Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Sinonimni
temnoók -a -o prid.
ki ima temne oči
SINONIMI:
ekspr. črnook
Celotno geslo Sprotni
témpeh samostalnik moškega spola
    živilo v obliki ploščate štruce iz kuhanih in fermentiranih zrn soje, po izvoru iz Indonezije 
Svetokriški
tempelj -(n)a/-plja m 1. tempelj, svetišče: ta Tempel im. ed. ie prebivalshe te milosti Boshie ǀ Od takorshneh pak je djal S. Paulus, de ſo Templ im. ed. Boga Vſigamogozhiga ǀ Samurizi kadar jèsdio mimu njeh Tempelna rod. ed., s'kojna doli ſedeio ǀ pred dauri tiga Tempelna rod. ed. ima poſtauit en vmivalnik ǀ vſe s'Tempelna rod. ed. vun ſtepe, inu miſe okuli verſhe ǀ vſe is Templa rod. ed. ſtepe ǀ ſe je skril, inu je shal vunkaj is Tempela rod. ed. ǀ gredo vkupaj pruti Tempelnu daj. ed. ǀ je bil ſvoje oblizhie pruti Templi daj. ed. obernil ǀ prezei ſo shli v' Tempel tož. ed. Boga Mars sahualit ǀ ony ſo velike dary, inu offre v' Templ tož. ed. offrovali ǀ s'tem S. Strahom Prerok David je vſelej shal v'Tempel tož. ed. ǀ v' Tempelni mest. ed. Bogine Venus ǀ v'Tempelni mest. ed. pak je bilu veliku tauſhent Iudou ǀ so volo njeh pregrehe v'Tempeini mest. ed. doparneſsene ǀ de bi ſvojo molitvo mogal v' Templi mest. ed. opravit ǀ kadar Iudje je bil naſhal v'Templi mest. ed. predajat ǀ kakor edn mei temi v' Tempeli mest. ed. pred Bugam je sposnal ǀ ona okuli shtéri, inu oſſemdeſſet Lejt je v'Tempeli mest. ed. molila ǀ V'tem Tempelnu mest. ed. te bogine Venus ǀ pred Tempelnam or. ed. Ieruſalemskem je leshal ǀ taisti Tempelni im. mn. nej ſo bily taku ſvèty, kakor naſhe Cerkvi ǀ kakor nekadaj is Judouskyh Tempelnou rod. mn. ǀ Maſhnikom je bil dal kluzhe od Tempelnau rod. mn. ǀ v'Rimi je ta nar vekshi sapuvid, Spodobno zhast ijkasat nijh Boguvom, inu Tempelnom daj. mn. ǀ ony ſo Tempelne tož. mn. teh Maliku, ali hudizhu zhastili 2. cerkev: gorje ſtutaushenkrat taiſtom, kateri Boga reshalio v' Tempelni mest. ed. ǀ v' tem S. Tempelni mest. ed. v' Padovi ← srvnem. tempel ← lat. templum ‛posvečen prostor za opazovanje ptičjega leta’
Celotno geslo Etimološki
tẹ̑mpera -e ž
SSKJ²
temperatúra -e ž (ȗ)
stopnja toplote: temperatura niha, raste; meriti temperaturo; segreti na primerno temperaturo; nizka, stalna temperatura; temperatura minus štiri stopinje Celzija; temperatura telesa, vode, zraka
// stopnja toplote zraka, merjena navadno dva metra nad površjem: dnevna, nočna temperatura; januarske temperature; povprečna letna temperatura
// stopnja toplote (živega) telesa: izmeriti bolniku temperaturo / bolnik ima temperaturo vročino
● publ. temperatura med ljudmi vznemirljivo narašča čustvena, duševna razvnetost
♦ fiz. temperatura količina, s katero je pri konstantnem tlaku prostornina razredčenega plina sorazmerna; absolutna temperatura merjena od absolutne ničle; kritična temperatura pri kateri se začne plin utekočinjati; glasb. temperatura uglasitev, pri kateri obsega oktava dvanajst enakih poltonov; temperirana uglasitev; strojn. delovna temperatura temperatura naprave, stroja pri normalnem delovanju
