Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Pravopisne kategorije – Problemski sklopi ePravopisa

Imena voda

Geslovnik:

Problemski sklop obsega 204 iztočnice in bo v nadaljevanju priprave slovarja še dopolnjen.

Z geslovnikom smo skušali zadostiti vprašanjem o pisanju začetnice pri naslednjih tipih vodnih zemljepisnih imen, ki pomensko obsegajo:

  • tekoče vode (reke, potoke, slapove, delte),
  • stoječe vode (jezera, močvirja, barja),
  • morja in oceane ter
  • pojave v njih (morski tokovi, police, zalivi, prelivi in prekopi) in
  • ledenike.

Zgradbeno so v geslovnik zajeti različni tipi vodnih imen:

(1) enodelna imena, in sicer enobesedna (Amazonka, Boka, Lahinja, Rubikon, Sava) ali večbesedna (Agulhaški tok, Aljaški zaliv, Amazonkina delta, Ameryjeva ledena polica, Andamansko morje, Angelov slap, Baltsko morje, Cerkniško jezero, Jadransko morje, Tihi ocean);
(2) dvodelna imena (Sava Dolinka);
(3) skrajšana imena (Baltik, Bajkal, Dolinka, Jadran).

Pri nastajanju geslovnika so upoštevana imena glede na delitev zemljepisnih imen na endonime in eksonime. Endonim je zemljepisno ime v jeziku, ki se uporablja na območju poimenovane zemljepisne danosti, eksonim pa je zemljepisno ime v jeziku, ki se na območju poimenovane zemljepisne danosti ne uporablja:

(1) endonimi (Apure, Duero, Horný Dudváh, Kysuca, Pyhäjärvi);
(2) eksonimi (Angelov slap, Biserna reka, Misisipi).

Novosti:

Glede na SP 2001 je spremenjena velika začetnica v večbesednih imenih rek s sestavino bistrica (Kamniška bistrica, Tržiška bistrica), ki ima občni pomen, v SP 2001 pa je predviden zapis neprve sestavine z veliko začetnico (Kamniška Bistrica, Tržiška Bistrica |reka|). Zaradi razlikovanja med krajevnim in nekrajevnim imenom je predlagana sprememba, npr. Kamniška Bistrica (krajevno ime) in Kamniška bistrica (reka in dolina).

Novost v slovarju glede na SP 2001 je prikaz predložnih zvez in skladenjskih položajev ob občnoimenskem jedru besedne zveze, ki lahko vpliva na nepregibnost ali ničto pregibnost imen v vlogi imenovalnega prilastka: Območje reke Lahinja je bilo že leta 1988 razglašeno za krajinski park ali Voda izvira v neposredni bližini reke Lahinje.

Prikazani so tudi morebitni pomenski prenosi, ko je ime uporabljeno v metonimičnem pomenu. Pojavljanje imena v zvezah ali samostojni skladenjski rabi, ki kaže na izgubljanje lastnoimenske denotativne vloge in posledično opomenjanje, je izpostavljeno s pojasnilom »v prenesenem pomenu«, npr. Prašičji zaliv |zaliv na južni obali Kube| ameriško izkrcanje v Prašičjem zalivu v prenesenem pomenu, tudi v množini |kraj neuspešne vojaške akcije, neuspešna vojaška akcija sploh| Nevmešavanje ZDA v evropske zadeve se je sčasoma razširilo v vse Prašičje zalive tega sveta.

Kot druga zemljepisna imena imajo tudi imena voda, morij, jezer v geslu pojasnjeno predložno rabo, ki je lahko za uporabnika težavna, saj se nanaša na pomensko razlikovanje, in sicer v mestniku (Kje?), rodilniku (Od kod?) in tožilniku (Kam?). Pri vsakem imenu je naveden ustrezen predlog (v/na, iz/z/s) s pravilnimi sklonskimi oblikami.

