Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.

Pravopisne kategorije – Problemski sklopi ePravopisa

Lastna imena (osebna, moška)

Geslovnik:

Geslovnik obsega 111 imen. Prvotno je bil oblikovan na osnovi podatkov Statističnega urada RS, in sicer so bila iz skupine 200 najpogosteje rabljenih imen v Republiki Sloveniji izbrana:

(1) imena, ki so problematična z vidika oblikospreminjanja, npr. orodniške preglašene oblike (z oz. s em);

(2) imena, v katerih se pogovorno uresničuje podaljšava osnove s t (tip Niko), oziroma neimenovalniško prekrivna podobna imena (tip Nik);

(3) imena, v katerih se obvezno uresničuje podaljšava osnove s t (tip Jure);

(4) imena, ki lahko izgubljajo neobstojni polglasnik (tip Klemen);

(5) imena, ki so enakozvočna z ženskimi imeni (tip Aljoša, Saša);

(6) imena z dvojno paradigmo (tip Luka).

Drugo merilo za sprejem osebnih lastnih imen v geslovnik ePravopisa je enakozvočnost, ki se pojavlja ob redigiranju občnoimenskih poimenovanj, npr. poimenovanj nagrad, odlikovanj in častnih nazivov (bertBert, tony – Tony). Po tem merilu se v sklop vključujejo tudi svetopisemska imena, ki imajo enakozvočne občnoimenske različice, npr. benjamin ‘najmlajši’, ‘rastlina’ – Benjamin; metuzalem ‘stari’, ‘stoletnik’ – Metuzalem.

Geslovnik smo v letu 2017 razširili tudi z imeni, ki so podstava izlastnoimenskim pridevnikom v stalnih besednih zvezah (Martin: Martinova nedelja, Evstahij: Evstahijeva cev).

Novosti:

Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001, razen pri uvajanju naglasnih dvojnic nekaterih imen (Alèš in Áleš), pri katerih opažamo spremembe tudi v osrednjeslovenski normi.

Uporabniku prijaznejša sta dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih, saj so vsa imena opremljena z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik.

Uvedli smo besedotvorno gnezdo, ki sklene slovarski sestavek (npr. pri Niko in Nik: B Nikov).

Normativno je ovrednotenje dvojničnih paradigmatskih možnosti: medtem ko smo za osebna lastna imena tipa Luka (Luke in Luka) ugotovili, da je sklanjanje po moški in ženski (II. moški) sklanjatvi enakovredno in je zato povezano z dvojnično oznako »in«, smo pri tipu Roza (tako še Kaligula, Mahatma, Petruška), kjer gre za vzdevke ali kot priimke rabljena imena, odkrili precej večjo pojavnost oblik, ki sledijo ženski paradigmi (z Mahatmo), zato smo dvojnico (npr. z Mahatmom) uvedli kot neprednostno (tj. uvedeno z dvojnično oznako »tudi«).

Sklic na SP 2001:

Pravopisna pravila: § 41.

Zadnja sprememba:

Fran 5.0, 5. decembra 2017.

Nabor slovarskih iztočnic:

Adam
Ahac
Aleš
Aljoša
Alojzij
Andraž
Andrej
Anej
Anže
Benjamin
Bert
Blaž
Bogomir
Bor
Cezar
Damir
Danilo
David
Davor
Evstahij
Filip
Franci
Franjo
Gabrijel
Gašper
Grega
Gregor
Ignac
Igor
Ivo
Izidor
Jaka
Jakob
Janez
Jani
Janko
Jeremija
Jernej
Jona
Joško
Jože
Jožef
Judež
Jure
Jurij
Klemen
Lovro
Luka
Maj
Mario
Mark
Marko
Martin
Matej
Matevž
Matic
Matija
Matjaž
Metuzalem
Miha
Mihael
Miloš
Mirko
Miro
Mitja
Nejc
Nik
Niko
Nikolaj
Nino
Oskar
Pavel
Peter
Primož
Rado
Rafael
Rajko
Renato
Rene
Rudi
Samir
Samo
Saš
Saša
Sašo
Sergej
Silvester
Silvo
Simon
Slavko
Srečko
Stanko
Tadej
Timotej
Tine
Tomaž
Tony
Uroš
Valter
Vid
Viktor
Vincenc
Vinko
Vladimir
Vlado
Vojko
Zdravko
Zlatko
Zvonko
Željko
Žiga