Fran

vléči vléčem nedov., vléci vlécite in vlecíte; vlékel vlékla (ẹ́)
1. s silo, usmerjeno proti sebi
a) povzročati premikanje česa za seboj, k sebi: ena lokomotiva vleče, druga potiska; vol vleče plug; konj dobro vleče / z avtomobilom vleči prikolico / vleči plezalca navzgor
b) z določenim namenom delovati na kaj: otrok vleče mater za krilo; vleči vrv zvonca
2. s silo, usmerjeno proti sebi, premikati kaj tako, da se stalno dotika podlage: lažje zavoje je nosil, težje pa vlekel / za seboj je vlekel dolgo ogrinjalo
3. premikati kaj po površini: vleči čopič po platnu / vlekel je s prstom po mizi in pisal črko t
4. s črtanjem delati: vleči črto od pike do pike
5. spravljati kaj iz česa, s česa, navadno s silo: vleči trsko iz prsta; vleči zamašek iz steklenice; vleči prt z mize / ekspr. vlekel je stvari iz torbe jemal
6. s prislovnim določilom s sunkovitimi gibi spravljati kaj na drugo mesto, v drug položaj: vleči zavese narazen; vlekel si je kapuco na glavo / ekspr. vleči obleko nase hitro se oblačiti / kot opozorilo na vratih vleci
7. z delovanjem sil v nasprotnih smereh povzročati, da kaj doseže
a) večjo, največjo dolžino: vleči gumijasto cev
b) večjo, največjo površino: vleči tkanino / vleči testo
8. ekspr. s težavo nositi: prijela je kovček in ostalo prtljago in vse skupaj vlekla v sobo
// z oslabljenim pomenom, s prislovnim določilom izraža, da je pri osebku kaj, s čimer razpolaga; nositi: kaj vse vleče na počitnice: medveda, punčko, pajaca
9. navadno z močnimi vdihi zajemati in spravljati vase: vleči dim iz cigarete / vleči cigareto, cigaro, pipo / ekspr. vleči sapo vase globoko vdihavati
10. ekspr. sesati: mladič je zadovoljen vlekel / vleči dudo
11. ekspr. piti (alkoholne pijače): steklenica je šla iz rok v roke in vsak je dolgo vlekel / pog. rad ga vleče
12. nav. 3. os. gibati, premikati se z enega območja na drugo zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi; pihati: hladno vleče; zunaj precej vleče / ves dan je vlekel veter / zapri vrata, pod noge mi vleče čutim hlad, premikanje hladnega zraka okrog nog
13. odvajati dim: ko so prvič zakurili, dimnik ni vlekel; peč je le začela vleči
14. nav. ekspr. povzročati, da traja kaj dalj časa: poročanje o dogodku je zelo vlekel / godbeniki so nekoliko vlekli prepočasi igrali
15. ekspr., s prislovnim določilom spravljati koga kam, navadno brez njegove privolitve: vlekel je otroka z igrišča v hišo / navezanost na dom ga vleče stran; nekaj me je vleklo k potoku / brezoseb. zelo ga vleče v planine / ni postal pravnik, srce ga je vleklo h glasbi
16. ekspr. zavajati v zmoto, varati: zdaj me boš še ti vlekel; pošteno ga je vlekel
17. ekspr. vzbujati pri kom zanimanje: grad vleče turiste; morsko dno ga najbolj vleče
// vzbujati pri kom pozitiven, naklonjen odnos: tako branje me vleče
18. pog. dobivati, prejemati: za to delo vleče lepo plačo / pri sodelovanju vleče dobiček
19. ekspr., v zvezi z na imeti zelo majhno mero lastnosti, ki jo izraža dopolnilo: papir vleče na rumeno; vino vleče na kislo
20. ekspr. težko živeti, prebijati se: kako živite? Vlečemo; nekako še vlečemo
21. metal. s spravljanjem skozi votlico zmanjševati presek: vleči palico, žico / vleči aluminij, jeklo
● ekspr. z njegovim prihodom je začel vleči drug veter razmere so se spremenile; ekspr. vsako besedo so morali vleči iz njega ker je bil molčeč, so ga morali vsako stvar posebej vprašati; ekspr. spet vleče nekdanje doživljaje na dan se jih spominja, pripoveduje o njih; ekspr. dreto vleči smrčati; ekspr. vleči harmoniko igrati na harmoniko; star. vleči koga skozi zobe, po zobeh opravljati, obrekovati; ekspr. vleči koga za nos varati ga; pog. ker se ne moremo dogovoriti, kdo naj gre, bomo vlekli listke žrebali z listki; ekspr. komaj vleče noge za seboj od utrujenosti, slabosti zelo težko hodi; ekspr. nihče te ne bo za lase vlekel tja te spravljal proti tvoji volji, zelo silil; star. nezrelo sadje vleče usta skupaj povzroča trpek okus; ekspr. vleči vodo na svoj mlin govoriti, delati v svojo korist; ekspr. od jutra do noči je vlekel žago žagal; ekspr. vleči na uho, ušesa prisluškovati; ekspr. eni vlečejo za tri, drugi postopajo brez dela zelo delajo, se trudijo; ekspr. v teh krajih vlečejo po dolenjsko govorijo, izgovarjajo; pog. motor dobro vleče deluje; preg. besede mičejo, zgledi vlečejo
♦ etn. vleči ploh šega, da mora tisti, zlasti dekle, ki se je nameraval poročiti, a se ni, na pepelnično sredo vleči ploh skozi vas; obrt. šiv vleče povzroča gubanje tkanine

