., inu ſebe pòviksheniga ǀ pohleuni bodò povikshani, inu ty preuſetni ponishani im. mn. m ǀ vedeozh de na vnem ſvejtu bodo s'Luciferiam ponishani im. mn. m
Svetokriški
posel -sla m najet delavec: kaj vy od eniga takushniga poſla rod. ed. dershite ǀ takushniga poſla rod. ed. ene ure per hishi bi nedarshali ǀ kadar bi posly im. mn., inu delauzy ſvejſtu ſtregli ǀ ſi tudi dolshna skarbèti de tuoy otrozhi, inu poſly im. mn. brumnu shive ǀ vy poslij im. mn. imate biti krotki, nikar neodgovariat gospodariom ǀ tuoij poſli im. mn. shentuijeio, inu preklinaio ǀ Bug hotel de bi tudi ob nashem zhaſſu takorshni posli im. mn. ſe neshli ǀ Jeſt dobru vejm kaj je od poslou rod. mn. S. Hieronymus djal ǀ poslam daj. mn., delauzam, anduerhariam lona n' hozheo plazhat ǀ ti okratesh lon delavzom, poſlom daj. mn., neplazhesh antverharie ǀ vſe skuſi bye, inu tepe otroke, inu posle tož. mn. ǀ pojdi supet skerbejti sa, tvoje shene, otroke, poſle tož. mn. inu shivino ǀ v' hishi s' sheno, s' posly or. mn., inu s' blishnimi ſe kregat ǀ vmej 50. poſly or. mn. kumaj bo en dober, fliſsin, inu ſvejſt ǀ kadar bi Gospodary vſmileni bily s'ſvojmi poslij or. mn.
Svetokriški
postaviti -im dov. 1. postaviti, posaditi, položiti: hozhe capuna na miso poſtavit nedol. ǀ Rajshi ſe hozhem puſtiti sadavit, kakor v' jezho poſtavit nedol. ǀ kateriga ſó hoteli sa Generala zheſs cello vojsko poſtavit nedol. ǀ raishi je hotel ſvoj leben v' nevarnoſt poſtavit nedol. ǀ je bil ta hudobni krail Ieroboam sapovedal postavit nedol. dua Malika ǀ pepel na rano poſtaviti nedol. ǀ vſe njega vupajne v'G: Boga poſtauit nedol. ǀ Vſe ſvoie miſſlj, inu vpajne v'danar; inu v' blagu poſtovit nedol. je velik greh ǀ poſtavem 1. ed. na miſo eniga tauſtiga petelina v' raishi kuhaniga ǀ Jeſt tebe poſtavim 1. ed. ſa Variha zhes Joba ǀ pred ozhy poſtavim 1. ed. Davida, kateri je vſe ſtani skuſil ǀ sdai Mojſſeſa poſtavish 2. ed. sa Boga krajla Faraona ǀ ti tuoje vſe upajne v'Arzate. v arznije postavish 2. ed. ǀ slate perstene mu na roko poſtavi 3. ed. ǀ postavi 3. ed. urat v'iarm tiga Satana ǀ sheleſno kappo na glavo poſtaui 3. ed., inu szhit v'roko uſame ǀ zhe poprej shkoff Svete Koshizhe tih S.S. Marternikou v' Altar nepoſtavi +3. ed. ǀ te koſſe naſolè, ven shkaff yh poſtavita 3. dv. ǀ Kadar dergdi nasho pumozh ijszhemo, inu vpajne poſtavimo 1. mn. ǀ aku vy eno lepo suknio nepoſtavite +2. mn. veno madeshano skrinio ǀ tiga na meſtni Syde poſtavio 3. mn. ǀ ſvoj leben v' nevarnoſt poſtavio 3. mn. ǀ ozheta, inu mater v'semlo poſtavio 3. mn. ǀ nijh vupajne v'molitvu postavio 3. mn. ǀ Boshyo Martro v'roke mu postavio 3. mn. ǀ na Luciferiou Tron ga poſtavjo 3. mn. ǀ tiga bolniga popadeio, ſadavio, inu na oſsla poſtauio 3. mn. ǀ taiſti karsheniki, kateri nepoſtavio +3. mn. nyh vpaine v' blagú, inu v' danarie, ampak v' G. Bogá ǀ Poſtavi vel. 2. ed. ali deni tvoi kruh na te tekozhe vode ǀ Ne poſtavite vel. 2. mn. Nem. Nem. v' lete poſvejtne rezhy vashe isvelizhajne ǀ taiste s. Rane kushuite, v'taiste vſe vashe vupajne postavite vel. 2. mn. ǀ Adam G: Bogu ſe je bil v'punt poſtavil del. ed. m ǀ Adama je bil poſtavil del. ed. m sa Gospuda, inu krajla zhes vſe ſtuary ǀ vſe kar je imel, k'ſadnimu ſvojo sheno je bil gori na jegro poſtavil del. ed. m ǀ Papesh Benedictus je bil njega sa Cardinala poſtavil del. ed. m ǀ na ſrèd plaza je bil postavil del. ed. m eno lepo mjso ǀ na mejſti te krivize je bil poſtauil del. ed. m to pravizo ǀ njega peld je bil na oltar postauil del. ed. m ǀ vſe vpajne ſvoje je bil v'denar poſtovil del. ed. m, inu na dusho pòsabil ǀ kadar v' tvojo miloſt vſe moje upajne bi nepoſtavil +del. ed. m ǀ taku je shpegle na ozheſsa poſtavila del. ed. ž ǀ kadar enu meſtu ſe je v' punt poſtavilu del. ed. s ǀ IudausKa Gospoda ſo ga bily sa Capitana poſtavili del. mn. m ǀ vſe nijh vpajnie so k'Christuſu