Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.

Zadetki iskanja

Svetokriški
ženofov -a prid. gorčičen: taku malu ga shtimaio, kakor de bi she shlehtnishi bilu, kakor je enu shenofovu im. ed. s sernu (V, 568) ǀ nash Odreshenik Chriſtus Jesus je perglihal Nebesku Krajleſtvu enimu shenofovimu daj. ed. s ſernu (V, 567) → ženfov
Svetokriški
ženski -a prid. ženski: Veſselil ſe je tudi ta shenski im. ed. m spol ǀ taisti ſmeh nej bil otrozhij, temuzh moshKi, inu shenshi im. ed. m ǀ kulikain terpj una salublena shenska im. ed. ž Pershona de bi ſvojmu lubimu mogla dopasti ǀ MARIA Diviza v' imeni shenskiga rod. ed. m ſpola ǀ nej bilu shenske rod. ed. ž lepote, de bi jo nebil s'voio nezhistostio vumadeshal ǀ tulikajn gnad shenskimu daj. ed. m ſpolu ſi ti iskasal ǀ tej preveliki shenski daj. ed. ž offerti nikuli po polnoma nemorio vſtrezhi ǀ Philoſophi bres urshoha tulikajn ſashpotuieio ta shenski tož. ed. m ſpol ǀ kadar eno shensko tož. ed. ž pershono perſy bolè ǀ mij vidimo de ſe vun pò moshkem, inu shenskem mest. ed. m ſpolu, po ledih, inu ſakonshih perſonah ſproſtera ǀ v'ſaketerem shenskim mest. ed. m ſtanu bote te ner bulshi neshli ǀ na grab tiga ſerzhniga, inu zhedniga Vojszhaka Aiacis ſo bili ſturili smalat vſe zhednoſti v'podobi Shenski mest. ed. ž ǀ h'tej Goſpei je bil prishal hudizh v'shenski mest. ed. ž podobi ǀ ena moshka pershona s' eno shensko or. ed. ž dolgu zhaſſa vkupai na tihama govorita ǀ ty shpegli ſo bily shenski im. mn. m, nikar moshki ǀ kej ſte sdaj vy Moshke, inu shenske im. mn. ž Pershone ǀ je oblubo ſturil od shenskih rod. mn. Pershon ſe sdershati ǀ Mojſses po sapuvidi Boshij je bil ſturil v'tem tempelnu eno poſsodo, ali umivalnik is shenskeh rod. mn. speglu ǀ kuliku starih, inu mladih, vbogijh, inu bogatijh, shenskijh rod. mn., inu moshkijh perſhon sa Christuſam pojti ſe pofliſsajo v'Nebu ǀ Ali sakaj pravi s'shenskeh rod. mn. shpeglou ǀ cilu s'shenskih rod. mn. pershon nekadaj shpot ſo dellali ǀ dvajſeti taushent pershon Moshkih inu shenkih rod. mn. vkupaj je bilu vmerlu ǀ nevarni ſo porodi shenskem daj. mn. pershonam ǀ je bil te shenske tož. mn. ž Perſone taku oſlepil
Svetokriški
žerjal -a m žerjav: Sherjali im. mn., Garlize, lastuze, inu ShtorKle, Kadar samerKajo de Nebu shuga mres, vejter, inu ſneih prezej pobegnio v'gorKejshi desèle, ali paK ſe sKrijei v'ſvoie gnesda (I/2, 51) Besedo žerjàł navaja Pleteršnik po Erjavcu kot notr.