vléči se 
1. zaradi gostosti, lepljivosti pri vlivanju, raztegovanju oblikovati se v nitasto, trakasto plast: med, sirup se vleče; stopljen sir se vleče; vleči se kot testo
2. s prislovnim določilom premikati se, stalno dotikaje se podlage: obleka se je vlekla za njo; vajeti so se vlekle po tleh
3. ekspr., navadno s prislovnim določilom počasi se premikati, navadno v daljši vrsti: po cesti so se vlekli vozovi / od juga se vlečejo oblaki
4. ekspr., navadno s prislovnim določilom s težavo hoditi: konj se je klecaje vlekel čez potok / počasi se je vlekel v svojo sobo
5. ekspr. biti, obstajati, navadno v obliki črte: razpoka se vleče čez vso steno; pot se vleče navkreber
6. ekspr. po dolgem se razprostirati: vas se vleče ob vznožju gorovja
7. ekspr. trajati, potekati, navadno dalj časa: bolezen se je vlekla; priprave za izdajo časopisa so se vlekle pol leta / dan se je zelo vlekel je počasi mineval
8. ekspr. zavzemati se, posredovati: na sestankih se vedno vleče za delavce / vleče se za denar, kot da mu gre za življenje
● kaj se vlečeš kot megla počasi, leno hodiš; ta misel se kot rdeča nit vleče skozi vse pesnikovo delo se pojavlja kot bistveni sestavni del

vlekóč -a -e:
otrok uhaja naprej, vlekoč mamo za roko

vléčen -a -o:
vlečeno vozilo / vlečena žica; vlečeno jeklo; vlečeno testo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