postavili del. mn. m ǀ takorshno ſtrupeno kazho ſmò ſi v'nederie poſtauili del. mn. m ǀ vſe slatu bi bile skrile, inu super bi ſe bile postavile del. mn. ž ǀ na leta pak ſò bile poſtavile del. mn. ž ta Sveti Vblat 2. napisati, navesti: jest veliku S: piſsma, inu vuka S: Vuzheniku po latinsku postavem 1. ed. ǀ ſam ſebe sa exempel ſim bil poſtavil del. ed. m 3. reči: Poſtavimo 1. mn. de je en ſerzhan vojshak, ali kej bo nashal tukushnu oroshje, is katerom ſe bo mogal branit pred Boshyo ſtrelo ǀ Postavimo 1. mn. de ima en mozhan grad na shivi skali ſisidan postaviti se 1. postaviti se: gre inu popoti ſe v'eno ſenizo poſtavi 3. ed. ǀ on ſe pred njega postavi 3. ed. inu te shlake prejemle ǀ my njemu ſe v'punt poſtavimo 1. mn. ǀ vſelej ſe je ven ſtol poſtavila del. ed. ž de vſy ſo jo mogli lahku vidit 2. podati se: ona prezej na raisho ſe poſtavi 3. ed. ǀ Creſcentio na morje ſe poſtavi 3. ed., inu v' Lashko deſhelo ſe perpele ǀ vſe perloshnoſti yszheio, inu v'teshke nevarnoſti ſe poſtavio 3. mn. ǀ sholnerij hitru na pot ſe postavio 3. mn. ǀ letij hitru na rajsho ſe portavio 3. mn. ǀ nikar taku nenaglu ne poſtavite vel. 2. mn. ſe na morie, de ſe nebote grevali ǀ nevarnoſt, v' katero s'prizhe lete perloshnoſti ſe je poſtavil del. ed. m ǀ na naglim ſe je bil na raisho poſtavil del. ed. m ǀ s. Augustinus ſe je bil enkrat postavil del. ed. m premiſhluati to skriunust s. Troijce ǀ na tako dalno, hudo, nevarno pot ſe ſta poſtavila del. dv. m ǀ na ta hudi pot ſe bila postavila del. ed. ž, inu greshnu je shivela ǀ na dalno nevarno rajsho ſe poſtavili del. mn. m ime postaviti imenovati: Visir shena, inu Hzhi ta ſveti karsht prajmeio, inu Hzheri ime Anna poſtavio 3. mn. ǀ S. Clari pak sam G. Bug je letu lepu ime poſtavil del. ed. m, namrezh sfetloba naprej postaviti 1. pokazati, predstaviti: urshoh te nehvaleshnosti nam naprej poſtavi 3. ed. s. Petrus Chryſologus ǀ S. Piſſmu per Danielu Preroku nam naprei poſtavi 3. ed. ene zhudne ſajne, katire je imel Krajl Nabukadonoſor ǀ de ſi lih v' molitvi njemu nasho potrebo naprei nepoſtavimo +1. mn. ǀ mu grob naprej poſtavio 3. mn., de bi ſe nepreuſel sa volo te Ceſarske oblaſti ǀ Je terbei ſe slep ſturiti h' temu, kar nam ſvejt, meſſu, inu hudizh naprei poſtavio 3. mn. ǀ ſe nespovedò, kakor ſo dolshni, temuzh taku naprei greh poſtavio 3. mn. de Spovednik ga nesaſtopi popolnama ǀ poſtavite naprei vel. 2. mn. to gorezho resnizo ǀ Kadar je hotel Pilatus Chriſtuſa reshit od ſmerti, je bil Iudom naprej poſtavil del. ed. m Chriſtuſa, inu Barabba 2. ponuditi, postreči: Hishnim Gospodiniam naprej poſtavem 1. ed. eno debelo kokush ǀ shleht rihte je bil taiſtem naprej poſtavil del. ed. m 3. postaviti za zgled: tem Sakonskim sa en Exempel naprej poſtavem 1. ed. Henoha ǀ Cerku nam naprej poſtovi 3. ed. vſe Svetnike 4. predpisati: tebi naprej poſtavi 3. ed., de ti imash lubit tvoiga ſourashnika ǀ Kadar ohernia meni naprei poſtavi 3. ed., de bi imel mojmu podvershenimu folku nepravizhne novize naloshit 5. postaviti pred: ſakai ie Moyſeſa Aaronu naprei poſtavil del. ed. m ven postaviti postaviti na ogled: kadar kuli ta S. S. Sacrament ſe vun poſtavi 3. ed., ali pak okuli s' proceſſio noſſi zoper se postaviti zoperstaviti se: sakaj n' hozhte vashijm hudim shelom ſe super postavit nedol. ǀ Bogu ſe ſuper poſtavish 2. ed. ǀ G: Bogu super ſe postavish 2. ed. ǀ s'kushnauam tiga Satana ſe ſuper postovish 2. ed. ǀ zhlovek pak Bogu ſe ſuper poſtavi 3. ed. ǀ ſamuzh ſe nijm ſuper poſtavjo 3. mn. ǀ hudizhu, ſvejtu, inu meſſu ſe je bila super poſtavila del. ed. ž ǀ vſe kar je ſtvarjeniga bo njemu super ſe poſtavilu del. ed. s ǀ Vviclefus, inu drugi NèoverniKi ſe ſo bilij super poſtaſtavili del. mn. m Zveze naprej postaviti, ven postaviti in zoper se postaviti so kalki po nem. vorstellen, vorsetzen, ausstellen oz. sich widersetzen.
