Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

watt glej vát
Wb simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za weber
WC WC-ja; tudi vecé samostalnik moškega spola [vẹcé] in [vəcə̀]
    1. urejen zaprt prostor za opravljanje potrebe
      1.1. opravljanje potrebe
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. w. c., kratice za w(ater) c(loset) v prvotnem pomenu ‛majhen prostor z vodo’ - več ...
WC-školjka WC-školjke samostalnik ženskega spola [vécẹškólka] in [və̀cəškólka]
    priprava za opravljanje potrebe z desko in kotličkom za izplakovanje
ETIMOLOGIJA: WC + školjka
weber webra; in véber samostalnik moškega spola [vébər]
    iz elektrotehnike, iz fizike izpeljana merska enota za izražanje magnetnega pretoka, ki ustreza spremembi magnetnega pretoka skozi en navoj tuljave v eni sekundi, ki inducira električno napetost enega volta; simbol: Wb
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Weber, angl., frc. weber, po nemškem fiziku Wilhelmu Eduardu Webru (1804–1891)
Wh simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za watt + lat. hōra ‛ura’
Xe simbol
    simbol za kemijski element ksenon
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Xe, simbola za element ksenon
Y simbol
    simbol za kemijski element itrij
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Y, simbola za element itrij
zabetoníran zabetonírana zabetonírano pridevnik [zabetoníran]
    1. ki je narejen, utrjen z vlivanjem, nanosom, vgradnjo betona 1.; SINONIMI: betoniran
      1.1. ki je s takim vlivanjem, nanosom, vgradnjo utrjen, da ostane, stoji na določenem mestu
      1.2. ki je pokrit, zaprt s takim vlivanjem, nanosom
    2. ekspresivno ki se ne da spreminjati
ETIMOLOGIJA: zabetonirati
zabetonírati zabetoníram dovršni glagol [zabetonírati]
    1. narediti, utrditi kaj z vlivanjem, nanosom, vgradnjo betona
      1.1. s takim vlivanjem, nanosom, vgradnjo utrditi kaj, da ostane, stoji na določenem mestu
      1.2. s takim vlivanjem, nanosom pokriti, zapreti
    2. ekspresivno narediti, da se česa ne da spreminjati
ETIMOLOGIJA: betonirati
zabučáti zabučím dovršni glagol [zabučáti]
    1. oddati ali začeti oddajati močen, globok zvok, zlasti ob nekaterih naravnih pojavih
      1.1. premakniti se ob oddajanju takega zvoka
    2. navadno brezosebno, ekspresivno z govorjenjem, kričanjem, premikanjem, navadno več oseb, povzročiti ali začeti povzročati močne, globoke zvoke, hrup
      2.1. ekspresivno pojaviti se, izraziti se kot tak zvok
    3. navadno brezosebno zaznati ali začeti zaznavati v sebi neprijeten, glasen, globok zvok, zlasti ob slabem počutju ali vznemirjenosti
    4. ekspresivno pojaviti se v veliki meri, tako da je to očitno, zaznavno
ETIMOLOGIJA: bučati
zacepetáti zacepetám dovršni glagol [zacepetáti]
    1. večkrat udariti z nogami ob tla, navadno pod vplivom močnega občutja, zlasti jeze, ihte, navdušenja
      1.1. ekspresivno oddati ali začeti oddajati zvok, ki kaže, spominja na tako udarjanje
      1.2. ekspresivno izraziti močno občutje sploh, zlasti jezo, ihto, navdušenje
    2. ekspresivno premakniti se, navadno negotovo, v zadregi
    3. ekspresivno sunkovito, hitro se premakniti, stresti, navadno pod vplivom močnega občutja
ETIMOLOGIJA: cepetati
zamijávkati zamijávkam dovršni glagol [zamijáu̯kati]
    1. oglasiti se ali začeti se oglašati z visokim, zateglim glasom, značilnim za mačko
      1.1. ekspresivno oglasiti se ali začeti se oglašati s temu podobnimi glasovi
      1.2. ekspresivno reči, povedati kaj s temu podobnimi glasovi
FRAZEOLOGIJA: Če mački stopiš na rep, zamijavka.
