A simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za ↑amper
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
a ► a prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
a ► a vez.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
āā --
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
abecéda abecéde samostalnik ženskega spola [abecéda] 1. nabor črk v ustaljenem zaporedju v latinični pisavi1.1. nabor črk v ustaljenem zaporedju v kaki pisavi sploh
2. začetno, osnovno znanje določenega področja
STALNE ZVEZE: Morsejeva abeceda, prstna abeceda, tonska abeceda ETIMOLOGIJA: iz imen prvih štirih črk latinske abecede a, be, ce in de po zgledu stvnem. ābēcēdē, star. nem. Abecede in poznolat. abecedārium ‛abeceda’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
abeceda ► abėˈcẹːda -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
abecédni abecédna abecédno pridevnik [abecédni] STALNE ZVEZE: abecedna vojna ETIMOLOGIJA: ↑abeceda
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
abecédnik abecédnika samostalnik moškega spola [abecédnik] 1. knjiga, priročnik za spoznavanje črk, abecede, zlasti za predšolske otroke1.1. nekdaj učbenik za začetno učenje branja in pisanja
2. priročnik za začetno, osnovno spoznavanje določenega področja
3. abecedni seznam imen, pojmov
ETIMOLOGIJA: ↑abeceda
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
abecednik ► abėˈcẹːdnėk -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
abecédno prislov [abecédno] takó, da sledi zaporedju črk v abecedi
ETIMOLOGIJA: ↑abecedni
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
abortív -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ábraham ábrahama samostalnik moškega spola [ábraham] 1. ekspresivno petdeseti rojstni dan1.1. ekspresivno praznovanje tega rojstnega dne
2. ekspresivno petdeseta obletnica obstoja, ustanovitve, odkritja česa2.1. ekspresivno praznovanje te obletnice
3. ekspresivno kdor praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let; SINONIMI: ekspresivno abrahamovec
FRAZEOLOGIJA: srečanje z abrahamom, srečati abrahama ETIMOLOGIJA: po svetopisemskem očaku Abrahamu; pomen izhaja iz evangeljskih besed Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?, ki so jih Judje izrekli Jezusu
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Ábraham Ábrahama samostalnik moškega spola [ábraham] FRAZEOLOGIJA: srečanje z Abrahamom, srečati se z Abrahamom ETIMOLOGIJA: ↑abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ábrahamov ábrahamova ábrahamovo pridevnik [ábrahamou̯ ábrahamova ábrahamovo] FRAZEOLOGIJA: abrahamova leta, abrahamovih let ETIMOLOGIJA: ↑abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Ábrahamov Ábrahamova Ábrahamovo pridevnik [ábrahamou̯ ábrahamova ábrahamovo] FRAZEOLOGIJA: Abrahamova leta, Abrahamovih let ETIMOLOGIJA: ↑Abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ábrahamovec ábrahamovca samostalnik moškega spola [ábrahamovəc] ekspresivno kdor praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let; SINONIMI: ekspresivno abraham
ETIMOLOGIJA: ↑abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ábrahamovka ábrahamovke samostalnik ženskega spola [ábrahamou̯ka] ekspresivno ženska, ki praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let
ETIMOLOGIJA: ↑abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ábrakadábra medmet [ábrakadábra] 1. uporablja se, ko govorec čara in naredi, da kaka stvar izgine, se pojavi, spremeni
2. ekspresivno ponazarja nenadno pojavitev, izginotje ali spremembo česa
3. kot samostalnik, ekspresivno dogodek, prikaz, ki daje vtis čudeža3.1. kot samostalnik, ekspresivno pisanje, ki mu govorec ne pripisuje zadostne prepričljivosti, (strokovne) relevantnosti, utemeljenosti
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Abrakadabra iz lat. abracadabra neznanega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
abranek gl.