Svetokriški
posveten -tna prid. posveten: ſim v' takorshnem ſtanu de poſvejtna im. ed. ž zhaſt nemore meni shkodovat ǀ kakor una pregnana, kunshtna, inu poſvejtna im. ed. ž Shena Samaritanska ǀ Zhaſt poſveitna im. ed. ž je bila ojle v' lampizah ǀ poſvetna im. ed. ž zhaſt, inu huala skuſi dobre della yskana okrati zhloveku ta Nebeski lon ǀ sa volo nashe pregrehe ta po ſveitna im. ed. ž Praviza bi nas bila sapovedala v' jetie poſtavit ǀ s' enu majhinu prepovedaniga veſſelja, inu troshta poſvejtniga rod. ed. m ſi sgubil tu vezhnu veſſelje nebesku ǀ nejste sa lubesan Boshyo, ampak sa volo poſvètna rod. ed. m ned. (?) nuza terpèli ǀ Nej li iszheio, inu proſſio zhaſtj, inu huale poſvejtne rod. ed. ž ǀ ſa volo ene poſvètne rod. ed. ž zhaſti ǀ ſe mujaio kakor mreulinzi, inu payki s'enu ſernu, s'eno muho po ſvetne rod. ed. ž zhaſtj ǀ od goſtary, od dobriga lebna, od kratkih zhaſſu, od offerti, poſveitne rod. ed. ž zhaſti ǀ Od Vuzhenikou vij morite ſe nauzhiti saſtopnoſt Svetiga, inu poſvejtniga rod. ed. s piſsma ǀ vezh ſe bojsh pregreſhit tuoij poſvetni daj. ed. ž Gospoijski; kakor Nebeſhki ǀ ſerze offrash … timu poſvejtnimu daj. ed. s blagu ǀ negledaite tulikajn na ta poſveitni tož. ed. m lon, inu dobizhig ǀ Vy pak terpite po ſili, sa poſvètni tož. ed. m dobizhik ǀ poſvejtno tož. ed. ž zhaſt, inu blagu je sanizhoval ǀ kulikain terpi ta offertni ſa to poſvetno tož. ed. ž zhast ǀ kulikain shpendate s'eno posvetno tož. ed. ž zhast ǀ ſo li to poſveitno tož. ed. ž zhaſt proſſili ǀ vy pak drugiga neyſzhete, ampak poſvejtnu tož. ed. s, inu norsku veſſelje ǀ vſe ſvoje misly, inu skerbi v' tu poſveitnu tož. ed. s poſtavi ǀ tulikain skerbish sa tu posvejtnu tož. ed. s ǀ Nuzh, inu dan mislit na tu poſvetnu tož. ed. s blagu ǀ sakaj vij li tu posvetnu tož. ed. s kateru en kratek zhaſs terpi ijshzhete ǀ vſe tu po ſvejtnu tož. ed. s je bil sapuſtil ǀ Lety Vuzheniki po nyh poſvejtnem mest. ed. m vukam sò djali ǀ v' tej poſvejtni mest. ed. ž zhaſti ǀ Pred poſvejtno or. ed. ž modruſtio je letu noruſt ǀ kakor poſvejtni im. mn. m Vuzheniki nam bodo ſprizhali ǀ taku Poſvetni im. mn. m, kakor Duhouni Vuzheniki ǀ te poſvejtne im. mn. ž ſkerbi, inu opravila zhloveku ſo napotu de nemore G: Bogu shlushiti ǀ ima dolino teh poſvejtnih rod. mn. rezhy sapuſtiti ǀ ſtu, inu ſtu poſvetnih rod. mn. miſil, inu shejll grèshnih imeti ǀ Po tem pak shiher ſe obernete K'vezheru teh poſvetnyh rod. mn. oprauil ǀ od lubesni teh posvetnih rod. mn. rizhij ǀ sdaizi ſe obernit K'uezheru teh poſuetnyh rod. mn. oprauil ǀ vmerje tem poſvejtnem daj. mn. rezhjem, inu dolgu zhaſſu shivj ǀ lubeſan offerat vſem drugem peſvejtnem daj. mn. rezhem ǀ poſvetnim daj. mn. troshtam je bila odpovedala ǀ Nej poſuatne tož. mn. m. temuzh Nebeſke shaze yskal ǀ nikar ne bugaite te poſvejtne tož. mn. m Vuzhenike ǀ te poſvetne tož. mn. m kratke rezhij sanizhoua ǀ kadar pak te posvetne tož. mn. m lushte, inu kratke