Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
žvènk2 medm. (ȅ)
posnema oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: žvenk, je zažvenketala razbita šipa
SSKJ²
žvénkati -am in žvênkati -am in žvenkáti -ám nedov. (ẹ̑; ȇ; á ȃ)
dajati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: šipe žvenkajo ob sunkih vetra / ekspr. drobiž je žvenkal v skrinjico žvenketaje padal
SSKJ²
žvénkelj -klja m (ẹ́)
nar. kembelj: zaslišati udarce žvenklja
SSKJ²
žvenkèt -éta m (ȅ ẹ́)
oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: kozarec se je z žvenketom razbil; žvenket razbitega stekla
// žvenketanje: iz sobe se je slišal žvenket kozarcev in pribora; v noč se je razlegal žvenket orožja in topot konj
SSKJ²
žvenketánje -a s (ȃ)
glagolnik od žvenketati: poslušati žvenketanje kovancev, kozarcev
SSKJ²
žvenketáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́)
dajati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: kose so žvenketale; prazne steklenice so ob tresljajih žvenketale; streljali so, da so žvenketale šipe v oknih / koščki ledu so žvenketali po skalah žvenketajoč padali
// povzročati ostre, višje glasove zlasti z udarcem, trkom s čim: nestrpno je žvenketal z avtomobilskimi ključi; žvenketali so s kozarci in si nazdravljali
● 
ekspr. vedo, kje je treba žvenketati z denarjem kazati svojo premožnost; ekspr. žvenketati z orožjem groziti z vojno
    žvenketáje :
    kose so žvenketaje zadevale druga ob drugo
    žvenketajóč -a -e:
    kovanci so žvenketajoč padli na tla; roko je imela polno žvenketajočih zapestnic
SSKJ²
žvenkljánje -a s (ȃ)
glagolnik od žvenkljati: slišali so žvenkljanje orožja / žvenkljanje kravjih zvoncev zvončkljanje
 
ekspr. žvenkljanje z besedami izbrano, a vsebinsko prazno govorjenje
SSKJ²
žvenkljáti -ám nedov. (á ȃ)
na rahlo žvenketati: drobiž mu je pri hoji žvenkljal v žepu / kraguljčki so veselo žvenkljali zvončkljali
    žvenkljajóč -a -e:
    žvenkljajoči kovanci
SSKJ²
žvénkniti -em in žvênkniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ)
dati oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: šipe v oknih so žvenknile zaradi sunka
// povzročiti oster, višji glas zlasti z udarcem, trkom s čim: žvenknil je z ostrogami / ekspr. žvenknila sta s kozarci trčila
SSKJ²
žveplálnica -e [tudi žveplau̯nicaž (ȃ)
agr. prostor za žveplanje: žveplalnica za hmelj
SSKJ²
žveplálnik -a [tudi žveplau̯nikm (ȃ)
agr. priprava ali stroj za prašenje vinske trte z žveplom v prahu: uporabljati žveplalnik / motorni, ročni žveplalnik
SSKJ²
žveplánje -a s (ȃ)
glagolnik od žveplati: žveplanje trt; škropljenje in žveplanje / žveplanje sodov / žveplanje vina
SSKJ²
žveplár -ja m (á)
delavec v proizvodnji žvepla: delo žveplarjev
SSKJ²
žvêplast -a -o prid. (é)
nanašajoč se na žveplo: žveplast zrak / žveplast smrad
 
kem. žveplasta kislina kislina s štirivalentnim žveplom
SSKJ²
žvepláti -ám nedov. (á ȃagr.
1. škropiti, posipavati s sredstvi, ki vsebujejo žveplo: žveplati vinsko trto; žveplati proti pepelasti plesni
2. razkuževati z žveplovim dimom: žveplati klet, sode / žveplati fige, slive; žveplati hmelj, tobak
3. navadno v zvezi žveplati vino z dodajanjem spojin štirivalentnega žvepla delati, da je vino obstojno in ohrani sortne značilnosti: žveplati bela vina
    žveplán -a -o:
    žveplani sodi; vino je preveč žveplano
SSKJ²
žvêplec -a [žvepləcm (ē)
kem., v zvezi ogljikov žveplec spojina ogljika in žvepla; ogljikov sulfid: razkužiti z ogljikovim žveplecem
SSKJ²
žveplén -a -o prid. (ẹ̄)
nanašajoč se na žveplo: žvepleni prah; žveplene pare / žvepleno škropivo / žveplene toplice / žvepleni dež dež z žveplenimi snovmi / žveplena barva živo rumena barva
 
farm. žvepleni puder puder, ki vsebuje žveplov cvet in se uporablja pri kožnih izpuščajih; žvepleno milo milo, ki vsebuje žveplo v prahu in se uporablja pri kožnih boleznih; kem. žvepleni cvet s sublimacijo dobljeno žveplo v prahu; žveplena kislina žveplova kislina; min. žvepleni cvet žveplov cvet
    žvepléno prisl.:
    bluza žvepleno rumene barve
SSKJ²
žvepleníca -e ž (ístar.
1. voda, ki vsebuje žveplov vodik: kopati se v žveplenici
// izvir take vode: ob žveplenicah se je razvilo zdravilišče
2. žveplenka: z žveplenico si prižigati cigareto
SSKJ²
žveplenjáča -e ž (á)
bot., v zvezi navadna žveplenjača strupena goba z žvepleno rumenim klobukom in dolgim rumenim betom, Hypholoma fasciculare:
SSKJ²
žveplénka -e ž (ẹ́)
1. nekdaj vžigalica, ki ima v vnetljivi glavici žveplo: krošnjar je prodajal trakove, šivanke in žveplenke
2. pog. vžigalica sploh: škatlica žveplenk
Število zadetkov: 97669