Svetokriški
žeti žanjem nedov. žeti: aku bo skorej zhait sheti nedol., de bi kruh doma imel ǀ ta bogati Mosh Booz je bil poſlal ſvoje delauze shitu shieti namen. ǀ kulikain terpi kadar orje, ſeje, inu shajnie 3. ed. ǀ ta kateri ſeje, leta tudi shajnie 3. ed. ǀ Pogledajte tice pod Nebom, sakaj one neſejejo, neshajneio +3. mn. ǀ tize pak de ſi lih neſejejo, neshajnejo 3. mn. ǀ on je tu sdrelu ſhitu shell del. ed. m, mlatil
Svetokriški
žgan -a prid. žgan: gorezhe vogle, na katerih je bil sgan im. ed. m, inu pezhen S. Lorenz ǀ Noe kakor je bil k'snaminu te hualeshnosti ta shgani tož. ed. m dol. offer G: Bogu offral ǀ ſtukrat ſó offrali na dan kadilu, inu ſtu shganih rod. mn. offrou ǀ prezei je sapovedal Boguve sahualit, inu shgane tož. mn. m offre jem offruvati
Svetokriški
žganci -cev m žganci: ſizer bi li bob, shganize tož. mn., inu kiſſilu sele mogli jeiſti (V, 36)
Svetokriški
žgati žgem nedov. žgati: sa sdravie nijh shivota ſe puſte secat, resat, inu shgati nedol. ǀ mu ymaio gauge na zhellu shgati nedol. ǀ to preprosto syrotizo je bil sapovedal shiuo sghati nedol. ǀ ogin vas shge 3. ed., sheio, inu lakoto terpite ǀ ta ogin taku mozhnu shgè 3. ed., inu pezhe te dushe ǀ My bi tulikaj nemarale sa leta ogin, kateri nas shgé 3. ed., inu pezhe ǀ Raunu takorshen ogin je v' vizah, kateri zhiſti dushe v' gnadi Boshi mertve, kakorshen v' pakli sghé 3. ed. te fardamane dushe ǀ ta paklenski pak do vekoma bo njeh dushe shgal del. ed. m ǀ ali sakaj G: Bug ta element te vode n'hozhe de bi mu offroval, dokler vſy ty drugi elementi mu ſo offrovali, inu cilu ogin ſam ſebe je offroval, dokler te druge offre je shagal del. ed. m ǀ kadar ſo yh gajshlali, shgali del. mn. m, inu martrali žgati se žgati se: po lejti zellidan na ſonzi dellamo, inu ſe shgemo 1. mn. ǀ kadar vashe dushe v' vizah ſe bodo pekle, inu shgale del. mn. ž
Svetokriški
žida -e ž 1. nit: je imel v'roki deſni eno gorezho ſvejzho, v'levi en zhiſt fazol, na glavi pak en Kranzel s'lepih roſſiz spletem, inu s'eno ſlato shido or. ed. svesan (II, 159) ǀ fazonetel, v'katerem s' slatimi shidami or. mn. je bila podoba Ceſsarize Livie shtikana (III, 60) 2. svilena nit: MARIA Diviza na semli je noſſila vſelej en gvant nikar is shid rod. mn., ampak is volne (IV, 315) ← stvnem. sīda ‛svila’ ← lat. saeta (Sērica) ‛(svilena/kitajska) ščetina’
Svetokriški
židan -a prid. svilen: shidane tož. mn. m guante ſo savergli ostre inu bodezhe ſo oblekli (I/1, 90) ǀ pride veliku ludy v' Zerku, katira je leipu zerana s' roshami, s' selenimi vejami, s' shidanimi or. mn. fironki (V, 456) → žida
Svetokriški
žiher prisl. lahko: ſledni shiher ſvoj koſs Kruha ijszhe Kir more, sakaj tedaj njemu prepovedash ǀ satorai jest shiher bom rekal de en hudobni kershenik nej bulshi kakor en Ajd ǀ my shiher kirkuli ſe najdemo G: Boga molimo, zhaſtimo ǀ Satorai shihar ſmem rezhi, de ta Sacrament je en tak velik zhudesh ǀ de bi ſe podpiſsal, de Krajl shihar ſe lozhi od ſvoje sakonske krajlize ǀ od Maria Divize pak shjher rezhemo ǀ Tu ſapelavu, inu golufnu meſsu ſe shjhar more perglihat vni Babilonski Loterzi ǀ shiger moresh rezhi primer.> ena ſvejzha na verh Turna v' laterni saperta schihershi gorj biti glave/lebna žiher nedov. biti gotov za svoje življenje: David je bil bogaboyezh, inu vener nej bil glave shiher pred Krajlom ſaulam ǀ nej bil shiher ſvojga lebna ǀ veni puszhavi, kir je bilu veliku ſverine, taku de nej bil shihar ſvojga lebna ǀ nej ſhiher ſvojga lebna cilu taiſti kateri tebe lubi ← srvnem. sicher ‛varen, gotov, gotovo’ < stvnem. sihhur(i) ← lat. sēcūrus ‛varen, brezskrben, miren’; → ziher
Svetokriški
žihrn -rna prid. varen: primer.> nihdar bulſhiga, inu shiharniſhiga rod. ed. s mesta ſe nenajde, Kakor ſo taiste S. rokè polne nebeſhke slatkusti (I/2, 125) → žiher
Svetokriški
žila -e ž žila: ena shila im. ed. v'perſih mu ſe uterga, inu vſo kry s'kusi ſvoje greshna uſta prelie ǀ nanaglem pozhi ena shila im. ed. v' njemu ǀ s' kunſtio ſe dotakne shile rod. ed. Jacobaviga ſtegna, kar Jacob krulau poſtane ǀ S. Joannes Apoſtel njega ſa shilo tož. ed., ali puls prime ǀ vſe shile im. mn. mu ſe skerzhio ǀ ſi perpuſtil tvoje Svete shile tož. mn. preboſti ǀ po vſyh shilah mest. mn., inu koshizah tauzheio ǀ kry bo v'shilah mest. mn. gorela žila te zemlje zemeljska žila: ſonze vgmera v' shilah te ſemle mest. mn. slatu
Svetokriški
žiten -tna prid. žiten: vſe Nebeſſa bodo v'ogniu, kakor de bi hotelu vashe shitnu tož. ed. s polè, inu vinske gore Konzhati, inu poshgati (IV, 72 s.)