zhaſse vshivate ǀ vij ſte ſe ſalubili v'te poſvejtne tož. mn. ž prepovedane rezhij ǀ vſe te poſvetne tož. mn. ž rizhy imaio na ſtrani puſtiti ǀ skerbiti sa te posvetne tož. mn. ž rizhy ǀ aku n' hozhesh meni dati te poſveitne tož. mn. ž, semelske rezhy ǀ vſo skarb, inu miſsu v'semlo, inu v'posvejtne tož. mn. ž lushte postavio ǀ tryetij pak prevezh poſvetne tož. mn. ž/s opravila dopernashajo ǀ zhlovek ſe poniſha kadar ima semelske, inu po ſveitne tož. mn. ž/s opravila ǀ Bug neprepovej, de bi zhlovek ne imel te potrebna della poſvejtna tož. mn. s dopernashat ǀ neterbej miſlit na kupzhio na posvejtna tož. mn. s opravila ǀ S. Agatha vſyh rezhejh poſvejtnih mest. mn. je bila ſlaba, inu posabliva ǀ vashe ſerza, kir gnieio v' teh poſvetnih mest. mn., inu greshnih dellah ǀ v'teh poſvetneh mest. mn. oprovilah ſo veliku skerbneshi ǀ nikar s' temi poſvejtnimi or. mn. opravilami okuli hodit
Svetokriški
pot1 -a/-i m/ž pot: Boshij pot im. ed., inu druga takushna della pres dobre manunge nej ſo Bogu dopadezha ǀ Shelish hodit? jeſt ſim pot im. ed. ǀ My ſposnamo de ſmo seſhli s'tvojga pota rod. ed. ǀ kadar pride na poli pota rod. ed. ǀ Tize katere po luffti lejtajo, inu vener obeniga potta rod. ed. ſa ſabò nepuſtè ǀ vam hozhem pokasat en pot tož. ed., po katirim bres vſiga terpleina bote sa gvishnu v' nebeſſa prishli ǀ raijshi ſi isvolio ta teshki pot tož. ed. teh grehou ǀ Sapuſti ta greshni ſvoj pot tož. ed., inu ta hudobni ſvoje hude miſly, inu nej ſe poverne k'Gospudu ǀ gredò na boshi pot tož. ed., rekozh de hozheo Boga molit ǀ je na pravi poot tož. ed. tiga isvelizajna perpraulal ǀ na Boshij poot tož. ed. v'Rim ſe perpraulete obijskati s. Petra ǀ na tako dalno, hudo, nevarno pot tož. ed. ſe ſta poſtavila ǀ sdaj n' hozhesh enkrat ſe poſtit, eno boshio pot tož. ed. opravit ǀ En jelen je bil Ceſſarju Clodoveuſu pod tož. ed. pokaſal, de nej bil utonil v' tej vodi Vicenus ǀ veje is drives ſekajo, inu po poti mest. ed. potreſsajo ǀ Po tem poti mest. ed. tega terplaina imamo hodit zhe hozhemo ta nebeski lon sadobiti ǀ vidi per potu mest. ed. enu selenu figovu drivu ǀ gre inu popoti +mest. ed. ſe v'eno ſenizo poſtavi ǀ drugi po tempotu +mest. ed. te pokure v'Nebù pridejo ǀ Kadar je bil nepoti +mest. ed. shlishi K'S. Maſhi sgonit ǀ Joannes Puszhaunik je shal po enem cilu voskem potam or. ed. ǀ dua pota im. dv. ſe najdeta, katera naſs peleta k' vezhnoſti ǀ uſe zèſte, poty im. mn., inu gaſſe ludy ſo polne ǀ sa volo Boshyh potou rod. mn. ǀ katere zhudne, inu nesnane poti tož. mn. S: Ambrosius sastopi od Christuſa ǀ Mashe, poſte, inu boshie poty tož. mn. neoffrash ǀ Imate po boshyh potah mest. mn. hodit, inu nikar po gaſſah, inu plazah ſe klatit ǀ My ſmò pò sgul krivih, inu shkodlivih potih mest. mn. hodili ǀ radi ſo po Boshyh potoh mest. mn. hodili ǀ po Boshijh pootah mest. mn. hodi Ženski slovnični spol se nedvoumno pojavi le v navedenih dveh zapisih v tož. ed.