ETIMOLOGIJA: mijavkati
zaprêsti zaprêdem tudi zaprésti zaprédem dovršni glagol [zaprêsti] tudi [zaprésti]
    1. oviti v pajčevino, nit iz posebnega izločka
      1.1. ekspresivno povzročiti, da kdo pride pod vpliv, nadzor, v neugodno stanje, ki se ga ne more zlahka rešiti
    2. v obliki zapresti se oviti se v pajčevino, nit iz posebnega izločka z namenom preobrazbe ali čakanja na ugodnejše pogoje
      2.1. v obliki zapresti se, ekspresivno za dalj časa se zapreti sam vase, v ozek krog ljudi
      2.2. v obliki zapresti se, ekspresivno z nepremišljenimi dejanji priti v neugodno stanje, iz katerega se ni mogoče zlahka rešiti
    3. oddati ali začeti oddajati enakomeren, nizek zvok, značilen za mačko, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva
      3.1. ekspresivno oddati ali začeti oddajati temu podoben zvok ob občutju ugodja, zadovoljstva
      3.2. ekspresivno reči, povedati z glasom, podobnim takemu zvoku
      3.3. ekspresivno oddati ali začeti oddajati temu podoben zvok ob pravilnem, tekočem delovanju
FRAZEOLOGIJA: zapresti koga v mrežo
ETIMOLOGIJA: presti
zaškrípati zaškrípam tudi zaškripáti zaškrípljem dovršni glagol [zaškrípati] tudi [zaškripáti]
    1. oddati ali začeti oddajati glasen, predirljiv, visok zvok, zlasti zaradi trenja, drgnjenja
    2. ekspresivno prenehati potekati, delovati gladko, brez težav, navadno za krajši čas
FRAZEOLOGIJA: zaškripati z zobmi
ETIMOLOGIJA: škripati
zbanalizírati zbanalizíram dovršni glagol [zbanalizírati]
    narediti, da kaj postane (pretirano) vsakdanje, predvidljivo, enostavno in se zato zdi nepomembno, nevredno pozornosti, nekvalitetno
ETIMOLOGIJA: banalizirati
zbrínc zbrínca samostalnik moškega spola [zbrínc]
    zelo trd sir iz kravjega mleka z lomljivo sredico in rumeno rjavkasto skorjo, po izvoru iz Švice
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz švic. nem. Sbrinz, verjetno po švicarskem kraju Brienz
zdresíran zdresírana zdresírano pridevnik [zdresíran]
    1. ki z vadenjem, urjenjem postane vodljiv, ubogljiv in pridobi nekatere spretnosti
      1.1. ekspresivno ki z vztrajnim, načrtnim vzgajanjem, oblikovanjem postane vodljiv, ubogljiv
ETIMOLOGIJA: zdresirati
zdresírati zdresíram dovršni glagol [zdresírati]
    1. z vadenjem, urjenjem narediti, da žival postane vodljiva, ubogljiva in pridobi nekatere spretnosti
      1.1. ekspresivno z vztrajnim, načrtnim vzgajanjem, oblikovanjem narediti, da kdo postane ubogljiv, vodljiv
      1.2. ekspresivno z urjenjem, vzgajanjem, oblikovanjem pridobiti kako spretnost, vrlino
ETIMOLOGIJA: dresirati
zelenjádar zelenjádarja samostalnik moškega spola [zelenjádar]
    1. kdor se poklicno ukvarja s pridelovanjem zelenjave; SINONIMI: zelenjavar
      1.1. kdor se poklicno ukvarja s prodajo sadja in zelenjave, zlasti na stojnici; SINONIMI: zelenjavar
ETIMOLOGIJA: iz zelenjad ‛zelenjava’, iz zelen
Število zadetkov: 1643