Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pleteršnik
nepámet, f. die Unvernunft, der Unverstand, Mur., Guts. (Res.), Valj. (Rad).
Pleteršnik
neporę́dnost, f. die Unordentlichkeit, Guts. (Res.); — die Ausgelassenheit, die Boshaftigkeit, Jan.
Pleteršnik
neprídən, -dna, adj. 1) unnütz, nutzlos; nepridne besede, Trub., Dalm.; nepridne reči govoriti, Dalm.; obrezati nepridne mladike, Bas.; nepridno modrovanje, Vod. (Izb. sp.); — nichtsnutzig, schlecht; nepridni opravljavci, Dalm.; za nepridnimi maliki hoditi, Dalm.; n. hlapec, Guts. (Res.); — 2) unfleißig, Cig.
Pleteršnik
nespodǫ̑ba, f. 1) die Unanständigkeit, die Ungebürlichkeit, Cig., Trub., Dalm., Guts. (Res.), Kr.-Valj. (Rad); — 2) die Missgestalt, das Zerrbild, Cig., Jan., Zora.
Pleteršnik
nikȃr, adv. ja nicht (pri imperativu ali infinitivu): nikar ne hodi! nikar ne jokaj! nikar mu ne veruj! nikar legati! nikar tako, otroci! nikar tako hudo in jezno! — nikar (nikarta, nikarte), thu (thut) es nicht! Nikarte mene Turku dati, Npes.-K.; — gar nicht: nikar verjeti mi neče, Levst. (M.); ni dva dni nikar betve v usta pripravil, Pohl. (Km.); nikar kaplje ne, gar keinen Tropfen, Pohl. (Km.); ni se pokazala nikar meglica na nebu, Ravn.; nikar zelenega listka ne ostane ne na drevju ne po tleh, Ravn.; — = ne, nicht: tako daleč, kakor od Ljubljane do Nemškega Gradca, ako nikar dalje, Trub.; imamo je storiti ali nikar, Dalm.; nikar — ampak (temuč), Schönl., Jsvkr., Guts. (Res.), Jarn. (Sadj.); — kratko nikar, durchaus nicht, keineswegs, Dict., Cig., Jan., Krelj, Boh., nk.; — geschweige denn; še videl ga nisem, nikar ž njim govoril, Cig.; očeta ne spoštuje, nikar bo druge, Levst. (M.); tega kamena še ne vzdigneš, nikar da bi ga nesel, Levst. (Zb. sp.); od mene ni dobil nihče ne počenega groša, nikar pošteno desetico, LjZv.; nihče ne sme se smatrati za pravičnega, nikar za svetega, LjZv.; saj se je župnik zmotil, nikar se ne bi jaz, BlKr.; tudi: nikar pa, nikar pa da.
Pleteršnik
nȋščer, pron. = nihče, Mur., ("nišir"), Guts. (Res.).
Pleteršnik
nja, pron., nam. njega, njegov, Guts. (Res.), Kor., Št.
Pleteršnik
obgoljufáti, -ȃm, vb. pf. = ogoljufati, Trub.-M., Guts. (Res.).
Pleteršnik
objẹdováti, -ȗjem, vb. impf. 1) = objedati, benagen, Guts. (Res.)-Mik.; — 2) o. se, sich muthwillig benehmen: zanikarni se v njegovih dobrotah objedujo, Krelj.
Pleteršnik
oblẹpȏtək, -tka, m. die Zierde, Guts. (Res.).
Pleteršnik
obljúbljenje, n. = obljuba, das Versprechen, Guts. (Res.).
Pleteršnik
obráčati, -am, vb. impf. ad obrniti: 1) umwenden, umkehren; o. voz, den Wagen umkehren; obračati, mit Wagen und Zugvieh umkehren; ko sem obračal, strlo se mi je kolo; o. kože, die Felle aufschlagen, Cig.; — herumbewegen, drehen: o. kolo; o. se, sich drehen; kolo se obrača; — 2) wenden: o. kako reč na vse strani; plašč po vetru o., den Mantel nach dem Winde drehen; = suknjo po burji o., Cig.; vodo na svoj mlin o., das Wasser auf seine Mühle leiten; o. se na levo, na desno, nach links, nach rechts Schwenkungen machen; o. oči na kaj, die Augen auf etwas werfen, Cig.; hrbet komu o., jemandem den Rücken kehren; pozornost o. na koga (kaj), die Aufmerksamkeit auf jemanden (etwas) lenken, nk.; vse na dobro o., alles zum Guten wenden; na bolje se obrača, es wendet sich zum Bessern; človek obrača, Bog obrne = der Mensch denkt, Gott lenkt; — o. se, sich (mit Anliegen) wenden; o. se do višje oblasti, eine höhere Behörde anrufen, Cig.; — beziehen: grajo na-se o., Cig.; anwenden: postavo o. na kaj, DZ.; nauk na-se o., eine Lehre auf sich selbst anwenden, Cig.; — v smeh o. kaj. mit einer Sache spotten, sie ins Lächerliche ziehen, Cig.; — 3) verwenden, Gebrauch machen; čas dobro o., Cig.; v zlo o. denar, das Geld missbrauchen, Cig.; — 4) verfahren, umgehen, gebaren: po svoji roki o., nach eigenem Sinne handeln, C.; ni smel po svoji lastni volji obračati, Guts. (Res.); o. s čim, Jan., Z.; — o. svoje gospodarstevce, seine kleine Wirtschaft betreiben, Vrt.