vléči vléčem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024

vleči -čem nedov. 1. vleči: Sazhni ti O moj Bug! skuſi tvojo Sveto gnado mene od greha vlezhi nedol. ǀ ta teshki krish je mogal na hrib kalvarie vulezhi nedol. ǀ ſo ga bili sazkeli is' Cerkue ulezhi nedol. pruti meſti ǀ de bi ym prishli pomagat mreshe uleizh nedol. ǀ de bi prishli, inu pomagali nym vlejzhi nedol. ǀ kugo h' tebi ulezhesh 2. ed., inu cilu lufft okushish ǀ obeniga pò ſili neulezhesh +2. ed. ǀ zholnar perpraula ſvoj zholn na morij, te shelesne mazhike s'vode vun ulezhe 3. ed., jadra restega ǀ Resniza je lete laſtnuſti, de sa ſabo ſaurashtvu ulezhe 3. ed. ǀ obeniga po ſili v' Nebeſſa neulezhe +3. ed. ǀ vſe skuſi ubogo Mater mouſeio, inu vodo na ſvoj malen ulezheio 3. mn. ǀ oslove nature bodite v' tem, de on dvakrat na led ſe nepuſtj spellat, de ſi lih ga vlezheio 3. mn. sa vsheſſa ǀ perstopiio drugi ludje, inu ijh resmyrio ter damu ulezhejo 3. mn. ǀ naſs mozhu na ſaj vlezhejo 3. mn. naſhe hude shele ǀ ſpumniti na vniga ozheta Kateriga Sijn sa laſse je s'hiſhe vlekal del. ed. m ǀ s' veſſeljam je ulekil del. ed. m jarm te pokure ǀ eden ga je naſaj ulekal del. ed. m ǀ kadar je vlekil del. ed. m ta teshki krish na hrib Caluarie ǀ taku rekozh s'roko yh je ſa ſabo vulekla del. ed. ž ǀ ſo bili prishli, inu taiſto dusho sgrabili, inu v' paku ulekli del. mn. m 2. iti (v velikem številu): krajl s'ſvojo vojsko ulezhe 3. ed. pod tu Meſtu Trojo ǀ ta grosovitni nash Saurashnik Turk pres vſiga urshoha, inu zheſ vſo pravizo ulezhe 3. ed. zhes nas s' tryſtu taushent neuſmilenimi Turky ǀ enkrat vlezhe 3. ed. ſvojo vojsko zhes letu veliku, inu shlahtnu meſtu ieruſalem ǀ ob zhaſsu tiga ſemnia ludje is celle deshele vukup vulezheio 3. mn. ǀ General Ioab je enkrat s' veliko vojſko zhes ſvoje ſauraſhnike vlekal del. ed. m ǀ s'eno veliko vojsko ſo ulekli del. mn. m zhez Iſraelskiga krajla Saula 3. piti, sesati: Kadar na pyauko enu malu pepela potroſi, prezej ta pyauka neha Kry vlezhi nedol. ǀ Bug pomagai vſei neſte pijauke, katere taku dolgu ulezheio 3. mn., de ſame od ſebe dol padeio 4. služiti (denar): malu maraio, de kar danas sisidaio, jutre ſe podere, de li nyh Libre ulezheio 3. mn. 5. zavlačevati: dokler en viner per ny zhutio, inu praudo vulezhejo 3. mn., de s'taisto red do nagiga jo slezhejo 6. trajati: hitru, hitru pershgite shegnano svejzho: dajte shegnano vodo, shkrofite po hishi, pokleknite, inu molite, sakaj nebo dolgu vlekal del. ed. m, she poſnam de je ta ſadna minuta, vshe sazhne ozhy obrazhat vleči se potegovati se: s' enu maihinu blaga, s' eno maihino shkodo ſe praudate, prepirate, kregate ſourashite, inu ulezhete 2. mn. ble kakor de bi shlu sa nebesku Krajleſtvu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

vléči se vléčem se nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024

vléčti tudi vléjčti tudi vléjči vlèčem nedov.
1. vleči, s silo povzročati premikanje: Húzni; vlejcsti KOJ 1833, 160; zgrabivſi vlekli ſzo nyidva na placz KŠ 1771, 392; i nej ſzo ga (vlák) vecs mogli vlejcsi od vno'zina rib KŠ 1771, 334; i popadnovſi Pavla vlekli ſzo ga vo z-czérkvi KŠ 1771, 409; pren. Csi je szlejdnya litera krátka a ali e, tiszto more kám v-genitivusi, kám v-ovi casusai vlejcsti KOJ 1833, 22
2. potegovati se, prizadevati si: Borits sze rejszan prime za vogerszko koróno vlejcsti KOJ 1848, 27; kak me tejlo vlecsé na hüdo po'selejnye KM 1783, 122; Za ſzebov 'zaloſzt vlecsé BKM 1789, 280; Moja szlaboſzt me vlecsé BRM 1823, 9; vlejcſi, moje ſzrczé ktebi KŠ 1754, 226; Vlêczi mi ſzrdcze k-ſzebi BRM 1823, 463; Vlêczi me od szvêta k-szebi KAJ 1848, 172; Vezniki, Szamosztojécsi ne vlecséjo za szebom drügoga veznika AIN 1876, 66; vſze bom za ſzebom vlejkao KŠ 1771, 308; nego csi ga bode Ocsa, ki je mené poſzlao, vlejkao KŠ 1771, 285; Tak ſzi me i ti kszebi vlejko BKM 1789, 416; Szrcé Kſzebi je vlejkla ta zemla BKM 1789, 59; Ako me je Te ſzvejt, od Bogá vlejko SŠ 1796, 135; Oni, ki szo z-kraliczov vlekli KOJ 1848, 54; Kſzebi vlejcſi té dén BKM 1789, 21; I dáj mi k-ſzebi vlejcsi Kaje k-haſzki mojoj düsi SŠ 1796, 3; i nyé, liki vlicsé po na dobrouto Bo'zo KŠ 1771, 433; oſpotávczov, ki bodo vu dvojnoſzt vlekli KŠ 1771, 716; Ocsa moj, vlejczi i mené k-tebi KM 1783, 219
vléčti se tudi vléjčti se tudi vléjči se vlèčem se
1. vleči se, premikati se: ktebi ſze vlecsé ino pridrü'zi KŠ 1754, 227
2. trajati: Do protoletja de sze tô tak vleklo AIP 1876, br. 2, 6
vlečéči tudi vličéči tudi vlečévči -a -e vlekoč: sli bodo vlecsécsi vlêko szemena TA 1848, 107; Saulus, vlicsécsi mo'zé i 'zene KŠ 1771, 364; edno szrno sztrêlo i tô velikom vehéri domo vlecsévcsi, 'zeni eto pravo AI 1875, kaz. br. 7
vlèčeni -a -o vlečen: popádjeni od poganov, vlecseni po braſzklavoj zemli KŠ 1771, 101; Evangyeliſta ſz. Marko po braſzklavoj czeſzti Vlecseni BKM 1789, 329; pren. szo sze nej dopádnile nike sztáre, po lüsarszkom vlecsene peszmi KOJ 1845, 14