Svetokriški
potopiti -im dov. potopiti, utopiti: sapovej s'uodò vus'volni ſvejt potopiti nedol. ǀ is iese, inu nepoterpeshlivoſti je bil puſtil potopit nedol. ſvoje zholne ǀ grevinga vſe grehe potopy 3. ed. ǀ kadar vus volni ſvejt je bil potupil del. ed. m ǀ G. Bug je bil Faraona, inu njego vojsko v'krijvavem moriu potupil del. ed. m ǀ Praviza Boshja n' en dan je bila vſe ludy pobila, inu potopila del. ed. ž sunej 8. pershon ǀ tu ſlanu morje je bilu potopilu del. ed. s, inu umorilu Faraona ǀ en dan ſe bodo oblaki pretargali, inu vſe potopili del. mn. m ǀ je sapovedal vodam de ſo yh potopile del. mn. ž potopiti se potopiti se: en zholn prevezh napolnen ſe potopi 3. ed.
Svetokriški
potrebovati -ujem nedov. 1. potrebovati: Jeſt pak guishnu veliku vezh poterbuiem 1. ed. ǀ kadar nar ble njegove gnade potrebujem 1. ed., on sa mene vezh nemara ǀ jeſt nepoterbujem +1. ed. teh vineriou ǀ ſe nepofliſash vnkaj vlezhi vodo gnade boshje, katero tulikain poterbujesh 2. ed. ǀ en ribizh kateri cello nuzh je v'vodi ſtal, poterbuje 3. ed. vina, inu ſi ga sashlushi ǀ sveta molitu od G: Boga sproſsi karkuli potrebuje 3. ed. ǀ Sonzhe nepoterbuje +3. ed. vekshi ſvetlobe: Slonoua Kuſt nepoterbuje +3. ed. perila, ſnejh nepoterbuje +3. ed. bèleshi biti ǀ G. Bug obene rezhi nepoterbuie +3. ed. ǀ nepotrebuje +3. ed. luitra kakor uni Angeli ǀ ie taku bogat de nepotrebuie +3. ed. obene rezhij ǀ G. Bug vshe vei kar my poterbuiemo 1. mn. ǀ my bi radi petleriam almoshno podelili, ſamy pak poterbujemo 1. mn., imamo otrozhizhe, dershinizo ǀ karkuli mij shelimo, potrebujemo 1. mn., inu proſsimo ǀ ti vejsh de mij poterbujmo 1. mn. to ſveto pohleunoſt, aku hozhemo Bogu dopadezhi biti ǀ Bug hozhe de raunu vy, katiri poterbujete 2. mn. ſamy, de imate tem vboſim sa vash nuz, inu dobizik dati ǀ vaſh Nebeſhki Ozha vej, de vy vſiga tiga potrebujete 2. mn. ǀ vſe kar shelite, inu potrebuijete 2. mn., sastoin vam hozhe dati ǀ Karkuli shelite, ali poterbojete 2. mn. ǀ aku N: N: kej kaj poterbujte 2. mn. ǀ vy nepoterbujete +2. mn. moje molitvize ǀ leta andverh je taku nuzen, de krajly, inu Ceſſary ga poterbujeio 3. mn. ǀ ſoſebnu ty mlady gnade boshie poterbuieio 3. mn. ǀ ym oblubish dati vſe Karkuli poterbujejo 3. mn. ǀ Vſy ludje poterbujeo 3. mn. zhaſt G. Bogu dati ǀ ſo dolshni ſvojo sheno inu otroke oskerbeti s' ſpisho, inu s'vſem kar potrebujeio 3. mn. ǀ od ſpovidnika pak obeden ym neſmej govorit de ſi glih tega ble poterbuſejo 3. mn. kakor Arzata ǀ malu mleka je poterboval del. ed. m ǀ karkuli bode od njega shelal, inu proſsil, ali poterbual del. ed. m ǀ malu kateri zhlovek po ſimi ſe nejde, de bi nyh della nepoterbual +del. ed. m ǀ V'mladosti ſe oſkerbè, s'tem kar v'ſtaroſti bodò poterbovali del. mn. m ǀ Nej gvishnu Nem. Nem. potrebovola del. ed. ž Maria Diuiza ozhiſzhena bita ǀ taku mozhnu ſmò taiſto poterbuali del. mn. m sa sdrauje nashe bolne dushe ǀ vſe karkuli bomo potrebovali del. mn. m 2. živeti v pomanjkanju: Vſe tvoje blagu vboſim sa Boshio volo dati, inu potle poterbovati nedol., inu petlati
Svetokriški
prebuditi se -im se dov. prebuditi se, zbuditi se: Aku greshnik ſe n' hozhe prebudit nedol. kadar miloſt boshia ga klizhe ǀ ſe prebudim 1. ed., inu ſam k'ſebi pridem ǀ zhe na ta ſtrashni glaſs ſe neprebudish +2. ed. ǀ kadar ſe prebudi 3. ed., samerka de nje otrok je mertu ǀ k' ſadnimu ſe prebudj 3. ed., inu uſtane ǀ Samſon ſe prebudij 3. ed. ob polnozhi vſtane ǀ kadar ta zhlovek ſe je bil prebudil del. ed. m ǀ Se bosh ti sapelana greshna dusha prebudila del. ed. ž
