Nikjer ne najdem, kako se pravilno rabi predlog do. Primer Od 23. 10. do 24. 10. me ne bo v pisarni. Ali to pomeni, da sem 24. 10. že v pisarni, ali pa da me tudi 24. 10. še ne bo in pridem 25. 10. Ali moram uporabljati besedno zvezo do vključno ...
Zadetki iskanja
Kateri predlog uporabljati v naslednjih (in podobnih) primerih: z/iz Občine Kranjska Gora so sporočili..., iz/s Policijske uprave Kranj odgovarjajo ..., iz/z Agencije za plačilni promet sporočajo ..., iz/z NIJZ so sporočili ... Ali tudi tu velja na–z/s, v–iz?
Pri pisanju magistrske naloge sem mi je postavilo vprašanje, in sicer, kako je pravilno oblikovana poved: ... saj so pri pred-testu s pojmom imeli težave ... ali ... saj so na pred-testu s pojmom imeli težave...
Ali je pravilno pri testu ali na testu?
Najprej naj se vam zahvalim za to spletno stran, ki je jasna, koristna, aktualna in strokovna, a hkrati poljudna. Vprašanje: ali obstaja pravilo, kako se uporablja predlog »od« v primerih: ena od najbolj znanih osebnosti ... / ena najbolj znanih osebnosti. Kdaj je s predlogom, kdaj brez njega?
Dobro znani sta relaciji v/iz in na/s(z).
Zakaj je potem tolikokrat uporabljena zveza npr. raziskave IZ področja umetnosti, če vemo, da nekdo deluje NA področju umetnosti in bi bilo torej pravilno raziskave S področja umetnosti?
Kaj je pravilno: prijavljam se za 33. srečanje ali na 33. srečanje?
Večina govorcev, izstopajoč je predsednik Borut Pahor, dosledno, uporablja v svojem izražanju črko z. Tako slišimo: »... z starimi silami« »...z pogledom« itd. Nas so učili, da se Z uporablja pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki. Kaj je vaše mnenje?
V zadnjem času je uporaba povratno osebnega zaimka postala "pravilo": išče se, gradi se, odpira se, našel se je itd.
Lahko to sprejmemo, kot pravilno izražanje?
Po SP naj bi se glede predlogov pri številkah ravnali glede na zapis, pri izgovoru pa glede na izgovor, kako pa je v tem primeru, ko zapišemo npr. 11/4 ZPIZ-2. To pomeni četrti odstavek enajstega člena ZPIZ-2.
Ali je prav v skladu s 11/4 ZPIZ-2 ali v skladu z 11/4 ZPIZ-2?
Profesionalno se ukvarjam z dobrobitjo, dobropočutjem ter vedenjem mačk.
Dobropočutja, kot ene besede ni še v SSKJ je le dobro počutje. Trend je, da se ne govori več le o dobrobiti welfare, ampak tudi oz. predvsem o dobropočutju wellbeing, kot novem parametru pri živalih. Obstajo prav Wellbeing panels znotraj organizacij.
Rada bi dala predlog, da se lahko dobropočutje piše skupaj, kot nova kategorija, ki se razlikuje od dobro počutja.
Primera:
- Minami Kat, mačja svetovalnica za dobrobit, dobropočutje ter vedenje mačk (www.minamikat.si)
- iCatCare Feline Wellbeing Panel (https://icatcare.org/about/our-expert-panel/
V naših besedilih se pogosto pojavljata besedni zvezi, ki se v angleščini glasita:
- ADDENDUM NO 1 TO PROVISIONAL LIST OF "A" ITEMS
in
- ADDITION NO 1 TO PROVISIONAL LIST OF "A" ITEMS.
Zanima me, ali lahko
- prvo besedno zvezo v slovenščini prevajamo kot DODATEK št. 1 K ZAČASNEMU SEZNAMU TOČK POD „A“ (v skladu z internim dogovorom namreč besedo "dodatek" uporabljamo s predlogom "k" in ne z rodilnikom)
ter
- drugo besedno zvezo (tu se beseda "dopolnitev" veže z rodilnikom) kot DOPOLNITEV št. 1 . ZAČASNEGA SEZNAMA TOČK POD „A“.
