Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
žvížgavka -e ž (í) 
  1. 1. ženska oblika od žvižgavec: glasen žvižg male žvižgavke
  2. 2. zool., v zvezi navadna žvižgavka raca z rdeče rjavo glavo in svetlo temensko progo, Anas penelope
SSKJ
žvižgljáti -ám nedov. (á ȃ) (narahlo) žvižgati, požvižgavati: žvižgljati pesmico / v grmovju žvižglja kos
SSKJ
žvížgniti -em dov. (í ȋ) 
  1. 1. s pihanjem skozi odprtino med ustnicami povzročiti visok, oster glas: nekdo je žvižgnil; zategnjeno žvižgniti
  2. 2. ekspr. dati žvižgu podoben glas: zunaj je žvižgnil veter / krogla mu je žvižgnila mimo glave
SSKJ
žvókno -a s (ọ́) nar. zahodno odprtina pred kuriščem kmečke peči: lonce so z burklami potiskali skozi žvokno v peč
SSKJ
žvrgljáti -ám nedov. (á ȃ) star. žgoleti: ptiči so žvrgljali na strehi / deklici sta veselo žvrgljali
SSKJ
žvrgolênje -a s (é) glagolnik od žvrgoleti: poslušati ptičje žvrgolenje / veselo dekličino žvrgolenje
SSKJ
žvrgoléti -ím nedov. (ẹ́ í) 
  1. 1. oglašati se s prijetnimi, visokimi glasovi, spreminjajoč višino: v parku so žvrgoleli ptiči; veselo žvrgoleti / slavec, ščinkavec, škrjanec žvrgoli / preh., ekspr. ptica žvrgoli svojo pesem poje
  2. 2. ekspr. s prijetnim, visokim glasom živahno, lahkotno govoriti, pripovedovati: čakajoč nanj, je ves čas žvrgolela / njen smeh je nagajivo žvrgolel / večkrat je morala žvrgoleti to težko arijo peti
    žvrgolé: žvrgole se škrjanec dviga proti nebu
    žvrgolèč -éča -e: žvrgoleč škrjanec; žvrgoleče govorjenje
SSKJ
žvrgolévati -am nedov. (ẹ́) star. žvrgoleti: škrjanec žvrgoleva nad poljem
SSKJ
žvrgolévček -čka m (ẹ̑) ekspr. otrok, ki s prijetnim, visokim glasom živahno, lahkotno govori, pripoveduje: vprašal je, če je veseli žvrgolevček njen otrok
SSKJ
žvŕkati -am nedov. (ŕ ȓ) ekspr. dajati kratke, svetle glasove pri premikanju česa redkega, tekočega: pod nogami je žvrkalo blato; brezoseb. v čevljih mi žvrka
SSKJ
žvŕkelj -klja m (ŕ) redko žvrklja: mešati z žvrkljem
SSKJ
žvŕklja -e ž (ȓ) lesena priprava z odebeljenim nazobčanim koncem zlasti za pripravljanje tekočega testa: z žvrkljo narediti testo za palačinke; kuhalnice in žvrklje
SSKJ
žvrkljánje -a s (ȃ) glagolnik od žvrkljati: žvrkljanje jajc
SSKJ
žvrkljáti -ám nedov. (á ȃ) 
  1. 1. s sukanjem žvrklje v dlaneh sem in tja mešati, da se delci tekoče snovi enakomerno porazdelijo ali da snov naraste: žvrkljati jajca; žvrkljati mleko s sladkorjem
  2. 2. nepreh. dajati kratke, svetle glasove pri premikanju česa redkega, tekočega: voda v koritu je enakomerno žvrkljala; brezoseb. v škornjih mu je kar žvrkljalo
Število zadetkov: 93154