bȃrovəc, -vca, m. kaša iz bara, der Feuchbrei, Jan.
bȋzgəc, -əca, m. 1) mešanica kislega zelja in kisle repe, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — 2) das Rübenkräutig, Štrek.; — 3) šaljivo = ječmen, BlKr.; ječmenova kaša: pustega "bizgeca" se boji kmet in družina, LjZv.
ječmę́nov, adj. aus Gerste, Gersten-; ječmenov kruh, ječmenova kaša.
ję́šprenj, m. = ječmenova kaša; — bržkone iz nem. "Gerstbrein", Levst. (Rok.).
káša, f. 1) der Brei, bes. der Hirsebrei, die Grütze; prosena, ječmenova, ajdova, ovsena k., Hirsen-, Gersten-, Heiden-, Hafergrütze oder -brei; mlečna kaša, otročja paša, Zv.; kašo pihati, sich darein mengen, Jan. (H.); S Turkom noč'mo se vojsk'vati, Vrele kaše ne pihati, Npes.-K.; kašo upihati komu, jemanden daran kriegen, auszahlen, Let., jvzhŠt.; v kaši biti, im Malheur sein, Cig.; — babja kaša = babje pšeno, C.; — 2) svinjska k., der Vogelknöterich (polygonum aviculare), Fr.-C.
kášica 1., f. dem. kaša.
kȃška 1., f. dem. kaša, Levst. (Zb. sp.).
kopánčev, adj. von grobgemahlenem Weizen: kopančeva kaša, Vod. (Izb. sp.).
kŕmən 1., -mna, adj. zum Futter gehörig, Futter-, Mur.; kȓmna travina, das Futterkraut, Mur.; krmna kaša, der Futterbrei (für die Bienen), Danj.-Cig.
pȃša 1., f. 1) das Weiden, die Weide; o sv. Jurju se začne paša; živina je na paši; na pašo gnati; — 2) das Weidefutter; lepa, tečna, slaba p.; — čebelna, ribja p., Cig.; mlečna kaša, otročja paša, Zv.; — p. za oči, die Augenweide, Cig., C.; dušna p., Nahrung für die Seele, geistige Nahrung, Cig., nk.; — 3) der Weideplatz, Cig.; ni naše paše = ni pri nas vzrastlo, Notr.-Let.
povrẹ́ti, -vrèm, vb. pf. 1) abgähren; vino je povrelo; — 2) ein wenig sieden; naj še malo povre; — nachgähren, Cig.; — 3) p. se, durch Sieden an Volumen verlieren, einsieden; mleka se je veliko povrelo; — povreta (= gosta) kaša (nam. povrela), Polj.; — 4) ein wenig aufsieden machen; mleko sem povrela in na mizo dala.
prosę̑n, adj. Hirse-; prosena kaša, der Hirsebrei.
pšénọ, n. 1) das in der Stampfe von den Hülsen befreite Getreide: bes. die enthülsten Hirsekörner; kuhano pšeno je (prosena) kaša; — die Grütze, Mur., Cig., Jan.; — laško p., der Reis (oryza sativa), Cig., Tuš. (R.); — babje p., kleiner, feiner Hagel; babje p. gre, es gräupelt (rieselt); — 2) die Finne (im Schweinefleisch), Cig., C.; — 3) = šen, der Rothlauf, Mik. (Et.); (pšen V.-Cig.).
smodíti, -ím, vb. impf. sengen; s. se, versengt, angebrannt werden: kaša se smodi, Mur.; nekaj se smodi, ker tako po smodu diši, jvzhŠt.
stǫ́pən, -pna, adj. Stampf-, Poch-: stǫ̑pnọ vreteno, die Daumenwelle in der Stampfmühle, Cig.; — = v stopah napravljen: stopna kaša, stopno pšeno, Gor., Dol.