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

vzdržáti -ím dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024

vzdržáti brez -ím brez dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024

vztrájati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

vztrájen – glej trȃjati

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

vztrȃjnik – glej trȃjati, vztrájati

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

vztrájnost – glej trȃjati

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

zategníti in zatégniti -em dov. (ī ẹ́)
1. s potegom, potegi narediti
a) da je kaj trdno, tesno nameščeno in se ne more premikati: zategniti jermene, vrvi; zategniti obveze; zategniti pas na hlačah; preveč zategniti; zategniti in razrahljati / zategniti zavoro / zategniti vijak priviti
● ekspr. za več let (si) je moral zategniti pas se odreči določenim dobrinam, ugodju
b) da je kaj močno zavezano, zadrgnjeno: zategniti vozel, zanko / zategniti si kravato
2. nar., s prislovnim določilom potegniti: zategniti voz pod streho
// zapeljati, odpeljati: z avtomobilom jih je zategnil v mesto
3. pri izgovarjanju glasov, izvajanju tonov narediti, da traja izgovor, izvajanje dalj, kot je normalno: zategniti glas e; trobentač je zadnji ton zategnil
// ekspr. reči, povedati kaj tako, da traja izgovor določenih glasov dalj, kot je normalno: naveličano, užaljeno zategniti / zategniti po dolenjsko / kaj naj pa jaz delam, je zategnil
4. ekspr. z zateglimi glasovi se oglasiti: ko so jih slišali, so zategnili še fantje v vasi / harmonika je zategnila in utihnila
// s takimi glasovi naznaniti: sirene so zategnile konec delavnika

zategníti se in zatégniti se ekspr.
1. s prislovnim določilom s težavo priti, navadno na miren, varen kraj: ranjena žival se je zategnila v grmovje
// iti, namestiti se kam in tam dalj časa vztrajati: zategnil se je na posteljo in zaspal / medved se čez zimo zategne v brlog
2. trajati dalj časa, kot se predvideva, pričakuje: dela so se precej zategnila
// začeti se, uresničiti se pozneje, kot se predvideva, pričakuje: vrnitev domov se je zaradi slabega vremena zategnila

zatégnjen -a -o:
zategnjen pas; zategnjena govorica; zategnjene zavore
● ekspr. zategnjeni odnosi napeti; prisl.: pes je zategnjeno zalajal
♦ glasb. zategnjeno označba za hitrost izvajanja lento

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

zategováti -újem nedov. (á ȗ)
1. s potegom, potegi delati
a) da je kaj trdno, tesno nameščeno in se ne more premikati: zategovati jermen, pas; zategovati vajeti / zategovati vijak privijati
b) da je kaj močno zavezano, zadrgnjeno: zategovati vozel, zanko / zategovati si kravato
2. pri izgovarjanju glasov, izvajanju tonov delati, da traja izgovor, izvajanje dalj, kot je normalno: zategovati končne glasove, tone / zategovati besede
// ekspr. govoriti kaj tako, da traja izgovor določenih glasov dalj, kot je normalno: pri recitiranju je preveč zategoval / zategovati po dolenjsko

zategováti se ekspr.
trajati dalj časa, kot se predvideva, pričakuje: vojna se zateguje

zategujóč -a -e:
govoril je počasi, zategujoč vsako besedo; zategujoča dolenjščina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