abranka
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
abranka ► ˈaːbraŋka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
abrazív -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
absínt absínta samostalnik moškega spola [apsínt] žgana pijača iz pelina, janeža in drugih zelišč z visoko vsebnostjo alkohola
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Absinth) iz frc. absinthe, prvotno ‛pelin’, to pa prek lat. absinthium iz gr. apsínthion
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
absolút -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
absolútna viskóznost -e -i ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
absolútni etanól -ega -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
absolútno dominírana strategíja -- -e -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
absolútno prevládana strategíja -- -e -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
absorbánca -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
absórbens -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
absorbènt -ênta m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
absórpcija -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
absórpcija zdravílnih učinkovín -e -- -- ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
absorpcíjska pregráda -e -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
abstinénca -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
abstinénčni sindróm -ega -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
a. c. -- --
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ACE-inhibítor -ja m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
acetílholín -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
acetílholín esteráza -- -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
acetilíranje -a s
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
acetogenín -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
acid. --
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ácidobázične lastnósti -ih -- ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ácidobázični indikátor -ega -ja m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ácidorezisténtni polimêri -ih -ov m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
àcíkličen àcíklična àcíklično pridevnik [àcíkličən] 1. v nekaterih zvezah v obliki aciklični ki ne obstaja, ne poteka v rednih, ponavljajočih se oblikah, fazah, ki se predvidljivo spreminjajo
2. v obliki aciklični ki ni iz več ponavljajočih se istovrstnih gibov, zlasti v športu
3. v obliki aciklični ki je v zvezi s sorazmerno stabilnostjo, za katero niso značilna večja, redno ponavljajoča se nihanja gospodarske aktivnosti3.1. v obliki aciklični ki je namenjen za doseganje take stabilnosti
4. v obliki aciklični pri katerem so ogljikovi atomi razporejeni v nesklenjeni verigi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. azyklisch, frc. acyclique, angl. acyclic, iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑cikličen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
acílfloroglucinól -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ACR ACR-a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
a. d. -- --
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ad aliment. -- --
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Adam ► ▪ˈaːdam -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
adamantánski deriváti -ih -ov m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
adápter -ja m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
adaptívna imúnost -e -i ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
adaptogén -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ad baln. -- --
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ad caps. amylac. -- -- --
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ad caps. gelatin. -- -- --
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
add. --
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
add. instll. -- --
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
adenilát cikláza -- -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
adenín -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
adenozín -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
adenozíndífosfát -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
adenozínmónofosfát -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
adenozínski recéptor -ega -ja m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
adenozíntrífosfát -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ADH ADH-ja m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ADHD ADHD in ADHD-ja samostalnik moškega spola [adẹhadé] 1. iz medicine, iz psihologije vedenjska in čustvena motnja, za katero je značilna hiperaktivnost, impulzivnost, pomanjkanje pozornosti, zlasti pri otrocih
2. kot pridevnik, iz medicine, iz psihologije ki je v zvezi z ADHD 1.
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ADHD, kratice za attention deficit hyperactivity disorder ‛motnja pozornosti s hiperaktivnostjo’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
adherénca -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
adheréntna célična kultúra -e -e -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
adhezíjske molékule -ih -ul ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
adhezív -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ÁDI ADI-ja m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ádidaska ádidaske samostalnik ženskega spola [ádidaska] navadno v množini, manj formalno nizko ali srednje visoko športno obuvalo, navadno iz sintetičnih materialov; SINONIMI: manj formalno superga, manj formalno teniska
ETIMOLOGIJA: po imenu nem. tovarne Adidas iz ljubkovalnega imena Adi in prvega zloga priimka ustanovitelja Adolfa Dasslerja (1900–1978)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
adíjo medmet [adíjo] 1. manj formalno uporablja se, ko govorec ob slovesu koga pozdravi, zlasti znanca1.1. ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da se čemu odpoveduje, navadno začasno
2. ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da kdo ni več zaželen, potreben
3. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da ob neizpolnjevanju pogojev česa ni ali ne bo več
4. kot samostalnik manj formalen pozdrav ob slovesu, zlasti znanca4.1. kot samostalnik, ekspresivno prenehanje kake dejavnosti, odpoved čemu
FRAZEOLOGIJA: biti adijo, iti adijo, reči adijo komu, čemu, Adijo pamet! ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. addio < lat. ad Deum, dobesedno ‛k Bogu’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aditív -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
adjuváns -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
adjuvánt -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
adjuvántna terapíja -e -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
adlátus -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ad lib. -- --
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ad man. med. -- -- --
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ÁDMET ADMET-a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
administratívna farmacíja -e -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
adoptívni prenòs imúnskih célic -ega -ôsa -- -- m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ADP ADP-ja m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ADR ADR-a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
adrenalín -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
adrenêrgični recéptor -ega -ja m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
adrenêrgik -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
adresa gl.
atres
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ad scat. -- --
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
adsórbens -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
adsorbènt -ênta m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
adsorbènt žôlčnih kislín -ênta -- -- m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
adsórpcija -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
adsorpcíjska izotêrma -e -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
adstríngens -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
adstringènt -ênta m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ad us. ext. -- -- --
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ad us. int. -- -- --