Svetokriški
prelomiti -im dov. prekršiti: n' hozheo vezh ſapuvidi Boshje prelomit nedol. ǀ kadar bi jest ſe bil bal taku Boshio sapuvid, kakor ſim ſe bal Ceſariovo prelomit nedol. ǀ njegove S. sapuvidi prelomim 1. ed. ǀ ſe varvam kar ie meni mogozhe, de Boshje sapuvidi neprelomim +1. ed. ǀ ti pak kadar Boshijo sapuvid prelomish 2. ed. ſe veſelish ǀ Eua ta Boshyo sapuvid prelomi 3. ed. ǀ s'en ſam toller mosha farata, inu vero prelomi 3. ed. ǀ ta kateri neprelomi +3. ed. sapuvid Boshjo ni s'djaniam, ni s'ſerzam, ni s'beſsedo ǀ is hudobnoſti nashe hude vole sapuvid Boshjo prelomimo 1. mn. ǀ kadar Boshjo sapuvid prelomite 2. mn. ǀ kateri prelomio 3. mn. to poſvejtno navado ǀ de ſi glih Boshjo sapuvid neprelomio +3. mn. ǀ shivi li kakor ena shivina, prelomi vel. 2. ed. li vſe sapuvidi boshie, odnashai li pokuro do tvoje sadne ure ǀ prelomy vel. 2. ed. yh, kadar kuli ſe perloshnoſt da ǀ nikar ga nerashalite, neprelomite +vel. 2. mn. njegove Svete sapuvidi ǀ Dauid je bil ſilnu G: Buga reshalil, inu myr prelomil del. ed. m ǀ raijshi ſe puſtu na ſmertne shlake stepsti, kakor de bi prelomu del. ed. m Mojſsesavo postavo ǀ on raishi s veliko nevarnoſtio ſvojga lebna je bil plajsh popuſtil, de bi sapuvidi Boshjo neprelomil +del. ed. m ǀ nah po tem bodezhijm ternu ſe vala de bi njega s. sapuvid neprelomu +del. ed. m ǀ kadar bi Eua bila per ſvojmu Moshu oſtala bi ne bila Boshjo sapuvid prelomila del. ed. ž ǀ kulikain krat ſte Sakonsko vero prelomili del. mn. m ǀ kaku tedaj my bomo poſt prelomili del. mn. m ǀ de bi ga nereshalili, inu njegove S: sapuvidi neprelomili +del. mn. m prelomiti se zlomiti se: kar rigilni, inu panti ſe prelomio 3. mn.
Svetokriški
pridigar -ja m pridigar: skorai ſledni Pridigar im. ed. je v'taki vishi od ludij polonan ǀ Ob zhaſſu tiga velikiga Pridigaria rod. ed. Boshjga Jeremia Preroka ǀ bo tudi Pridigariu daj. ed. uſta odperla ǀ n' hozhesh vezh h' taiſtimu Spovedniku, inu Pridigaru daj. ed. hodit ǀ ſe toshio zhes Pridigaria tož. ed. ǀ Je bil smalal eniga Pridigarja tož. ed. ǀ Pridigary im. mn. y pravio de ima prezej taistu hudu tovàrshtvu sapuſtiti ǀ Sabſtoin Pridigarij im. mn. ſejete ſeme boſhje beſsede ǀ beſſede teh Mashnikou, inu Pridigariou rod. mn. sò poshlushali ǀ Mojſter teh Pridigarjou rod. mn. ǀ vuk teh Pridigariuo rod. mn. nej ſim gori vſel ǀ exempel teh svetnikou, vuk teh Pridigeriu rod. mn. ǀ Kaj nuza Pridigariom daj. mn. tulikajn shraiat ǀ ſapovei ſvojm Pridigarjom daj. mn. de imajo opominat te verne dushe ǀ sapovei Pridigaryom daj. mn. pridigvat ǀ G. Bug bò poshilal te Pridigarie tož. mn. ǀ s'kusi moje Pridigarje tož. mn. vaſs ſim ſfaril ← srvnem. predigære ‛pridigar’; → pridiga
Svetokriški
privezati -vežem dov. privezati: ga sapovej n' enu shpizheſtu kollu pervesat nedol. ǀ imaio Thereſio ſveſſano v'jetje k'Eduvarduſu poſtavit, inu njo ven kot, v' ta drugi njega s' ketnami perveſat nedol. ǀ k' enimu ſtebru perueſat nedol. ǀ vſe na eno shpago perveshe 3. ed. ǀ k' enimu ſtebru ga pervesheio 3. mn. ǀ puſti nej shtriki te lubesni Boshje tebe h' Chriſtusa perveshejo 3. mn. ǀ s' eno shelesno Ketno ga sa urat perveſſejo 3. mn. ǀ tega ſo bilij Ajdij na eno mehko postelo pervesali del. mn. m
Svetokriški
