Fran

Zemljepisna imena: nekrajevna imena (vode)

Geslovnik:

Problemski sklop zajema imena za tekoče vode (reke, potoke, slapove, delte), stoječe vode (jezera, močvirja, barja), morja, oceane in pojave v njih (morski tokovi, zalivi, prelivi in prekopi) ter ledenike.

Nabor vključuje:

1. slovenska imena za domače zemljepisne danosti (Jadran) in za tiste, ki niso na slovenskem etničnem ozemlju (Angelov slap);
2. prevzeta imena (Duero, Horný Dudváh).

Zgradbeno so zajeta zemljepisna imena

1. enobesedna (Amazonka, Boka, Lahinja);
2. večbesedna (Cerkniško jezero) – pri teh pri prevzemanju prevajamo občnoimenske sestavine (Agulhaški tok, Aljaški zaliv);
3. dvodelna (Sava Dolinka);
4. skrajšana (Baltik, Bajkal).

Novosti:

Glede na SP 2001 je novost spremenjena začetnica v večbesednih imenih rek s sestavino bistrica (Kamniška bistrica, Tržiška bistrica), ki ima občni pomen, v SP 2001 pa je predviden zapis neprve sestavine z veliko začetnico (Kamniška Bistrica, Tržiška Bistrica |reka|). Zaradi razlikovanja med krajevnim in nekrajevnim imenom je predlagana sprememba, npr. Kamniška Bistrica (krajevno ime) in Kamniška bistrica (reka in dolina).

Novost v slovarju glede na SP 2001 je tudi prikaz različnih skladenjskih položajev, npr. položaj imena v prilastku: Lahinja kot prilastek Raziskuje biotsko raznolikost sveta zgornjega toka reke Lahinje. Prikazani so morebitni pomenski prenosi, ko je ime uporabljeno v metonimičnem pomenu. Pojavljanje imena v zvezah ali samostojni skladenjski rabi, ki kaže na izgubljanje lastnoimenske denotativne vloge in posledično opomenjanje, je izpostavljeno s pojasnilom, npr. Prašičji zaliv |zaliv na južni obali Kube| ameriško izkrcanje v Prašičjem zalivu; tudi z malo začetnico prašičji zaliv |kraj neuspešne vojaške akcije, neuspešna vojaška akcija sploh| Vsaka država prej ali slej dobi svoj prašičji/Prašičji zaliv.

Kot druga zemljepisna imena imajo tudi imena voda pojasnjeno predložno rabo, ki je lahko za uporabnika težavna, saj se nanaša na pomensko razlikovanje, in sicer v mestniku (Kje?), rodilniku (Od kod?) in tožilniku (Kam?). Pri vsakem imenu je naveden ustrezen predlog (v/na, iz/z/s) s pravilnimi sklonskimi oblikami.

Besedotvorno gnezdo prinaša podatek o pridevniku z obrazilom -ski/-ški ali -ov/-ev oz. -in (Sava: savski, Savin; Nil: nilski, Nilov). Obrazila -ov/-ev in -in so novost, saj se je doslej pridevniške oblike iz imen rek vedno izpeljevalo z vrstnim obrazilom -ski. Gre za normativni prelom s tradicijo, saj je prepoved iz 19. stoletja (Cigale je odsvetoval rabo pridevniških tvorb s priponskim obrazilom -in iz neživih samostalnikov) v priročnikih veljala do danes, v rabi pa je bila presežena v nekaterih atlasih že prej (Orožnov šolski atlas, 1902: Nilovo deltasto ustje). Že leta 1935 je bila v Slovenskem pravopisu uvedena zveza Ljubljaničini pritoki. Leta 2006 je v Velikem atlasu sveta že bila sprejeta oblika tipa Nilova delta, Donavina delta. (Z imeni kot npr. Delta Nila se je bilo mogoče pridevniški obliki izogniti.) V ePravopisu so uslovarjene oboje oblike, in sicer:

• med dvojnicama je vzpostavljeno normativno razmerje s pojasnilom »ustrezneje«, če je oblika s svojilnim pridevnikom etimološko utemeljena (Tasmanijsko morje ustrezneje Tasmanovo morje; izhodišče Tasman);
• dvojnici sta uslovarjeni kot enakovredni (z oznako »in«), če je podstava ime vode (Spodnji Martuljkov slap in Spodnji Martuljški slap);
• kot samostojne iztočnice glede na pojavnost (Krka: krški – Krška jama nasproti Krkin – Krkina struga).

Pri imenih voda, ki poimenujejo tuje nekrajevne zemljepisne danosti, je v posebnem razdelku »Povezano« prikazana informacija o izvornem jeziku in imenu (npr. Angelov slap špansko Salto Angel). Predstavljene so tudi v rabi prisotne imenske variante, ki so normativno različno ovrednotene, zato so s pojasnilom »ustrezneje« uvedeni:

• podomačena imena, npr. Golfski tok (angl. Gulf) ustrezneje Zalivski tok;
• etimološko ustreznejša imena, npr. Gaskonjski zaliv ustrezneje Biskajski zaliv;
• ustaljene oblike imena, npr. iz slovenščini bližjega slovanskega jezika, npr. Peipsi ustrezneje Čudsko jezero (rusko Чудско озеро).

