- 1. kdor žvižga: zbudil me je preglasen žvižgavec
// ekspr. ptič, ki žvižga: psi lajajo nad žvižgavci; zunaj so se oglašali kosi žvižgavci - 2. nar. zelo kislo, slabo vino: sedeli so pri steklenici rdečega žvižgavca
Zadetki iskanja
- 1. ženska oblika od žvižgavec: glasen žvižg male žvižgavke
- 2. zool., v zvezi navadna žvižgavka raca z rdeče rjavo glavo in svetlo temensko progo, Anas penelope
- 1. s pihanjem skozi odprtino med ustnicami povzročiti visok, oster glas: nekdo je žvižgnil; zategnjeno žvižgniti
- 2. ekspr. dati žvižgu podoben glas: zunaj je žvižgnil veter / krogla mu je žvižgnila mimo glave
- 1. oglašati se s prijetnimi, visokimi glasovi, spreminjajoč višino: v parku so žvrgoleli ptiči; veselo žvrgoleti / slavec, ščinkavec, škrjanec žvrgoli / preh., ekspr. ptica žvrgoli svojo pesem poje
- 2. ekspr. s prijetnim, visokim glasom živahno, lahkotno govoriti, pripovedovati: čakajoč nanj, je ves čas žvrgolela / njen smeh je nagajivo žvrgolel / večkrat je morala žvrgoleti to težko arijo peti
- žvrgolé: žvrgole se škrjanec dviga proti nebu
- žvrgolèč -éča -e: žvrgoleč škrjanec; žvrgoleče govorjenje
pelinu podoben enoletni plevel, katerega cvetni prah je zelo alergogen; ambrozija: alergogena žvrklja; pelinolistna žvrklja; Žvrklja se razrašča ob cestah, smetiščih, železnicah, poteh, rekah E (↑)žvŕkati
- 1. s sukanjem žvrklje v dlaneh sem in tja mešati, da se delci tekoče snovi enakomerno porazdelijo ali da snov naraste: žvrkljati jajca; žvrkljati mleko s sladkorjem
- 2. nepreh. dajati kratke, svetle glasove pri premikanju česa redkega, tekočega: voda v koritu je enakomerno žvrkljala; brezoseb. v škornjih mu je kar žvrkljalo
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 4924
- 4925
- 4926
- 4927
- Naslednja »