Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Pravopisne kategorije – Problemski sklopi ePravopisa

Imena nebesnih teles in pojavov

Geslovnik:

Problemski sklop obsega 71 slovarskih iztočnic. Nabor je prenovljen oz. aktualiziran glede na Slovenski pravopis 2001 in dopolnjen z 31 iztočnicami, ki so v rabi pogoste.

Med imena nebesnih teles in pojavov smo uvrstili imena galaksij, jat galaksij, ozvezdij, meglic, zvezd, planetov, njihovih satelitov in nestrokovnih poimenovanj za nekatere izmed njih (npr. Danica in Večernica za Venero) ter staro ime Jakobova lestev za Rimsko cesto.

Med njimi so:

(1) enobesedna imena (npr. Mars, Ribi, Rigel);

(2) večbesedna imena (npr. Mali voz, Rimska cesta, Krajevna skupina);

(3) večdelna imena (npr. Alfa Kentavra, Eta Gredlja, Proksima Kentavra).

Opozorjeno je, da imena nebesnih teles, tj. planetov, zvezd, ozvezdij, galaksij ipd., pišemo z veliko začetnico, neprve sestavine, ki so občna poimenovanja (npr. Veliki voz, Rimska cesta, Mlečna cesta), pa z malo. Kadar uporabljamo imena ozvezdij (npr. Bik, Strelec) kot pojme iz astronomije oziroma astrologije, jih pišemo z veliko začetnico, kadar gre za enakozvočnice kot poimenovanja za horoskopska znamenja, pa z malo (npr. bik, strelec). V slovar smo vključili tudi nebesnim telesom enakozvočna poimenovanja, s katerimi zaznamujemo le del vsakdana oz. obdajajoče nas stvarnosti, ki imajo širši pomen, kar je ponazorjeno z zgledi rabe. Ta poimenovanja se pišejo z malo začetnico (npr. sonce, osončje, luna).

Novosti:

V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Zlasti pri dvo- oz. večdelnih iztočnicah je bistveno določilo o sklonljivosti ene od enot imen, pri čemer gradivsko preverjamo pravopisna pravila o sklonljivosti skladenjsko ujemalnih ali neujemalnih enot, od katerih se razlikujejo podredne imenske zveze, npr. Eta Gredlja, Proksima Kentavra.

Glede na SP 2001 so uslovarjena večdenotativna imena, saj je mnogo nebesnih teles poimenovanih po osebah iz mitologije – bodisi grške bodisi rimske, podomačitveni proces pa je pri obeh skupinah imen različen.

Zanimiv primer spremembe spola zaradi različnih stopenj podomačitve je par TetidaTetis. Grško antično ime Tetis smo podomačili že v 20. stoletju po sistemu, ki predvideva imenovalniško obliko v skladu z osnovo, kot jo kaže rodilnik – Tetida. V ta podomačitveni proces ni bilo vključeno zemljepisno ime nekdanjega oceana, ki se zato še vedno glasi Tetis in je postalo v sodobnih besedilih samostalnik moškega spola (ocean Tetis).

Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh številih.

Sklic na SP 2001:

Pravopisna pravila: § 45.

Sklic na predlog pravopisnih pravil Pravopis 8.0:

Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica)

Zadnja sprememba:

Fran 9.0, 22. novembra 2021.

Nabor slovarskih iztočnic:

Alfa Kentavra
Amalteja
Andromeda
Andromedina galaksija
Antares
Arktur
Betelgeza
Bik
Danica
Deimos
Devica
Dvojčka
Eta Gredlja
Evropa
Fobos
Galateja
Ganimed
im. tudi Ganimedes
Io
Jakobova lestev
Jo
Jupiter
Kačenosec
Kalipso
Kalisto
Kentaver A
Kozorog
Krajevna skupina
Lev
Luna
Mačje oko
Mali Magellanov oblak
Mali voz
Mars
Merkur
Mesec
Mlečna cesta
Najada
Neptun
Nereida
Orion
Osončje
Oven
Pandorin grozd
Phobos
Pluton
Polarnica
Proksima Kentavra
Rak
Ribi
Rigel
Rimska cesta
Saturn
Severnica
Sirij
Sonce
Sončnica
Strelec
Škorpijon
Tehtnica
Tetida
im. tudi Tetis
Tetis
Titan
Triton
Uran
Večernica
Veliki medved
Veliki voz
Venera
Vodnar
Zemlja
Zidni kvadrant