Za nekatere zemljepisne danosti je v rabi prisotnih in ustaljenih več skrajšanih imen, na kar opozarja razlaga »skrajšano ime za« (npr. Pacifik |skrajšano ime za Tihi ocean|). Ob tem je opozorjeno tudi na nove denotate skrajšanih imen, ki kažejo na večje območje, npr. Baltik: (1) skrajšano ime za Baltsko morje, (2) države ob Baltskem morju.

Sklic na SP 2001:

Pravopisna pravila: § 64.

Sklic na predlog pravopisnih pravil Pravopis 8.0:

Pravopisna pravila: Velika in mala začetnica.

Nabor slovarskih iztočnic:

Agulhaški tok
Aljaški zaliv
Amazonka²
Amazonkina delta
Ameryjeva ledena polica
Andamansko morje
Angelov slap
Antarktični krožni tok
Apure¹
Arkansas²
Arktični ocean
Atlantik
Atlantski ocean
Avon²
Bajkal
Bajkalsko jezero
Baltik (bela hči Baltika)
Baltsko morje
Barentsovo morje
Barje
Bela³
Beneška laguna
Bengalski zaliv
Benguelski tok
Bermudski trikotnik
Bezgavec¹
Białka
Biela voda
Biserna reka
Biskajski zaliv ← Gaskonjski zaliv
Bistra²
Blejsko jezero
Bohinjsko jezero
Boka
Brazilski tok
Brežiško jezero
Bršljinski potok
Cerkniško jezero
Črni potok
Črno morje
Čudsko jezero ← Peipsi
Doberdobsko jezero
Dobravska krnica
Don
Donava
Donavina delta
Donavsko-črnomorski prekop
Donec
Doubs
Drava
Duero
Egejsko morje
Ekvatorialni povratni tok
Falklandski tok
Finski zaliv
Floridski preliv
Garona
Gdanski zaliv
Gibraltarska ožina
Gibraltarska vrata
Gibraltarski preliv
Gliwiški prekop
Gornje jezero
Gvinejski tok
Gvinejski zaliv
Horný Dudváh
Hudi graben
Humboldtov tok
Inari²
Indijski ocean
Iška¹
Ivanov izvir
Jablaniški potok
Jadran²
Jadransko morje
Jarčie
Jonsko morje
Jordan²
Južni ocean
Južnoekvatorialni tok
Kalifornijski tok
Kamniška bistrica
Kanarski tok
Karibsko morje
Kobariško blato
Kolorado²
Kolpa
Koprski zaliv
Kriška jezera
Krka¹
Krnska jezera
Krnsko jezero
Kurošio
Kuško močvirje
Kysuca
Laba
Labradorski tok
Lahinja²
Ledenik pod Skuto
Levji zaliv
Ljubljansko barje
Loara
Lovrenška jezera
Lovrenško barje
Ľupčianka
Lužiška Nisa
Mačkov graben¹
Mala draga
Malý Dunaj
Marmolada
Martuljek
Martuljkovi slapovi in Martuljški slapovi
Mazurska jezera
Mediteran²
Mediteransko morje
Mehiški zaliv
Michigansko jezero
Mincio
Minnesota²
Mirna³
Misisipi²
Misisipijeva delta
Mučka bistrica
Mura¹
Narva²
Narva³
Niagara
Niagarski slapovi
Nil
Nilova delta
Noteć
Ohio²
Ojašio
Ormoške lagune
Ormoško jezero
Otrantska vrata
Otrantski preliv
Pacifik
Pacifiški ocean
Panamska zemeljska ožina
Panamski prekop
Parana²
Pelješki kanal
Peričnik
Perujski tok
Perzijski zaliv
Piranski zaliv
Pivka²
Prašičji zaliv
Pskovsko jezero
Pyhäjärvi
Rakitniško jezero tudi Rakiško jezero
Rienza
Rinka
Rokavski preliv
Rubikon
Rumena reka
Saimaa
Sava²
Sava Bohinjka
Sava Dolinka
Savica²
Savinja
Sena
Severnoatlantski tok
Severnoekvatorialni tok
Severno ledeno morje
Severno morje
Simonov zaliv
Sĺňava
Soča²
Spodnji Martuljkov slap in Spodnji Martuljški slap
Spodnji Peričnik
Sredozemsko morje
Strunjanski zaliv
Sueški prekop
Šaleška jezera
Škocjanski zatok
Štrbské Pleso²
Tarantski zaliv
Tasmanov ledenik
Tasmanovo morje ← Tasmanijsko morje
Tennessee³
Tetida³ ← Tetis²
Težka voda
Tihi ocean
Tocantins¹
Triglavska jezera
Triglavski ledenik
Trojiško jezero
Tržaški zaliv
Tržiška bistrica
Turiec¹
Ülemiste
Váh
Varta
Vážska kaskáda
Vidov izvir
Vipava²
Visla
Vltava¹
Vrbsko jezero
Vzhodna reka
Vzhodnoavstralski tok
Vzhodnogrenlandski tok
Zahodnoavstralski tok
Zalivski tok ← Golfski tok
Zelenci
Zgornje Kriško jezero
Zgornji Martuljkov slap in Zgornji Martuljški slap
Zgornji Peričnik
Zrmanja
Žumrove kotanje