Besedotvorno gnezdo prinaša podatek o pridevniku na -ski/-ški ali -ov/-ev oz. -in (Sava: savski, Savin; Nil: nilski, Nilov). Obrazila -ov/-ev in -in so novost, saj se je doslej pridevniške oblike iz imen rek vedno izpeljevalo z vrstnim obrazilom -ski/-ški. Gre za normativni prelom s tradicijo, saj je prepoved iz 19. stoletja (Cigale je odsvetoval rabo pridevniških tvorb s priponskim obrazilom -in iz neživih samostalnikov) v priročnikih veljala do danes, v rabi pa je bila presežena v nekaterih atlasih že prej (Orožnov šolski atlas, 1902: Nilovo deltasto ustje). Že leta 1935 je bila v Slovenskem pravopisu uvedena zveza Ljubljaničini pritoki. Leta 2006 je v Velikem atlasu sveta že sprejeta oblika tipa Nilova delta, Donavina delta. (Z imeni Delta Nila se je bilo mogoče pridevniški obliki izogniti.) V ePravopisu so uslovarjene obojne oblike, in sicer:

  • med dvojnicama je vzpostavljeno normativno razmerje s pojasnilom »ustrezneje«, če je oblika s svojilnim pridevnikom etimološko utemeljena (Tasmanijsko morje ustrezneje Tasmanovo morje < Tasman oseb. i.);
  • dvojnici sta uslovarjeni kot enakovredni (z oznako »in«), če je podstava ime vode (Spodnji Martuljški slapovi in Spodnji Martuljkovi slapovi);
  • kot samostojne iztočnice glede na pojavnosti (Krka: Krška jama nasproti KrkinKrkina struga).

Pri imenih voda, ki poimenujejo tuje nekrajevne zemljepisne danosti, je v posebnem razdelku »Povezano« prikazana informacija o izvornem jeziku in imenu (npr. Angelov slap, šp. Salto Angel; Ojašijo, jap./hep. Oyashio, Oya Siwo). Predstavljene so tudi v rabi prisotne imenske variante, ki so normativno različno ovrednotene, zato so s pojasnilom »ustrezneje« (poleg besedotvornih variant, gl. zgodaj) uvedeni:

  • podomačena imena, npr. Golfski tok (angl. Gulf) ustrezneje Zalivski tok;
  • etimološko ustreznejša imena, npr. Gaskonjski zaliv ustrezneje Biskajski zaliv;
  • ustaljene oblike imena, npr. iz slovenščini bližjega slovanskega jezika, npr. Peipsi ustrezneje Čudsko jezero (rus. Чудско озеро).

Za nekatere zemljepisne danosti je v rabi prisotnih in ustaljenih več skrajšanih imen, na kar opozarja razlaga »skrajšano ime za« (Pacifik |skrajšano ime za Tihi ocean|). Tako še Baltik, Jadran, Mediteran. Ob tem je opozorjeno tudi na nove denotate skrajšanih imen, ki kažejo na večje območje, npr. Baltik: (1) skrajšano ime za Baltsko morje, (2) države ob Baltskem morju.

V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje sklonskih oblik v vseh številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer dovoljuje statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. Izreka imena je v celoti izpisana v samostojnem slovarskem razdelku, in sicer ne le v imenovalniku, temveč tudi v rodilniku, če pa zahteva iztočnica tudi podatek o izgovoru v orodniku, je celotna paradigma predstavljena v posebnem slovarskem razdelku, imenovanem izgovorno gnezdo.

Sklic na SP 2001:

Pravopisna pravila: § 65.

Sklic na predlog pravopisnih pravil Pravopis 8.0:

Pravopisna pravila: Velika in mala začetnica.

Zadnja sprememba:

Fran 11.0, 24. novembra 2023.