Pleteršnik
obràz, -ráza, m. 1) das Antlitz, das Gesicht; gledati koga v o.; povedati komu kaj v o.; na obrazu se mu bere, man kann es in seinem Gesichte lesen; — die Miene; s kislim obrazom, mit saurer Miene; govor z obrazom, die Mienensprache, Cig. (T.); o. potajiti, sich verstellen, C.; — die Physiognomie, Cig., Jan., nk.; — 2) das Bildnis, das Porträt, die Abbildung, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; pred svetim obrazom, Guts. (Res.); obrazi trdnjav, Vod. (Izb. sp.); — das Bild: prvotni o., das Urbild, Cig., Jan.; o. iz življenja, ein Lebensbild, Jan.; — 3) die Form, die Gestalt, Mur., Jan.; telesni o., die Körpergestalt, C.; — das Muster, Mur., Cig.; — 4) der Vorwand: pod takšnim obrazom, pod obrazom pravice, C.; — der Schein: hudobo pod obraz prijaznosti skriti, Jap. (Prid.).
Pleteršnik
obrȃzək, -zka, m. dem. obraz; 1) das Gesichtchen; — 2) das Bildchen, Cig., Jan., C.; majhen obrazek nebeškega veselja, Guts. (Res.); — 3) die Form, die Gestalt, die Figur, C.; mesec se v obrazku srpa kaže, ogr.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
obrẹ́kanje, n. das Verleumden: hudo obrekanje poslušati, Guts. (Res.).
Pleteršnik
odríniti, -rȋnem, vb. pf. 1) wegschieben; o. zapah; o. čoln od brega, den Kahn vom Ufer abstoßen, Cig.; Odrine barko proč, Npes.-Vraz; (brez objekta): Odrin' odrin' od kraja proč! Npes.-Vraz; wegdrängen: o. koga, Cig., Jan.; iz službe koga o., C.; dan dan odrine, leto pa leto, Npreg.-Jan. (Slovn.); dolg o., eine Schuld abstoßen, sich einer Schuld entledigen, Cig., C.; zurücklegen: toliko poti o., dolgost res odrinjene poti, DZ.; — ausgeben, erklecken, C.; to mi veliko odrine, Z.; zasadi vrte s tistim sadjem, katero pri družini in pri živini največ odrine, Pirc; — 2) absegeln, aufbrechen, abfahren, sich fortbegeben, ladje odrinejo; jutri odrinemo; (= o. se: brez obotave odrine se v Egipet, Ravn.); o. jo, sich davonmachen.
Pleteršnik
odvrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. 1) wegwerfen: prosjak je odvrgel palico, Levst. (Zb. sp.); verwerfen, Mur., Cig., Guts. (Res.), Jsvkr.; o. sodnika, Dict.; zakaj si me odvrgel, o Gospod! Burg.; ausmerzen, scartieren, Cig.; — 2) o. se, ausarten, Gor.-M.; — abtrünnig werden, Dict.; o. se koga, Krelj, C.
Pleteršnik
odžáliti, -im, vb. pf. = potolažiti, trösten, Guts., Mur., Jan., Schönl., Kast., Ravn.; bodi odžaljen, sei getröstet, Guts. (Res.); o. se = potolažiti se, Burg.
Pleteršnik
odžaljénje, n. der Trost, Guts. (Res.), Škrinj.
Pleteršnik
omrzlẹ́ti, -ím, vb. pf. kalt werden, erkalten, Mur.; — ljubezen proti Bogu omrzli, Guts. (Res.); lau werden: o. v dobrem, SlGosp.-C.
Število zadetkov: 176