Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
zasúti, -spèm, (-sȗjem), vb. pf. 1) durch Schütten schließen, zuschütten; jamo s kamenjem, luknjo s peskom z.; luknje v pesku so se zasule (sind zugefallen), Cig.; — beschütten, überschütten, im Schutt begraben: zid se je podrl in je zasul delavce; s peskom z., versanden, Cig. (T.); potok je ves s peskom zasut, Cig.; travniki so s peskom zasuti, Cig.; — 2) hineinschütten: z. mernik rži na tečaj, Jurč.; pest soli si z. v usta, Jurč.
Svetokriški
zasuti -sujem dov. zasuti: zhe edn eno jamo na zejſti skoppa, inu jo spet nesaſſuie +3. ed., ter v' taiſto en vol, ali oſsil pade, ima vola, ali osla plazhat (V, 121)
Pleteršnik
zasvẹ́titi, -im, vb. pf. 1) zu leuchten anfangen; zasvetila je zvezda na nebu, Cig.; zora je zasvetila, Ščav.-Pjk. (Črt.); — 2) z. se, zu glänzen anfangen; lice se mu je zasvetilo od veselja; — erglänzen, aufglänzen, aufblitzen; nekaj se je zasvetilo v daljavi; — zdaj se mu je še le zasvetilo, jetzt gieng ihm erst ein Licht auf, Cig.
Pleteršnik
zasvìt, -svíta, m. das Aufleuchten: z. v očeh, LjZv.; — der Tagesanbruch, Z.
Pleteršnik
zaščȋta, f. 1) der Schutz, Cig., Cig. (T.), C., DZ.; v zaščito, zur Deckung, DZ.; — 2) der Schirm (bot.), Cig. (T.); — 3) der Fluchtort, die Schutzwand (mont.), Cig. (T.).
Pleteršnik
zaščúti, -ščújem, vb. pf. aufhetzen, verhetzen: z. v koga psa, Str.; z. narod na narod, Zv.
Svetokriški
zašit -a prid. zašit: gnoina bula nej sashita im. ed. ž, ni obesana, ni s' oljem omezhena (V, 208)
Pleteršnik
zašíti, -šȋjem, vb. pf. zunähen, vernähen; sam sebi je rokav zašil = er hat sich selbst geschadet, Met.; ne molči, da mu usta zašiješ; luknjo v kaki obleki z.; raztrgane hlače z.; — einnähen: z. koga v vrečo, in einen Sack einnähen; denar v oblačilo z.; — zašili so ga (šaljivo) = zaprli so ga.
Prekmurski
zašìti -šíjem dov.
1. sešiti: i piſzano ſzüknyo je nyemi dái zaſitti KM 1796, 23
2. zašiti: kokouta, v-steroga szta pejneze zasila KOJ 1845, 11
Svetokriški
zašivati -am nedov. šivati: ony seknu vkupaj sashivaio 3. mn., de mras po ſimi nas neumorj (V, 32)
Pleteršnik
zaškáliti, -im, vb. pf. = zaskaliti: z. se, einen Holzsplitter ins Fleisch bekommen: v prst se z., jvzhŠt.
Pleteršnik
zaškrebetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. ein rasselndes Geräusch verursachen: denar v škatljici zaškrebeta, Mur.
Svetokriški
zašpotljiv -a prid. zaničevalen, zasmehljiv, prezirljiv: Dershite sa sobmij vash jesik vij sashpotlivi im. mn. m Satirici (I/2, 79) ǀ vezhkrat sashpotlive tož. mn. ž beſſede ſo persileni shlishat (V, 32) ǀ s' hudimi, inu sashpotlivimi or. mn. beſſedami ſe lozhio (V, 399) → zašpotovati
Prekmurski
zaštèti se -é se dov. zahoteti se: zastelo se je nyemi na eden napitek v-krcsmo szkocsiti KOJ 1845, 50
Pleteršnik
zašumẹ́ti, -ím, vb. pf. zu rauschen, zu brausen anfangen; aufrauschen, erbrausen; veter, voda zašumi; nekaj je v suhem listju zašumelo.
