Fran

Imena vzpetin in gorovij

Geslovnik:

Problemski sklop obsega 215 eno- in večbesednih iztočnic, ki označujejo vzpetine in gorovja.

Z geslovnikom smo skušali zadostiti vprašanjem o pisanju začetnice pri naslednjih tipih zemljepisnih imen:

(1) enodelna imena, in sicer enobesedna (Jalovec, Lotse, Vogezi) in večbesedna (Mala Grmada, Mount Everest, Nizke Tatre, Triglavska severna stena), tudi predložna (Na Pečeh);

(2) dvodelna imena (Bohinjsko-Tolminski greben, Kamniško-Savinjske Alpe, Ljutomersko-Ormoške gorice);

(3) imena s številskim dodatkom (Gašerbrum I, K2).

Geslovnik bo še dopolnjen z imeni vzpetin in gorovij, ki se pojavljajo v prilogi »Neprve sestavine zemljepisnih imen« v poglavju »Velika in mala začetnica«.

Novosti:

Novost so imena vzpetin in gorovij, ki prej niso bili vključeni v jezikovne priročnike.

Novost v slovarju glede na SP 2001 je prikaz predložnih zvez in skladenjskih položajev ob občnoimenskem jedru besedne zveze, ki lahko vpliva na nepregibnost ali ničto pregibnost imen v vlogi prilastka: odprava na 6962 metrov visoko goro Aconcagua/Aconcaguo. Na rabo prilastka, ki se pojavlja le v imenovalniku, je v slovarju opozorjeno s pojasnilom »kot prilastek, v imenovalniku« (Na Pečeh: kot prilastek, v imenovalniku Na planini Na Pečeh so se nekoč ukvarjali s planšarstvom).

Kot druga zemljepisna imena imajo tudi imena vzpetin in gorovij v geslu pojasnjeno predložno rabo, ki je lahko za uporabnika težavna, in sicer v mestniku (Kje?) – na Mount Everestu, rodilniku (Od kod?) z Mount Everesta in tožilniku (Kam?) na Mount Everest. Pri vsakem imenu je naveden ustrezen predlog (v/na, iz/z/s) s pravilnimi sklonskimi oblikami. Glede na SP 2001 je skladno z ustaljenostjo v rabi pri nekaterih iztočnicah spremenjena oz. dopolnjena predložna raba, npr. Himalaja: v Himalaji tudi na Himalaji (SP 2001 le na Himalaji); Hindukuš: v Hindukušu in na Hindukušu (SP 2001 le na Hindukušu). Pri predložnih imenih (Na Pečeh) je v predložni rabi prikazana dvojnična možnost, in sicer predložna raba imena, ko ime nastopa v položaju desnega prilastka v imenovalniku ob občnem poimenovanju (na gori/planini Na Pečeh, z gore / s planine Na Pečeh, na goro/planino Na Pečeh), in predložna raba imena, ko je to uporabljeno samostojno (Na pečeh, s Peči, na Peči).

Nekatera imena vzpetin in gorovij se v rabi pojavljajo tudi v skrajšani obliki, na kar je v slovarju opozorjeno s pojasnilom »skrajšano« in z zgledom (Polhograjska Grmada, skrajšano Grmada; Veliko Kladivo, skrajšano Kladivo). Nekatera skrajšana imena so nastala s poenobesedenjem izhodiščnega imena (npr. Julijci iz Julijske Alpe). V slovarju sta obe imeni, pri enobesednem imenu (Julijci) je uporabnik obveščen, da je to skrajšano ime (skrajšano ime za Julijske Alpe), ob tem ga vodilka prim. (= primerjaj) usmerja k izhodiščnemu imenu (Julijci prim. Julijske Alpe).

V slovarskih sestavkih je pri nekaterih imenih prikazana tudi raba imena v prenesenem pomenu. Uporabnik je o preneseni rabi obveščen s pojasnilom »v prenesenem pomenu«, razlago in zgledom (Denali: v prenesenem pomenu |stena Denalija|: Opravila sta zahteven vzpon v Denaliju).

Besedotvorno gnezdo prinaša podatek o pridevniku na -ski/-ški (Alpe: alpski, Daulagiri: daulagirijski, Krn: krnski, Prisank: prisanški). Glede na SP 2001 je novost prikazovanje svojilnega pridevnika na -ov/-in iz imen vzpetin in gorovij, saj so v rabi poleg pridevnikov na -ski/-ški pri nekaterih imenih izkazani tudi svojilni pridevniki, ki jih pišemo z veliko začetnico (Anapurna: anapurnski, Anapurnin; Skuta: skutski, Skutin).

Pri imenih vzpetin in gorovij, ki poimenujejo tuje nekrajevne zemljepisne danosti, je v posebnem razdelku »Podatki o izvirniku« prikazana informacija o izvornem jeziku in imenu (npr. Mont Blanc, fr. Mont Blanc, it. Monte Bianco; Mrzla gora, nem. Kaltenberg; Tri Cine, it. Tre Cime).

Za nekatere zemljepisne danosti je v rabi prisotnih in ustaljenih več imen, na kar opozarja razlaga »drugo ime za« (Križ |drugo ime za Koroško Rinko|). V ePravopisu je priporočena oblika imena prikazana z ustreznejšo sopomenko, npr. Polhograjski dolomiti, ustreznejša sopomenka Polhograjsko hribovje. Na staro ime za zemljepisno danost je opozorjeno v razlagi, npr. Mount McKinley |staro ime za Denali|; Jermanova vrata |staro ime za Kamniško sedlo|.

