Slovenski pravopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

pšeníca -e ž, snov. (í) mleti ~o
dvózŕnica -e ž (ọ̑ȓ) |pšenica|
golíca -e ž (í) ~, pokrita s snegom |s travo porasel svet|; izpolniti ~o |tiskovino|; snov. |pšenica|
píra -e ž (í) |pšenica|
pšeníčica -e ž, snov. (í) manjš.; poud. |pšenica|
pšeníčka -e ž, snov. (í) manjš.; poud. |pšenica|
résnica -e ž, snov. (ẹ̑) resasta pšenica; resasta dlaka
žíto -a s, snov. (í) mleti ~; vreča ~a; števn., kmet. bela ~a |pšenica, rž, ječmen, oves|
dolgoklásen -sna -o [u̯g] (á; ȃ)
dolgoklásni -a -o [u̯g] (á; ȃ) ~a pšenica
dolgoklásnost -i [u̯g] ž, pojm. (á; ȃ)
dvózŕn -a -o (ọ̑ȓ ọ̑ŕ ọ̑ŕ; ọ̑ȓ)
dvózŕni -a -o (ọ̑ŕ; ọ̑ȓ) ~a pšenica
dvózŕnost -i ž, pojm. (ọ̑ŕ; ọ̑ȓ)
ênozŕn -a -o (é/ȇȓ é/ȇŕ é/ȇŕ; é/ȇȓ)
ênozŕni -a -o (é/ȇŕ; é/ȇȓ) ~a pšenica
ênozŕnost -i ž, pojm. (é/ȇŕ; é/ȇȓ)
kalíti3 -ím nedov. káli -íte, -èč -éča; -íl -íla; kaljênje (-ít/-ìt) (í/ȋ í) Pšenica ~i; neobč. V njem ~i sovraštvo nastaja
klasàt -áta -o; bolj ~ (ȁ á á; ȁ ȃ á) ~a pšenica |z lepimi klasi|
klasátost -i ž, pojm. (á)
nažét -a -o (ẹ́) ~a pšenica
nèdozôrel -éla -o in nèdozorèl -éla -o in nèdozorél -a -o [-u̯] (ȅó ȅẹ́ ȅẹ́; ȅȅ ȅẹ́ ȅẹ́; ȅẹ̑ ȅẹ́ ȅẹ́) duševno ~ človek; ~a pšenica
nèdozoréli -a -o (ȅẹ́) ~ sir
nèdozorélost -i ž, pojm. (ȅẹ́)
obrásti1 -rástem dov., nam. obràst; obráščenje; drugo gl. rasti1 (á) kaj Streho je obrastel mah
obrásti se -rástem se (á) Pšenica se še ni obrastla
oklasíti se -ím se dov. oklásil se -íla se; oklásenje; drugo gl. klasiti se (í/ȋ í) Pšenica se je oklasila
plénjati -am nedov. -ajóč, -áje; plénjanje (ẹ́; ẹ̑) star.: Sadno drevje ~a dobro rodi, uspeva; Pšenica dobro ~a |daje pri mlačvi veliko zrnje|
poléči -léžem dov. poléžen -a; poléženje; drugo gl. leči1 (ẹ́ ẹ̑) Polegli so in zaspali; Pšenica je polegla; poleči koga/kaj ~ otroka po klopi; neobč. Psica je polegla pet mladičev skotila, povrgla
poléči se -léžem se (ẹ́ ẹ̑) Tele se je pravkar poleglo; Prah se je polegel
požét -a -o (ẹ̑) Pšenica je ~a
požétost -i ž, pojm. (ẹ̑)
prevêjan1 -a -o (ȇ) ~a pšenica
prevêjanost -i ž, pojm. (ȇ)
priríniti -em dov. prirínjen -a; prirínjenje (í ȋ) koga/kaj ~ avtomobil k mehaniku; poud.: ~ do planinske koče |počasi, s težavo priti|; Pšenica ~e iz zemlje |priklije|; ~ čez zimo |prebiti, preživeti|
priríniti se -em se (í ȋ) ~ ~ skozi grmovje; poud. pririniti se do koga/česa ~ ~ ~ direktorja |postati direktor|
résiti se -im se nedov. -èč se -éča se; résenje (ẹ́ ẹ̑) Pšenica se ~i
skalíti3 -ím dov. skálil -íla, nam. skalít/skalìt; skaljênje; drugo gl. kaliti3 (í/ȋ í) Pšenica je že skalila
sklasíti se -ím se in sklasíti -ím dov. sklásil (se) -íla (se); sklasênje; drugo gl. klasiti se (í/ȋ í; í/ȋ í) |narediti klase|: Pšenica (se) ~i
snetív -a -o (í; ȋ í í) kmet. ~a pšenica
snetívost -i ž, pojm. (í) kmet.
ták1 -a -o kaz. kak. zaim. bližnjega (á)
1. Poglejte, ~a sem bila kot študentka; ~ je, ves razdražen, da ga ni mogoče prenašati; Kakršen oče, ~ sin
2. navez. Šolarji so bili ne le pridni, ampak tudi dobrovoljni: ~ih se veselijo starši in učitelji; Prijazna si in ~a tudi ostani; Polje je rodovitno, da je malo ~ih
3. ~ega reveža ni daleč naokoli |tolikšnega|; Ni ~a sila oditi
4. ~a pšenica, da ji ni para |dobra, kakovostna|
5. poud.: V stanovanju imajo ~ nered, da bog pomagaj |velik|; Hudič pa ~a večerja |slaba, nikakršna|
6. Ljudje so ~i in ~i |različni|
7. neobč. Resnica kot ~a je dostikrat boleča |sama na sebi|

ták -ega m, člov. (á) Devetih ~ih se ne boji
táka -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~ me pa že ne bo učila |nevednica|; nečlov. Hudi časi so, ti pa ~e počneš |neprimernosti|
táko -ega s, pojm. (á) poud.: To ni nič ~ega |posebnega, izrednega|; Kaj ~ega pa že dolgo ne
tákost -i ž, pojm. (á)
uspévati -am nedov. -ajóč, -áje; uspévanje (ẹ́) ~ v poklicu; V teh krajih pšenica ne ~a; s smiselnim osebkom uspevati komu/čemu Ne ~a mu vzdrževati reda v hiši
vzníkniti -em dov. vzníknjenje (í ȋ) Potok ~e in kmalu ponikne; neobč.: Pšenica je že vzniknila vzkalila, pognala; Povsod so vzniknile nove šole nastale; Ob tem ~ejo različna vprašanja nastanejo, se pojavijo
zlatíti -ím nedov. zláti -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, zlačèn -êna in zlatèn -êna; zlatênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ okvirje; poud. Jesen ~i gozdove |rumeni|
zlatíti se -ím se (í/ȋ í) poud. Pšenica se že ~i |rumeni, zori|
zlatoklás -a -o in zlatoklàs -ása -o (ȃ; ȁ á á) poud. ~a pšenica |z zlato rumenimi klasi|
Število zadetkov: 31