pustiti -im dov. 1. pustiti: G: Bug ſapovej de bi ymeli vſaj ptvye blagu smeram poſtiti nedol. ǀ ta lepi vuk S. Chryſoſtoma Gospudu Fajmoshtru puſtim 1. ed. ǀ sledniga pustim 1. ed. per svoij veri ǀ tuoio sheno, inu otroke ſtradati puſtish 2. ed. ǀ sakaj ti gardi hudizh moj Kloshter smyram nepuſtish +2. ed. ǀ mosh puſtj 3. ed. en umasan lonz ǀ obene shene s'mirom nepuſti +3. ed. ǀ danaſs pustimu 1. mn. vſe letu nastran, dokler v'danashnim S. Euangeli en eempel imamo ǀ en ſmrat sa ſabo puſtè 3. mn. ǀ tiga martviga vſiga seshganiga leshati puste 3. mn. ǀ de li ony tudi mene s'myrom pustè 3. mn. ǀ kar kobilize pustè 3. mn. tu bodo kebri pojedili ǀ te druge rezhij vſelej v'poſsodi postè 3. mn. ǀ poshle shabe, inu mijr nepuste +3. mn. nikar per miſi, nikar na posteli ǀ Bug pak pravi puſti vel. 2. ed. vezherio, dokler ſi per koſſili sadoſti jeidil ǀ puſtimo vel. 1. mn. hudizham kar Bug ym je zhes dall ǀ sdaj pustimo vel. 1. mn. nestranu Davida ǀ Puſtite vel. 2. mn. me nej ſe bom joKal, inu obeden netroshtaj mene ǀ Iest ſim vam sapiſsanu puſtil del. ed. m ǀ Spumnite tudi na vniga Goloba, kateriga Noe je bil pustu del. ed. m s'zholna sletèti ǀ Pred Nebeskimij dauri Maria Magdalena je puſtila del. ed. ž ſvoje ſolſe ǀ ſo bily obrupali, ſlekli, stepli, inu polniga ran na zeſti pustili del. mn. m leshati ǀ koſty pak ſo bily pvſtili del. mn. m ǀ de bi my karsheniki ſi nepuſtili +del. mn. m jeſik savesat ǀ Kakor tu S. Ime Nebeſsa ſo shlishale prezej ſe ſo bile odperle, inu Krajlizo Nebeſhko notri puſtile del. mn. ž/s 2. zapustiti: zhloveka perſili tu shkodliu dopernesti, inu tu nuznu puſtiti nedol. ǀ Ludje ſo bily perſileni ſvojo deshelo pustiti nedol. ǀ Tize katere po luffti lejtajo, inu vener obeniga potta ſa ſabò nepuſtè +3. mn. 3. dopustiti, pripustiti: ne puſtij 3. ed. ene minute pretezhi ǀ yh nepuſtj +3. ed. vezh shiveti ǀ temma nepuſtij +3. ed. ozheſsom ſvetlobo vjditi ǀ shiher puſtimo 1. mn., de od lakote vzerkneio ǀ Ali vener to bogo dusho pustimo 1. mn. terpèti lakoto, inu ſheio ǀ G: Boga tedaj cilu v'Cirkvi prebivat ne puſtite 2. mn. ǀ Sakaj pustite 2. mn. tedaj pretezhi en dan, en teden, en meſsiz ǀ poprej Kakor eniga s'Kusi taiste Nebeſhke vrata noter poſtè 3. mn. priti dolgu zhaſsa vpraſhaio gdu je taisti, Kateri noter priti hozhe ǀ Ah moj lubi inu perserzhni Nebeshki shenin, pustimi vel. 2. ed.+ vejdit, kej ſe ti gori dershish ǀ pustite vel. 2. mn. li meni skarbejti ǀ vſmiliſe zhes njo, ter puſtjo vel. 2. ed.+ she enu lejtu shiveti, de ſe bo spokorila ǀ Ah Nem. Nem., nepuſtite +vel. 2. mn. dushe vashih ſtarishih tulikajn zhaſſa v' vizah terpeti ǀ nihdar vezh nepustite +vel. 2. mn. shlishat s'vaſhih nesramneh vst ǀ Njega nevoshlivost nej pustila del. ed. ž de bi bil v' hisho shal ǀ nebodo puſtilli del. mn. m, de bi yh ta hudi oglushil ǀ ga nebodo puſtli del. mn. m k' miſi te ohzeti nebeske 4. dati narediti, odrediti: Ceſſar bi bil mogal pravizhnu puſtit nedol. umorit tiga puntarskiga Zinna ǀ hozheo en lep dvor puſtiti nedol. ſydat ǀ pustih 2. ed. maſhe brati ǀ ſturij Teſtament inu ſa herba puſti 3. ed. ſvojga praviga ſyna ǀ na tihoma puſti 3. ed. tu greshnu truplu na britoff pokoppati ǀ k'snaminu te hualeſhnosti pusti 3. ed. en Altar ſisydat ǀ jo poſti 3. ed. zhaſtitu pokopat ǀ s'palzo yh puſte 3. mn. ſtepst s'hishe ǀ Puſté 3. mn. smalat en peld ǀ Puſtiteme vel. 2. mn.