Svetokriški
žito -a s žito: shitu im. ed. je bilu ſdrelu ǀ te proſsi en ſtar shita rod. ed. napuſsodo ǀ lejtos pak G. Bug nam je dal obilnu shita rod. ed., inu vina, inu ſadu ǀ prezei ſo tej Bogini Ceres s'shita rod. ed. en kranzel ſturili ǀ kadar ſlana vam shitu tož. ed. pomorij ǀ on je tu sdrelu ſhitu tož. ed. shell, mlatil ǀ naſhi ſaurashniki ſò bilij poshgali naſho priſtavo s' shitom or. ed. rèd ǀ de bi imel s' shitam or. ed. ſe oskerbeti sa ſedem leit
Svetokriški
živ -a prid. živ: Tankaj vidim Ierneja de shivu im. ed. m ſe pusti odrejti ǀ Manichæus je bil shiu im. ed. m na meh odert ǀ ſo diali, de ſte huda kakor shiu im. ed. m ogin ǀ v'ſvetim vblatu ſe najde ta pravi shivi im. ed. m dol. Bug ǀ jeſt ſe zhudim de shiva im. ed. ž ſi odſhla ǀ ona pak nej uredna de je shiua im. ed. ž ǀ vſe kar je shivu im. ed. s bilu ſa nimij je shlu ǀ pred oblizhe praviga shiviga rod. ed. m Boga ǀ So mene sapuſtili kateri ſim ta pravi ſtudeniz shive rod. ed. ž vode ǀ prezej vſe kar je bilu shiviga rod. ed. s potoni ǀ po ſmerti ſe prikashe timu shivimu daj. ed. m ǀ krajl Saul nemore Davida shiviga tož. ed. m ži. terpeti na semli ǀ shiriga tož. ed. m ži., inu veſseliga najdejo ǀ de bi taiſto shivo tož. ed. ž imeli ſeshgati ǀ to preprosto syrotizo je bil sapovedal shiuo tož. ed. ž sghati ǀ v' ſebi imà shiuu tož. ed. s apnu teh hudih shejll ǀ ima en mozhan grad na shivi mest. ed. ž skali ſisidan ǀ ta dua Mladenizha shiua im. dv. m, inu ſdraua is Shkaffa uſtaneta ǀ nikar li shivi im. mn. m temuzh tudi martvij ſo tej nepametni shivini perglihani ǀ Anania Azaria, Miſsael ſolo bily iſvolili shivy im. mn. m v'to resbeleno pezh versheni biti ǀ Bug hozhe de ſe njemu offramo dokler ſmò shiuy im. mn. m ǀ Ene shive im. mn. ž v'ogin skozhjo ǀ pravizhni Rihter teh shivih rod. mn., inu mertvih ǀ Pravizhnishi je tem mertuem, kakor pak tem shivim daj. mn. pomagat ǀ karsheniki pak shivem daj. mn. eniga piſselza kruha nepodadò ǀ G: Bug, kateri li shive tož. mn. m offre lubi ǀ ſhive tož. mn. m bi oderli, inu nyh Koshe predali ǀ Xeuxes ta imenitni Malar taku kunshtnu je bil smalal de tize shive tož. mn. ž
Svetokriški