Nabor slovarskih iztočnic:

Agulhaški tok
Aljaški zaliv
Amazonka
Amazonkina delta
Ameryjeva ledena polica
Andamansko morje
Angelov slap
Antarktični krožni tok
Apure
Arkansas
Arktični ocean
Atlantik
Atlantski ocean
Avon
Bajkal
Bajkalsko jezero
Baltik
Baltsko morje
Barentsovo morje
Barje
Bengalski zaliv
Benguelski tok
Bezgavec
Białka
Biela voda
Biserna reka
Biskajski zaliv – Gaskonjski zaliv
Bistra
Blejsko jezero
Bohinjsko jezero
Boka
Brazilski tok
Brežiško jezero
Bršljinski potok
Cerkniško jezero
Črni potok
Črno morje
Čudsko jezero – Peipsi
Doberdobsko jezero
Dobravska krnica
Don
Donava
Donavina delta
Donavsko-črnomorski prekop
Donec
Drava
Duero
Egejsko morje
Ekvatorialni povratni tok
Falklandski tok
Finski zaliv
Floridski preliv
Gdanski zaliv
Gibraltarski preliv – Gibraltarska vrata – Gibraltarska ožina
Gliwiški prekop
Gornje jezero
Gvinejski tok
Gvinejski zaliv
Horný Dudváh
Hudi graben
Humboldtov tok
Inari
Indijski ocean
Iška
Ivanov izvir
Jablaniški potok
Jadran
Jadransko morje
Jonsko morje
Jordan
Južni ocean
Južnoekvatorialni tok
Kalifornijski tok
Kamniška bistrica
Kanarski tok
Karibsko morje
Kobariško blato
Kolorado
Kolpa
Koprski zaliv
Kriška jezera
Krka
Krnska jezera
Krnsko jezero
Kurošio
Kuško močvirje
Kysuca
Laba
Labradorski tok
Lahinja
Ljubljansko barje
Lovrenška jezera
Lovrenško barje
Ľupčianka
Lužiška Nisa
Mačkov graben
Mala draga
Malý Dunaj
Martuljek
Martuljkovi slapovi in Martuljški slapovi
Mazurska jezera
Mediteran
Mediteransko morje
Mehiški zaliv
Michigansko jezero
Mincio
Minnesota
Mirna
Misisipi
Misisipijeva delta
Mučka bistrica
Mura
Narva
Niagara
Niagarski slapovi
Nil
Nilova delta
Noteć
Ojašio
Ormoško jezero
Otrantska vrata – Otrantski preliv
Pacifik
Pacifiški ocean
Panamska zemeljska ožina
Panamski prekop
Parana
Pelješki kanal
Peričnik
Perujski tok
Perzijski zaliv
Piranski zaliv
Pivka
Prašičji zaliv
Pskovsko jezero
Pyhäjärvi
Rakitniško jezero tudi Rakiško jezero
Rienza
Rinka
Rokavski preliv
Rubikon
Rumena reka
Saimaa
Sava
Sava Bohinjka
Sava Dolinka
Savica
Savinja
Severno ledeno morje
Severno morje
Severnoatlantski tok
Severnoekvatorialni tok
Simonov zaliv
Sĺňava
Soča
Spodnji Martuljkov slap in Spodnji Martuljški slap
Spodnji Peričnik
Sredozemsko morje
Stiks
Strunjanski zaliv
Sueški prekop
Šaleška jezera
Škocjanski zatok
Štrbské Pleso
Tarantski zaliv
Tasmanov ledenik
Tasmanovo morje – Tasmanijsko morje
Tennessee
Tetida
Tetis
Težka voda
Tihi ocean
Tocantins
Triglavska jezera
Triglavski ledenik
Trojiško jezero
Tržaški zaliv
Tržiška bistrica
Turiec
Ülemiste
Váh
Varta
Vážska kaskáda
Vidov izvir
Vipava
Visla
Vltava
Vrbsko jezero
Vzhodna reka
Vzhodnoavstralski tok
Vzhodnogrenlandski tok
Zahodnoavstralski tok
Zalivski tok – Golfski tok
Zelenci
Zgornje Kriško jezero
Zgornji Martuljkov slap in Zgornji Martuljški slap
Zgornji Peričnik
Žumrove kotanje