+ nej ga vtopim ǀ glaboku pot semlo je bil pustil del. ed. m eno hisho sijdat ǀ kadar bi nebil s' eempelnam pokaſal pot pruti nebeſſam skuſi martro, bi nebilu tulikain karshenikou ſe puſtilu del. ed. s martrat, de bi nebeſſa doſegli ǀ ſo s'velikim fliſsam, inu ajfram puſtili del. mn. m ſydat Cerkve pustiti se pustiti se: tiga Nebeskiga Paſtiria bi n' hotel sdaj poshlushat, inu ſe nepuſtiti +nedol. na rame poſtavit ǀ Vna Dekelza ſe puſti 3. ed. s' kusi shenkinge, inu oblube pregovorit ǀ Tankaj vidim Ierneja de shivu ſe pusti 3. ed. odrejti ǀ ſe puſtj 3. ed. sapiſſat v' Bukue teh karshenikou ǀ on dvakrat na led ſe nepuſtj +3. ed. spellat ǀ ſe nepusti +3. ed. omezheti ǀ sa sdravie nijh shivota ſe puſte 3. mn. secat, resat, inu shgati ǀ Drugi ſe puſtè 3. mn. na drobne koſſe resekat ǀ kaj menio Nem.N. de ſo leti potreſsi, kateri ſe puste 3. mn. shlishat ǀ ſe nepuste +3. mn. s'en vinar golufat ǀ orgle ſe nepoſtè +3. mn. shliſhat ǀ poidi ter puſtiſe vel. 2. ed. sbrisat, inu nej tvoje imè hudizhi samerkaio ǀ nepuſtite ſe +vel. 2. mn. veliku po gaſſi, po vptuih hishah, inu kotah vidit ǀ nepuſtiteſe +vel. 2. mn. sapelat v' leta ner vekshi greh ǀ Ceſſar ſe je puſtil del. ed. m sapellati, inu oslepeti od Valentina ǀ En Iud bi raijshi ſe puſtu del. ed. m na ſmertne shlake stepsti, kakor de bi prelomu Mojſsesavo postavo ǀ meni hozhesh od ſvetovat, de bi ſe nepuſtil +del. ed. m krishat ǀ rajshi skuſi enu okunu je bila skozhila inu ſe vbila, kokar de bi ſe bila puſtila del. ed. ž k'Ceſsarju pelati ǀ ſe ſo puſtili del. mn. m karſtiti ǀ de bi raijshi ſe pustili del. mn. m shivi odrèti ǀ katere ſo bily ſe karſtiti poſtili del. mn. m ǀ Per Mauritanarih Neveſte ſe puſtile del. mn. ž na ſvoje ſerze s' gorezhim shelesam imè ſvojga Shenina drukat na stran(i) pustiti odložiti: Dohter ima ſvoje piſſma, inu praude naſtrani puſtiti nedol. ǀ vſe te poſvetne rizhy imaio na ſtrani puſtiti nedol. ǀ puſtimo vel. 1. mn. na ſtrani te fable ǀ danaſs pustimu vel. 1. mn. vſe letu nastran ǀ sdaj pustimo vel. 1. mn. nestranu Davida ǀ vſe je nastrani puſtil del. ed. m, inu, ſvoje otroke po gostim vkupaj poklizal ǀ vſe tu drugu ſo bily neſtrani puſtili del. mn. m Četrti pomen je kalk po nem. lassen in delno po it. lasciare.
Svetokriški
rajnica -e ž rajnica: ta Ranza im. ed. Gospa Nem. je bila ena zhedna, brumna, inu Bogaboyezha shena ǀ jeſt bi hotel uprashat Gospuda Mosha Ranze rod. ed. Nem. ǀ edn je Ranzo tož. ed. Nem. uprashal, ſakaj ſe n' hozhe moshiti ǀ ſim prishal ta Sveti offer te Mashe sa ranzo tož. ed. nyh Gospo Apptishizo Gospudu Bogu offrat ǀ de ſe je dopolnilu nad Ranzo or. ed. Nem. kar je S. Auguſtinus djal
Svetokriški
sedemkrat prisl. sedemkrat: ſedemkrat ſe je bil v'Iordani opral ǀ David je li ſedemkrat n' en dan molil ǀ S. Peter je menil de je ſadoſti ſedem krat enimu greshniku odpuſtiti
Svetokriški
semenj -mnja m semenj: takorshen shrai imaio, kakor de bi ta nervekshi ſemein im. ed. v' Zerkui bil ǀ ob zhaſsu tiga ſemnia rod. ed. ludje is celle deshele vukup vulezheio ǀ na ſrejd plaza je stal ob zhaſsu tega ſemnja rod. ed. ǀ is ſemnià rod. ed. nehodite ǀ ga podvisa hodit, de bi posnu na ſemein tož. ed. neprishla ǀ v' Zerku greſte, kakor de bi shli n' en ſemein tož. ed. ǀ kateri na ſemin tož. ed. gredò
Svetokriški
sesati nedov. sesati: vſako ſrejdo, inu petek ſe je poſtil … sakaj taiſta dua dny nej hotel ſiſati nedol. ǀ dejte n' hozhe ſiſat nedol. ǀ perſij ſvoie reskrite ſo derſhale vſakateriga zhloveka klizale, de bi yh ſeſal del. ed. m ǀ je tu ſlatku mleku ſeſal del. ed. m ǀ venem trupli ſo spozheti, v' taiſtem devet meſizou ſo leshali, enu mleku ſiſali del. mn. m Korenski -i- je zapis nenaglašenega polglasnika.
Število zadetkov: 136