Pravopis
temperatúra -e ž, pojm. (ȗ) segreti na primerno ~o; ~ minus štiri stopinje Celzija; knj. pog. Bolnik ima ~o vročino
Svetokriški
tenak -nka prid. 1. tanek: ogin v' mej elementi je ner ble tenak im. ed. m ǀ en laſſ, de ſi lih tenik im. ed. m, vener imà, inu ſturj ſenzo ǀ kulikajn more terpeti tu platnu prejdin tanku im. ed. s inu belu rata ǀ hodio guantani s' slatem shtukam inu nikar belẽ tenkem or. ed. s platnem 2. majhen: tadle ſvojga blishniga vagaio s'to slato tenko or. ed. ž vago, ſvoje pak s'to shelesno, inu veliko presež.> is tiga ner tanshiga rod. ed. s platna
SSKJ²
tendénca -e ž (ẹ̑)
1. prizadevanje za dosego, uresničitev česa; težnja: germanizatorske tendence; tendenca po obnovi starega / publ. v odnosih med državama prihajajo vse bolj do izraza nasprotujoče si tendence želje, hotenja
2. kar ima namen doseči prepričevalen učinek, navadno v umetniškem delu: tendenca romana je pokazati nesmiselnost vojne; komedija brez političnih tendenc
● publ. izvoz kaže tendenco naraščanja narašča; publ. spoznati tendenco odloka namen; publ. materialistična tendenca znanstvenih disciplin usmerjenost, usmeritev
SSKJ²
tendenciózen -zna -o prid. (ọ̑)
slabš. ki ima s pristranskim prikazovanjem namen doseči prepričevalen učinek: ta članek je tendenciozen; tendenciozna kritika; tendenciozno obveščanje / tendenciozen pisatelj
    tendenciózno prisl.:
    tendenciozno kaj obravnavati
Celotno geslo Sinonimni
tendenciózen -zna -o prid.
ekspr. ki ima s pristranskim prikazovanjem namen doseči prepričevalni učinek
SINONIMI:
knj.izroč. tendenčen
SSKJ²
tendénčen -čna -o prid.(ẹ̑)
ki ima namen doseči prepričevalen učinek: tendenčno opisovanje, poročanje; narodno, politično tendenčen / tendenčna književnost, umetnost / tendenčne teorije o nastanku naroda tendenciozne
    tendénčno prisl.:
    tendenčno preoblikovati motiv ljudske pripovedke
Pleteršnik
tənə̀k, -nkà, adj. (določno: tȃnki, -a, -ọ, Cv.); 1) dünn; tenka šiba; — tanko črevo, der Dünndarm, Cig. (T.); — fein; tenko platno, sukno; t. veter, ein durchdringender Wind, Svet. (Rok.); t. sluh, ein feines Gehör; tenko slišati; t. nos, eine feine Nase; ima tenek nos, er nimmt es gerne sehr genau, Cig.; t. okus, Cig. (T.); — 2) knapp: pet kil tenke vage, Rihenberk-Erj. (Torb.); na tankem, knapp, C.; tenka hrana, strenge Diät, Cig.; — 3) genau; tenka vest; tenko poročilo, eine genaue Mittheilung, DZ.; tenko poučilo, eine präcise Instruction, Levst. (Močv.); tȃnjša določila, nähere Bestimmungen, DZ.; t. premislek, reifliche Erwägung, Levst. (Pril.); t. človek, ein accurater, gewissenhafter Mensch, Svet. (Rok.); na tanko, genau; tanje, genauer, Levst. (Močv.); tanje ustanoviti, DZ.
