Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

žulíti in žúliti -im nedov. (ī ú) 
  1. 1. delati, povzročati žulj, žulje: novi čevlji ga žulijo; kamenček na peti me žuli; zelo žuliti
    // s tiščanjem, pritiskanjem povzročati komu poškodbo, poškodbe: ovratnik ga žuli; konja sedlo žuli
  2. 2. ekspr. držati kaj, preprijemajoč, predevajoč iz roke v roko: moški so žulili svoje klobuke v rokah; med rokami je žulila prazno skodelico
  3. 3. ekspr. imeti dolgo v ustih in grizljati: med zobmi žuli travno bilko; kar naprej žuli svojo cigaro, pipo / otrok je žulil prst sesal
  4. 4. ekspr. počasi jesti ali piti: žulil je skorjo kruha; ves večer je žulil pivo / žuli svoj kozarček
  5. 5. ekspr. povzročati komu duševno neugodje, trpljenje: negotovost me najbolj žuli / z oslabljenim pomenom skrbi me žulijo zelo sem v skrbeh
  6. 6. ekspr. delati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju: žulijo jih davki, izdatki; ljudje pač govorijo o tem, kar jih najbolj žuli
    ● 
    ekspr. vem, kje ga čevelj žuli poznam njegove težave ali napake; žarg. žuli se za izpit uči se, študira
žléviti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑nar.  
  1. 1. žvečiti, žuliti: žleviti kruh / žleviti tobak
  2. 2. piti: žleviti vino
gléviti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) nar. žvečiti, žuliti: glevil je ugaslo cigaro; gleviti tobak; počasi je glevil pipo
žváliti -im nedov. (á ȃ) nar. žvečiti, žuliti: žvaliti kruh
Število zadetkov: 4