žival -i ž 1. žival, živo bitje: obena shival im. ed. jem nej bla vezh pokorna ǀ my ſmo pres gnade Boshje, kakor vna ſhival im. ed. Cinocefalus imenuana pres lune, od katere Naturalisti pisheio, De kadar luna gori jamle, taku tudi ta shjual im. ed. na mozhnosti raste ǀ nej na semli shivali rod. ed., de bi ſe my ble bali, kakor kazhe ǀ Plinius pishe, od ene shiuali rod. ed. Oriz imenovane, de leta cello simo ſpi ǀ Katero gnado nej dal tej nepametni shivali daj. ed., temuzh ſamimu zhloveku ǀ na semlo ſi prishal to shkodlivo shival tož. ed. iskati ǀ zhlovik je veliku shlahtnishi, kakor ſo te druge shivali im. mn. ǀ vſe druge shivali im. mn. glavo, inu ozheſſa v'ſemlò obernene dershè ǀ katero ſo pelali shteri shiuali im. mn., katere ena tej drugi nej bila podobna ǀ Vij ſte ſe nevuzhili, kadar ſte bily she otrozy imena vſyh tiz, shivali rod. mn. ǀ Stuari vſe shivali tož. mn. katere ſo na ſemli ǀ Na semli tudi mej shivali or. mn. vidimo, inu vejmo de ſò Firshti, inu Capitani 2. živali: doſehmal ſim zimpral prebivalshe tizam, ribam, inu drugi shivali daj. ed. ǀ ima taisto drugi shivali daj. mn. puſtiti
Svetokriški
živenje -a s 1. življenje: Ta ſmert je bila danaſs ratala tu shivejne im. ed. ǀ takrat naſha ſmert nebò ſmert, temuzh enu vezhnu shiveine im. ed., inu pozhitik ǀ tem pravizhnim je shivejnie im. ed., tem greshnim ſmert ǀ naſhe shivènie im. ed. je raunu kakor voda, katera tezhe po semli ǀ kakushnu je tu tekozhe naſhe shivenie im. ed., takushen je konz tiga shivenia rod. ed. ǀ rajtingo dajte od vashiga shivejna rod. ed. ǀ takushen je konz tiga shivenia rod. ed. ǀ od perve minute tvojga pozhetia, do ſadne minute tvoiga shiuejna rod. ed. ǀ kar ym je bilu potrebnu k'shivejniu daj. ed. ǀ ta Gospud je pelal taku shivejne tož. ed. kakor je nauada danaſhni dan per Gospodi ǀ pobulshajte per zajtu vaſse greshnu shiveine tož. ed. ǀ sheli enu dolgu, inu srezhnu shivejnie tož. ed. ǀ Aku s'kuſi buleſni vam hozhe okratit vashe ſhivejne tož. ed. zhes Boga marmrate ǀ s'Kusi nijh greshnu shivenie tož. ed. ǀ leto premiſleozh nyh shiveinie tož. ed. bodo pobulshali ǀ vy, kateri enù takushnu skivejne tož. ed. pelete ǀ s'kusi ſvojo nezhisto lubesan, inu neſramnu shiveni tož. ed., kateru je tribal s'ſvoio lubo Dalido ǀ Nasha ſmert dishi po nashem shiveniu mest. ed. ǀ G. Boga s'vaſhim greshnim shivejnom or. ed. ſte reſerdili ǀ kateri bi miſlili s' enem brumnem shiveniam or. ed. ǀ s'nashijm greshnim shivenjam or. ed. ǀ en shpot s'ſvojm shjvejnam or. ed. Chriſtuſu sturj 2. prehrana, živež: nesabelena shpisha, inu neslana je nashe shivejne im. ed. ǀ s' dellam je mogal ſashlushiti ſhivejne tož. ed. ſebi, Jeſuſu, inu Marij Divizi Pomen ‛prehrana, živež’ se pojavi le v navedenih dveh primerih in je verjetno analogen po dvojnem pomenu besede → življenje, kjer je prvoten.