zavléči -vléčem dov., zavléci zavlécite in zavlecíte; zavlékel zavlékla (ẹ́)
1. z vlečenjem spraviti kaj kam: zavleči deblo do ceste, na tovornjak; zavleči truplo v goščavo / ekspr.: fantje so ga zavlekli v gozd in pretepli; zavleči ujetega v zapor
2. ekspr., s prislovnim določilom spraviti koga kam, navadno brez njegove privolitve: zavleči prijatelja na koncert / zavleči koga v pogubo, prevaro / zavleči deželo v vojni spopad
3. narediti, povzročiti, da traja kaj dalj časa, kot se predvideva, pričakuje: zavleči pogovor, spanje / nepredvidene težave so zavlekle dograditev šole; zavleči študij za eno leto
// narediti, povzročiti, da se kaj začne, uresniči pozneje, kot se predvideva, pričakuje: njegovo izvolitev so zavlekli; zavleči odhod, z odhodom; obisk, plačilo so zavlekli do jeseni / zima je dela na polju zavlekla
4. pri izgovarjanju glasov, izvajanju tonov narediti, da traja izgovor, izvajanje dalj, kot je normalno: zavleči glas e; violinist je zven preveč zavlekel
// ekspr. reči, povedati kaj tako, da traja izgovor določenih glasov dalj, kot je normalno: ne vem, kaj hočeš, je brez zanimanja zavlekel / zavleči po dolenjsko
5. nar. zabranati: zavleči seme; posejal je in zavlekel / zavleči z brano
6. etn. povleči, vstaviti domači živali skozi kožo kako zelišče za zdravilo: zavleči bolni svinji teloh / zavleči žival s telohom
● zavleči črto povleči jo bolj daleč, kot se predvideva, pričakuje; pog. luknjo na komolcu je kar zavlekla zašila tako, da ni nadomestila raztrganega dela pletenine, tkanine; ekspr. zavleči ustnice v nasmeh s potegnitvijo robov počasi raztegniti; ekspr. vse, kar dobi, zavleče k njim odnese, znosi

zavléči se 
1. ekspr., s prislovnim določilom s težavo priti, navadno na miren, varen kraj: alpinist se je zavlekel pod previs; ranjenec se je zavlekel med skale
// iti, namestiti se kam in tam dalj časa vztrajati: zavlekel se je v kot in molčal; nihče ne ve, kam se je zavlekel / medved se čez zimo zavleče v brlog / gost mrak se je zavlekel med hiše; pren. nemir se mu zavleče v dušo
2. trajati dalj časa, kot se predvideva, pričakuje: sestanek se je zavlekel / dela so se zavlekla v pomlad
// začeti se, uresničiti se pozneje, kot se predvideva, pričakuje: objava razpisa delovnega mesta se je iz objektivnih razlogov zavlekla; začetek predavanj se je nekoliko zavlekel
● ekspr. nebo se je zavleklo z oblaki se je počasi zakrilo

zavléčen -a -o:
zavlečen pisk vlaka; njiva je bila posejana in zavlečena; ozirati se v zavlečeno nebo; prisl.: govoril je počasi in zavlečeno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

zavleči ► ˈzavlėč zavˈlėːčen dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