Nekatera imena v problemskem sklopu imajo enakozvočna imena z imeni krajev. V slovarskem sestavku je o enakozvočnih imenih uporabnik obveščen z vodilko primerjaj (= prim.), npr. Bukov vrh prim. Bukov Vrh. Pravopisno pravilo namreč določa, da neprve sestavine v zemljepisnih imenih v krajevnih imenih pišemo z veliko začetnico (Bukov Vrh), v nekrajevnih imenih (med katera spadajo tudi imena vzpetin in gorovij) pa z malo začetnico (Bukov vrh). Pri poimenovanju vzpetin so bila pogosto uporabljena občna poimenovanja (Grmada, Kladivo, Oltar, Stog), nekatera so prekrivna tudi z geografskimi izrazi (Kočna, Rokav, Špik). Veliko začetnico so ohranila tudi potem, ko je ime gore dobilo še pridevniško razlikovalno sestavino: Polhograjska Grmada; Veliko Kladivo, Malo Kladivo; Mali Oltar, Veliki Oltar; Spodnji Rokav, Srednji Rokav; Jezerska Kočna, Kokrska Kočna; Jezerski Stog; Poliški Špik.

Glede na SP 2001 je posodobljen podatek o izgovoru: namesto [mónt blánk] zdaj [món blán tudi mónt blánk].

V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja.

Sklic na SP 2001:

Pravopisna pravila: § 65.

Sklic na predlog pravopisnih pravil Pravopis 8.0:

Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica«

Zadnja sprememba:

Fran 10.0, 18. novembra 2022.

Nabor slovarskih iztočnic:

Aconcagua
Ajdovski gradec 
Alpe
Altemaver
Ama Dablam
Anapurna
Apalači
Apenini
Ardeni
Babji zob
Banatsko hribovje
Begunjska Vrtača
Beli Karpati
Bernske Alpe
Bernsko višavje
Biljenski griči
Bohinjsko-Tolminski greben
Bohinjsko-Tolminsko gorovje
Broad Peak
Bukov vrh
Celovška špica
Cerkljansko hribovje
Cerro Torre
Chianti
Čo Oju
Čreta 
Črna prst
Črni vrh
Daulagiri
Debela peč
Denali
Dinarsko gorovje
Dolgi hrbet
Dolkova špica
Dolomiti
Dovška Baba
Dovški križ
Eiger
Elbrus
El Capitan
Frankovska Jura
Frdamane police
Fudži 
Furlanski Dolomiti
Gašerbrum I
Gerlahovka
Govško brdo
Gozdni Karpati
Grintovec
Grmada
Grossglockner
Himalaja
Hindukuš
Ibersko gorovje
Idrijsko-Cerkljansko hribovje
Jalovec
Jermanova vrata
Jezerska Kočna
Jezerski Stog
Jezerski vrh
Julijci
Julijske Alpe
K2 
Kalški greben
Kamniški Dedec
Kamniško-Savinjske Alpe
Kamniško sedlo
Kamniti lovec
Kangčendzenga
Karakorum
Karmel
Karpati
Kavkaz
Kilimandžaro
Kočna
Kokrska Kočna
Kokrško sedlo
Konjski špik
Kordiljere
Koroška Rinka
Košuta
Košutnikov turn
Kranjska Rinka
Krim 
Križ
Krn 
Krnsko pogorje
Krsteniški Stog
Kuk
Kukova špica
Ledeniški preval
Lendavske gorice
Lepo brdo
Lienški Dolomiti
Ljubeljska Baba
Ljutomersko-Ormoške gorice
Lomniški ščit
Lotse
Lublinsko višavje
Lučka Baba
Lučki Dedec
Lužiško hribovje
Mala Fatra
Mala Grmada
Mala Martuljška Ponca
Mali Kanin
Mali Oltar
Mali Rog
Mali Snežnik
Malo Kladivo
Malo Špičje
Manaslu
Mangart
Mangartsko sedlo
Mangrt
Markovec
Marmolada
Matterhorn
Medena pečina
Meljski hrib
Moherske pečine
Montaž
Mont Blanc
Montecassino
Mont Ventoux
Mount Everest
Mount McKinley
Mount Vinson
Mrzla gora
Nad Šitom glava
Nanga Parbat
Na Pečeh
Nizke Tatre
Olimp 
Orlove glave
Osojščica 
Ostri vrh
Pasja ravan
Pasje peči
Peca
Pekrska gorca
Pireneji
Plazjanski vršac
Polhograjska Grmada
Polhograjski dolomiti
Polhograjsko hribovje
Poliški Špik
Prisank
Prisojnik
Ratitovec
Rožnik
Rž
Serdiški breg
Sinji vrh
Skalno gorovje
Skuta
Slemenova špica
Slovaško rudogorje
Snežnik
Spodnja Vrbanova špica
Spodnji Rokav
Srednji Rokav
Storžič
Svetokriške gore
Šišenski hrib
Šitna glava
Škrlatica
Šmarjetna glava
Šmarna gora
Špik
Špik Hude police
Špik nad Nosom
Špik nad Policami
Štajerska Rinka
Štruca
Tatre 
Tolminski kuk
Tosc
Tošč
Toško čelo
Trbiška Krniška špica
Trdinov vrh
Tri Cine
Triglav
Triglavska severna stena
Triglavsko pogorje
Trška gora
Trupejevo poldne
Ural
Uršlja gora
Velika Baba
Velika Fatra
Velika Martuljška Ponca
Velika Plešivica
Veliki Klek
Veliki Oltar
Veliki Rog
Veliki Snežnik
Veliko Kladivo
Veliko Špičje
Visoke Tatre
Visoki Kanin
Visoki Rokav
Viš
Vodnikov razglednik
Vodnikov vršac
Vogezi
Vrenski zob
Vrtača
Vzhodne Alpe
Vzhodne Julijske Alpe
Zahodne Alpe
Zahodne Julijske Alpe
Zeleniške špice
Žička gora