Svetokriški
zatajiti -im dov. zatajiti: nej hotu Chriſtuſa sataiti nedol. ǀ rajshi v' ogin skozhi, inu shiua hozhe sgorit, kakor Chriſtuſa satajt nedol. ǀ inu vener ijh v'ſpuvidi sataijsh 2. ed. Kakor de bi Bug ijh nevidil ǀ Kadar en greh v'ſpuvidi sataijs 2. ed. ǀ Catharina ſe spovej, te nesramne grehe pak sataij 3. ed. ǀ inu Chriſtuſa sataj 3. ed. ǀ zupernje yſzhe, inu cilu Boga satay 3. ed. ǀ Aku hozhe gdu sa mano hoditi ta sa tay vel. 2./3 ed. ſam ſebe, inu vsami ſvoj krish, inu hodi sa mano ǀ zhe on bò vero Chatolish satail del. ed. m ǀ je bil praviga, shiviga Boga ſatail del. ed. m ǀ Pater je bil Chriſtuſa satajl del. ed. m ǀ ta nesrezhni zhlovek je bil vero ſatajl del. ed. m ǀ vſelei Spovedniku te nesramne grehe je sataila del. ed. ž ǀ ona dua pak ſta ga sataila del. dv. m
Prekmurski
zátanik -a m zatilje, zatilnik: ſzo ga z-peſzniczami v-zátanik bili KM 1796, 107
Pleteršnik
zatéči, -téčem, vb. pf. 1) verlaufen: z. komu pot, Cig.; besetzen: zatecite jim vodo noter do Bet Bare! Dalm.; — überraschen, ertappen, Cig., Jan., BlKr.; toča me je zatekla, C.; z. koga v kakem dejanju, Cig.; zatekel sem ga, ko je zelje kradel, M.; zatekel jih je speče, er fand sie schlafend, Cig.; z. doma, zuhause antreffen, Navr. (Kop. sp.); — z. kaj, hinter etwas kommen, Cig.; — 2) = doteči, (Versäumtes) einholen, Dol.-BlKr.; — 3) = doteči, verfallen: obresti dotečejo, Gor.; — 4) mit einer Geschwulst bedeckt werden, verschwellen, zuschwellen; zatekel, verschwollen; zateklo lice, C.; — z. se, zuquellen, Cig.; — 5) z. se kam, irgendwo einlaufen, Cig.; sich an jemanden wenden, seine Zuflucht zu jemandem, zu etwas nehmen: z. se h komu, k čemu; — 6) z. se, sich im Laufen verirren, sich verlaufen, Cig.; pes se je kam zatekel, Str.; — z. se v tuje pravice, sich am fremden Rechte vergreifen, Cig.; — 7) z. se, zu laufen anfangen, einen Anlauf nehmen, Cig., Telov.
Pleteršnik
zatę́gniti, -nem, vb. pf. 1) durch Ziehen schließen, zuziehen, zuschnüren; zanko, vozel z., Mur., Cig., Hal.-C.; zagrinjalo z., einen Vorhang zuziehen, Cig.; — 2) durch Ziehen aus der richtigen Lage bringen, verziehen, verdehnen; usta z.; klobuk z.; den Hut verschieben, Cig.; zategnjen, verzerrt, Cig., Cig. (T.); — malo drugače z., ein wenig ändern, die Sache ein wenig anders darstellen, Jurč.; — 3) dehnen: glas, zlog z., einen Laut, eine Silbe dehnen, Cig., Jan., Cig. (T.), Vod.-Cv.; zategnjen samoglasnik, C.; — 4) einbringen, (Versäumtes) nachholen, C.; — 5) dunkel werden (v. der Farbe): barve zategnejo, C.
Pleteršnik
zatelebáti se, -ȃm se, vb. pf. sich vergaffen; — sich vernarren; z. se v koga, v kaj; z. se v dekle; z. se preveč v gospodarstvo, Glas.; zateleban biti v koga (kaj), vernarrt, verliebt sein in jemanden (etwas).
Število zadetkov: 13786