zlomíti zlómim dov. (ī ọ́)
1. s silo, pritiskom narediti iz česa trdega nepravilne dele: dračje so zlomili in naredili butare; zlomiti palico / zlomiti na drobne kose
// poškodovati kaj tako, da se na enem ali več mestih prelomi: zlomiti držalo, svinčnik, toporišče; zlomiti vejo, vrh; deska se je zaradi prevelike obremenitve zlomila; krhke kosti se rade zlomijo; vozu se je zlomila os; rezilo se je zlomilo / zlomiti pečat prelomiti / zlomiti ptici perut; zlomiti si nogo, tilnik
2. povzročiti, navadno s silo, da kdo izgubi moč za odpor, vztrajanje v čem: zlomiti uporne jetnike; zlomiti obtoženca z mučenjem; zlomili so jo, da je priznala; niso ga mogli zlomiti / neprestano zasliševanje ga je zlomilo / brezoseb. ob branju razsodbe ga je zlomilo, da je zajokal ni mogel več obvladati svoje čustvene prizadetosti
// ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop visoke stopnje stanja, kot ga določa samostalnik: jeza, zavist ga je zlomila; strah ga je zlomil / smeh ga je zlomil zasmejal se je; jok ga je zlomil zajokal je
// telesno, duševno izčrpati: bolezen ga je zlomila; naporno delo, pomanjkanje ga ni zlomilo; izguba otrok jo je zlomila
3. povzročiti, navadno s silo, da kaj preneha obstajati: zlomiti nasprotnikovo obrambo, odpor; zlomiti stavko / zlomiti pogum, voljo komu / zlomiti fevdalizem, režim odpraviti
● ekspr. zlomili so mu hrbtenico pripravili so ga do tega, da je zatajil svoje prepričanje; naredili so ga pokornega, ponižnega; publ. zlomiti hrbtenico birokratizmu premagati ga; ekspr. marsikatero palico je zlomil na njem zelo ga je pretepal; ekspr. ženske so mu zlomile roge ga naredile manj oblastnega; ekspr. zlomila mu je srce čustveno ga je zelo prizadela; ekspr. pri tem imenu si lahko jezik zlomiš zelo težko ga je izgovoriti; ekspr. tja bo šel, tudi če si zlomi vrat čeprav bo v življenjski nevarnosti; ekspr. v tem boju si bo zlomil vrat bo premagan
♦ pravn. zlomiti palico nad obsojencem nekdaj odrediti izvršitev sodbe; tisk. zlomiti urediti, razvrstiti stolpce stavka (v strani)

zlomíti se 
1. izgubiti moč za odpor, vztrajanje v čem: obtoženec se je zlomil in priznal zločin; duševno, notranje se zlomiti / polagoma se je zlomil in postal starec se duševno, telesno izčrpal
2. ekspr. prenehati trajati, obstajati zaradi nasprotnikove premoči, delovanja česa: obramba se je zlomila / upanje v njem se je zlomilo; sila viharja se je zlomila / armada se je v nekaj dneh zlomila je v nekaj dneh propadla, razpadla
3. ekspr. na hitro utihniti, izgubiti glasnost: glas se mu je zlomil; pesem se je zlomila / besede so se ji zlomile v joku
4. pod kotom spremeniti smer: lok se zgoraj zlomi; vsake toliko se prostor zlomi / planota se zlomi v prepadnih stenah soteske se na hitro konča
// ekspr. upogniti se, sključiti se: pod težkim bremenom se je zlomil; zlomiti se v pasu
● v njem se je nekaj zlomilo prenehal je biti trden v svojem prepričanju, zaupanju; zaradi krivic se je v njem vse zlomilo popolnoma je izgubil zaupanje, vero v kaj; ekspr. zlomil se je v sebi izgubil je zaupanje, vero vase; ekspr. zlomiti se v jok zajokati

zlómljen -a -o:
zlomljen drog; zlomljen ponos, upor; videl ga je vsega zlomljenega in postaranega; stal je zlomljen v križu; zlomljena kost, noga; zlomljena osebnost; bila je ponižana in zlomljena
● ekspr. zlomljeni od celodnevnega dela so popadali na tla zelo utrujeni, izčrpani; ekspr. natepli so ga, da je ves zlomljen ga vse boli

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

življênje Frazemi s sestavino življênje:
bíti na prágu življênja, bòj na življênje in smŕt, bojeváti se na življênje in smŕt, boríti se na življênje in smŕt, dragó prodáti svôje življênje, ígra z življênjem, igránje z življênjem, igráti na življênje in smŕt, igráti se z življênjem, igráti se z življênji, kóckanje z življênjem, kóckati z življênjem, kóckati z življênji, na prágu življênja, na življênje in smŕt, níhati med življênjem in smŕtjo, plačáti kàj z življênjem, poslávljati se od življênja, poslovíti se od življênja, postáviti življênje na kócko, postávljati življênje na kócko, prebíjati se skozi življênje, spopádati se na življênje in smŕt, užívati življênje z velíko žlíco, v cvétu življênja, viséti med življênjem in smŕtjo, vzéti kómu življênje, vzéti si življênje, življênje iz dnéva v dán, življênje iz kóvčka, življênje iz rôk v ústa, življênje kóga je na nítki, življênje kóga visí na lásu, življênje kóga visí na nítki, življênje na korúzi, življênje na lúni, življênje na túj račún, življênje na velíki nôgi, življênje ob krúhu in vôdi, življênje od dánes do jútri, življênje v sénci smŕti, življênje v slonokoščénem stôlpu, življênje za rešêtkami

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.