Svetokriški
živeoč delež. živeč: shiveozh je vſelej v' semlo gledal, v'to tudi gleda, kadar merjè (I/1, 198)
Svetokriški
živeti -im nedov. živeti: ſi dolshan s'tvojo sheno v'spodobni dobruti shiveti nedol. ǀ Bug sapovej zhistu shivèti nedol. ǀ Bug pak sa'povej de ſe imaio lubiti, inu mijru shivejti nedol. ǀ pojdi dellat aku hozhesh shivit nedol. ǀ kadar menimo shiveiti nedol., shiveine od nas beishj ǀ jest n'hozhem vezh, taku hudobnu, inu grèshnu shjveti nedol. ǀ Aku hozhesh dolgu shiueti nedol. ǀ pofliſſuiteſe taku v'vashim ſtanu shueti nedol., de bote ta nebeski lon doſegli ǀ vezhkrat ſo si naprej vſeli brumnu, inu bogaboyezhu shivetè nedol. ǀ de bi mej ludy shla prebivat, inu shivit namen., kakor ludem ſe ſpodobi ǀ jest nejſim obena loterza, shivim 1. ed. s'moim mosham kakor Bug sapovej ǀ vener neshivim +1. ed. taku lepu, inu brumnu ǀ shivish 2. ed., kakor en Turk, inu Ajd ǀ aku ti neshivish +2. ed. Kakor ſe ſpodobi enimu zhloveku ǀ shivi 3. ed. po sapuvidi, katero Mahomet v'ſvojm Alharanu ſapiſano je pustil ǀ pod njegovo brambo inu pokorszhino shivj 3. ed. ǀ tresnost sturj de zhlovik dolgu zhaſsa sdrau shivij 3. ed. ǀ v'grehi, inu v'lushti shivy 3. ed. ǀ kakor eden shiui 3. ed., taku tudi vmarje ǀ en takorshen poshreshin zhlovek dolgu zhaſſa neshivj +3. ed. ǀ taiſti Mosh, inu shena, kakor ps, inu mazhika shivita 3. dv. ǀ My na tem ſveiti shivimo 1. mn. vſe skuſi v' nevarnoſti te ſmerti ǀ my, kateri ſhivimo 1. mn. v'S. khat: kers: Cerkvi ǀ vſe vashe shivozhe dny greshnu shivite 2. mn. ǀ kersheniki ſe najdeio, kateri hushi shivè 3. mn. kakor Ajdij, Turki, inu neoverniki ǀ taku ſe bo godilu taiſtem, kateri v' ſourashtui shivé 3. mn. ǀ ſhivè 3. mn. kakor eny preproſti otrozij ǀ vſij ti drugi Meniki ſvèteshi shjvè 3. mn. kakor jeſt ǀ nej ſo pravi ludje, sakaj na shive 3. mn. Kakor ſe ſpodobi pametnim ludem ǀ ſi tudi dolshna skarbèti de tuoy otrozhi, inu poſly brumnu shive 3. mn. ǀ nekateri Mashniki neshive +3. mn. kakor nyh ſtan pelè ǀ shivi vel. 2. ed. li kakor ena shivina, prelomi li vſe sapuvidi boshie, odnashai li pokuro do tvoje sadne ure ǀ Sledni oſtani v'ſvojm ſtanu, inu shivj vel. 2. ed., kakor ſi dolshan shiveti ǀ Nikar prevezh nesaupajte, temuzh v'strahu Boshijm shivite vel. 2. mn. ǀ pravizhnu andleite, inu bogaboyezhe shjvejte vel. 2. mn. ǀ dolgu je v'ſaurashtviom Boshym shivil del. ed. m ǀ veliku lejt v' nezhistosti je shivel del. ed. m ǀ nimate urshoha shalovati po Ranzimu Nem. rekozh, ali meneozh, de je malu zhaſſa shivu del. ed. m ǀ tudi Madalena je nezhiſtu shivela del. ed. ž, vener je isvelizhana ǀ dolgu zhaſsa v'grehi je shivèla del. ed. ž ǀ ona ſama ſebe je bila prebodla, inu umorila, de bi v' shpotu neshivela +del. ed. ž ǀ ſta potle kakor pſs, inu mazhika shivela del. dv. m ǀ ob ſuhim kruhu, inu frishni vodi ſo shiveli del. mn. m ǀ aku taku greshnu bote shivèli del. mn. m ǀ de bi tudi njegovi otrozi brumnu, inu pravizhnu shjveli del. mn. m ǀ veliku lejt ſo ſhiveli del. mn. m ǀ Taiſte duei sheni je reis, de ſo greshnu nesramnu shivele del. mn./dv. ž živeti z živeti od, preživljati se z: Vam greshnikom nesapovej de bi imeli v'eno pushavo ſe sapreti, inu s' vodo, inu s'korejniam shiveti nedol. ǀ s' golufio, inu ohernio shiuish 2. ed. ǀ od ſemena tiga shita zhlovek kroh ima s' katerem shivj 3. ed. ǀ nyma drugiga, temuzh tajſto kravzo, s' mlekom katere ona, inu nje otrok shivita 3. dv. ǀ nam perneſſe tulikajn lepiga inu shlahtniga ſadu is katirim my shivimo 1. mn. ǀ ſó shiveli del. mn. m s' ſadam te semle, inu cilú malukadaj ſó kuhanu jedli
Svetokriški
živež -a m živež, hrana: njegovem Duhounem shivesha rod. ed. v' kloshtri je bilu premankalu ǀ is semle, katera kar ner vezh more vſem pomaga, inu vſem shivesh tož. ed.
Število zadetkov: 8461