SSKJ²
teocéntričen tudi teocêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é)
filoz. ki ima boga za središče vsega, kar je: teocentrično mišljenje; teocentričen in antropocentričen
Celotno geslo eSSKJ
teologíja teologíje samostalnik ženskega spola [teologíja]
    1. veda o bogu, njegovem dojemanju in stvareh, bitjih v odnosu do njega, zlasti v monoteizmu; SINONIMI: bogoslovje
      1.1. študij te vede
STALNE ZVEZE: biblična teologija, dogmatična teologija, duhovna teologija, fundamentalna teologija, moralna teologija, negativna teologija, pastoralna teologija, politična teologija, sistematična teologija, teologija osvoboditve
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Theologie in) lat. theologia iz gr. theología, iz gr. theós ‛bog’ + gr. ..logía iz lógos ‛beseda, govor’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
teolóški teolóška teolóško pridevnik [teolóški] ETIMOLOGIJA: ↑teologija
SSKJ²
teoríja -e ž (ȋ)
1. skupek logično povezanih trditev, domnev, ki kaj znanstveno določa, razlaga: meritve so teorijo ovrgle, potrdile; postaviti novo teorijo; ekonomske, feministične teorije; teorija časa, osebnosti; teorije o nastanku vesolja / razvojna teorija / znanstvena teorija
// skupek logično urejenih spoznanj, načel, ki določa zakonitosti kake dejavnosti: izpopolniti, razviti teorijo; povezovati teorijo s prakso; teorija obrambe
2. navadno s prilastkom nauk o splošnih, bistvenih pojmih, oblikah kake dejavnosti: glasbena, likovna teorija; teorija avtomobilske vožnje / na glasbeni šoli poučuje teorijo; vozniški kandidati delajo izpit najprej iz teorije
3. ekspr. skupek povezanih misli, trditev, ki kaj razlaga, utemeljuje: njegova teorija je, da beg ni mogoč; o dogodku ima svojo teorijo
4. splošna, abstraktna, od uresničevanja ločena spoznanja, načela: praksa prehiteva teorijo; neskladnost med teorijo in prakso / v teoriji je to lahko, v življenju pa je marsikaj drugače
♦ biol. selekcijska teorija po kateri je naravni izbor glavni tvorec novih vrst; darvinizem; filoz. spoznavna teorija filozofska disciplina, ki obravnava izvor, strukturo, metodo spoznavanja in veljavnost spoznanja; teorija odraza v marksistični filozofiji po kateri je spoznanje miselna slika, projekcija objektivnega, od zavesti neodvisnega sveta; fiz. (posebna) teorija relativnosti Einsteinova teorija prostora in časa, ki ne vključuje gravitacije; splošna teorija relativnosti Einsteinova teorija gravitacije; jezikosl. panonska teorija po kateri je jezik panonskih Slovanov podlaga stari cerkveni slovanščini; lit. literarna teorija nauk o vrstah in zvrsteh literarne umetnosti in o bistvu in oblikah besedne umetnine; sokolja teorija po kateri se v noveli kot vodilni motiv pojavlja tipičen predmet s simbolnim pomenom, h kateremu se pripoved pogosto vrača; teorija verza nauk o vrstah in oblikovnih zakonitostih verza; mat. teorija informacije ki proučuje količinske zakonitosti v zvezi z zbiranjem, prenašanjem in kodiranjem informacij; teorija množice; teorija števil ki raziskuje naravna števila in odnose med njimi; polit., soc. rasna teorija na biologizmu temelječa teorija, po kateri so značilnosti, lastnosti in pravice ljudi določene z njihovo raso; šah. teorija otvoritev
Terminološka
Teorija regulacijske osredotočenosti
Pripravljam magistrsko nalogo, zato bi potrebovala slovenski ustreznik za angleški termin regulatory focus theory , ki označuje teorijo doseganja ciljev s samoregulacijo, pri čemer obstajata dva motivacijska sistema, in sicer sistem napredovanja in sistem preprečevanja.
Celotno geslo Pregovori
tepsti je sestavina izrazov
Kdor ne uboga, ga tepe nadloga
V VARIANTI IZRAZOV: Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima
Celotno geslo eSSKJ
têrabájtni têrabájtna têrabájtno pridevnik [têrabájtni]
    1. ki lahko shrani (vsaj) en terabajt podatkov
      1.1. del pridevniške zloženke v obliki n-terabajtni ki je v zvezi z določenim številom terabajtov
ETIMOLOGIJA: ↑terabajt
Celotno geslo eSSKJ
teránov teránova teránovo pridevnik [teránou̯ teránova teránovo] ETIMOLOGIJA: ↑teran
Število zadetkov: 13337