Če povzamem: je torej v prvem primeru možna predložna vezava in v drugem primeru rodilniška vezava, če samostalniku v obeh primerih sledi številka?
Pozdravljeni! Zanima me referenca za zapis predloga v spletu in ne, kot je precej bolj običajno, tudi v zapisih, ne zgolj govorjeno na spletu.
Ali otroka prepišemo z Osnovne šole A na Osnovno šolo B ali iz Osnovne šole A v Osnovno šolo B? V spletnih navodilih za pisanje vlog za prepis se pojavljata obe obliki, poleg tega pa še iz Osnovne šole A na Osnovno šolo B, kar je najbrž napačno. Ali se pravilo kaj spremeni, če ne omenjamo konkretne šole, npr. z ene šole na drugo ali iz ene šole v drugo?
Lahko v naslednjih primerih izpustimo predložno zvezo v območju oziroma ali bi bilo povedi bolje zapisati kako drugače?
- Temperaturne vrednosti ležijo v območju med temperaturo stene in temperaturo prostega toka.
(Bi bilo v danem primeru, če bi izpustili zvezo v območju, za predlogom in veznikom ustrezneje dodati še samostalnik vrednost oziroma vrednostjo?)
- Vrednosti te veličine ležijo/se gibljejo v območju od 0 do v (hitrost prostega toka). Enačba velja, ko je vrednost Prandtlovega števila v območju 0.8 < Pr < 10.
Ali je raba predloga od v naslednjem primeru ustrezna?
- ..., v kateri se koncentracija spreminja: od koncentracije stene se asimptotično približuje vrednosti koncentracije stene.
Ali pri prevzemanju krajevnih imen iz bosanščine, črnogorščine, hrvaščine in srbščine (BČHS) pri mestniških in tožilniških predložnih zvezah ohranjamo predlog na, ki se pojavlja v izvirniku, npr. ob imenih mest, krajev ali delov mest: na Cetinju, na Žabljaku, na Trsatu, na Voždovcu, na Dorćolu, na Zvezdarji, na Vračarju, na Čuburji, na Limanu, na Divčibarah, na Rudniku? Kako ravnati v primeru Kastva, kjer je v knjižni rabi uveljavljena zveza na Kastvu, domačini, ki so na hribu, govorijo va Kastve?
Kateri predlog uporabimo v spodnjem primeru in podobnih -- 'iz', ki ga narekuje glagol (vezava), ali 'z', ki ga narekuje samostalnik (zdi se mi, da rečemo, da smo 'na izhodišču', ne 'v izhodišču').
Izhajati iz/z izhodišča?
Izhajati z Jesenic?
Prosim za nasvet, kako je pravilno oziroma bolje: bitiodrešen bolezni ali bitiodrešen od bolezni. Podobno me zanima za svoboden/osvobojen bolezni ali svoboden/osvobojen od bolezni.
Zanima me, kateri predložni par je v danem primeru ustrezno uporabiti:
prehod z obnašanja A na obnašanje B/prehod od obnašanja A na obnašanje B/prehod iz obnašanja A v obnašanje B
Je nasploh raba predložnega para iz – na ustrezna ali mora biti v zvezi s predlogom na vedno le predlog z?
Slovenski pravopis 2001 navaja, da negativno temperaturo zapišemo s stičnim pomišljajem (§ 397): –23 °C. Upoštevajoč § 394 lahko besedno zvezo "od ... do" nadomestimo s predložnim pomišljajem: 10–12.
Zanima me, kako je z zapisom negativnih števil s predložnim pomišljajem, kadar želimo povedati, da bo temperatura recimo od –10 do –15 °C. Ali kopičimo pomišljaje v smislu –10––15 °C?
V enem izmed delovnih zvezkov za slovenščino za 9. razred je v rešitvah navedeno, da je v povedi 'Slovenija se je priključila k Evropski uniji leta 2004.' stavči člen 'k Evropski uniji' predmet. Vendar se je po njem mogoče vprašati tudi s kam se je Slovenija priključila. Ne gre torej za prislovno določilo časa?
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 96
- 97
- 98
- 99
- 100
- 101
- 102
- ...
- 183
- Naslednja »