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ad us. propr. -- -- --
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ad usum vicem -- -- --
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ad us. vet. -- -- --
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
adut ► aˈduːt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
advent ► ˈȯːdvent ȯdˈvẹːnta m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
adventen ► ȯdˈvẹːntnė -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ad vitr. -- --
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ad vitr. coll. ampl. -- -- -- --
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ad vitr. flav. -- -- --
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ad vitr. nigr. -- -- --
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
advokat ► advȯˈkaːt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
AE AE-ja m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
AED AED-ja m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aeq. --
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aerenhím -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aeróbni aeróbna aeróbno pridevnik [aeróbni] 1. za katerega je potreben kisik1.1. pri katerem je prisoten kisik
1.2. ki živi, je aktiven ob prisotnosti kisika
2. ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema, pri katerih intenzivneje potekajo procesi, za katere je potreben kisik2.1. ki je namenjen za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema s spodbujanjem teh procesov
STALNE ZVEZE: aerobna stabilnost, aerobni interval, aerobni prag, aerobno kvarjenje, aerobno območje ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. aerob iz frc. aérobie, iz gr. aēr ‛zrak’ + gr. bíos ‛življenje’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aerodinámični premér délcev -ega -a -- m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aeroph. --
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aeroplan ► erȯpˈlaːn -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aerosíl -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aerosól -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aetherol. --
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aether sulfuricus -thra -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
AF -- ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
afékt afékta samostalnik moškega spola [afékt] 1. kratkotrajno močno čustvo, ki ga lahko spremlja zmanjšana zmožnost razsojanja
2. naklonjen čustveni odnos do koga, česa
3. čustvo, občutje, zlasti kot ga odraža, vzbuja umetniško delo
STALNE ZVEZE: patološki afekt ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Affekt iz lat. affectus ‛čustvo, volja, strast’, iz afficere ‛prizadeti’ iz facere ‛delati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
afektíran afektírana afektírano pridevnik [afektíran] 1. ki pretirano kaže, izkazuje čustva in zato deluje nenaravno, izumetničeno1.1. ki kaže, izraža taka čustva in zato deluje nenaravno, izumetničeno
ETIMOLOGIJA: iz *afektirati iz ↑afekt
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
afektívni afektívna afektívno pridevnik [afektíu̯ni] 1. ki je v zvezi z afektom 1.1.1. ki je zaradi čustvenega vzgiba hipen, nepremišljen
1.2. ki je v zvezi s čustvi, občutji sploh
2. v obliki afektiven ki kaže, izraža naklonjen čustveni odnos do koga, česa
STALNE ZVEZE: afektivna motnja ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. affective, poznolat. affectivus, glej ↑afekt
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aferéza -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
afinitéta -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
afinitétna heterogénost -e -i ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
afinitétna kromatografíja -e -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
áfna áfne samostalnik ženskega spola [áfna] 1. znak v obliki obkrožene črke a, ki se uporablja zlasti v elektronski komunikaciji; znak: @
2. slabšalno kdor vzbuja pozornost z nenaravnim, izumetničenim vedenjem, videzom
FRAZEOLOGIJA: afne guncati, guncanje afen ETIMOLOGIJA: < afinja iz besede, prevzete iz nem. Affe; v prvem pomenu po zgledu nem. Klammeraffe ‛hvatan’, tj. ‛južnoameriška opica z dolgim repom, ki ga uporablja za oprijemanje’, iz Klammer ‛spojka, spona, oklepaj’ in Affe ‛opica’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
afnáti se afnám se nedovršni glagol [afnáti se] 1. neformalno vesti se, početi kaj izumetničeno, šaljivo, neresno, navadno z namenom vzbujanja pozornosti
2. neformalno, ekspresivno imeti kaj, kar deluje izumetničeno, šaljivo, neresno in vzbuja pozornost
ETIMOLOGIJA: ↑afna
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
afrodíziak -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Aga ► ▪ˈaːga -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
agac ► ˈagac -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ágar -ja m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
agaricín -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
agaróza -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
agarózna gélska elektroforéza -e -e -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
agent ► aˈgẹnt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Agica ► ▪ˈagėca -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
agílen agílna agílno pridevnik [agílən] 1. ki je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine1.1. ki je okreten, se lahko hitro, spretno giblje
2. ekspresivno ki je okreten in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču2.1. ekspresivno ki je značilen za vozilo s takimi lastnostmi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. agil iz lat. agilis ‛hiter, okreten, živahen’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
agíliti glej agility
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
agility agilityja; tudi agíliti samostalnik moškega spola [agíliti] rekreativna, tekmovalna dejavnost, pri kateri vodnik vodi psa prek postavljenih ovir
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. agility, prvotno ‛spretnost, gibčnost, živahnost, delavnost’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
agílnost agílnosti samostalnik ženskega spola [agílnost] 1. lastnost koga, da je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine1.1. lastnost koga, da je okreten, se lahko hitro, spretno giblje
2. ekspresivno lastnost vozila, da je okretno in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču
ETIMOLOGIJA: ↑agilen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
agit. --
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
agit. ante us. -- -- --
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
àglikón -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aglomerácija z razprševánjem -e -- -- ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aglomerát -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aglutinácija -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
agoníst -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
agoníst dopamína -a -- m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
agoníst imidazolínskih recéptorjev -a -- -- m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
agoníst melatonínskih recéptorjev -a -- -- m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
agoníst muskarínskih recéptorjev -a -- -- m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
agoníst na gonádoliberínskih recéptorjih -a -- -- -- m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
agoníst α1-adrenêrgičnih recéptorjev -a -- -- m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
agoníst α2-adrenêrgičnih recéptorjev -a -- -- m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
agoníst β2-adrenêrgičnih recéptorjev -a -- -- m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
agregát -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
agretóp -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
agrúm agrúma samostalnik moškega spola [agrúm] 1. navadno v množini drevo ali grm z rumenimi, oranžnimi ali zelenimi sladko kiselkastimi plodovi kroglaste oblike, ki raste v tropskih ali subtropskih krajih; primerjaj lat. Citrus; SINONIMI: citrus 1.1. navadno v množini plod tega drevesa ali grma, zlasti kot hrana, jed; SINONIMI: citrus
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. agrume < vulglat. *acrume ‛kisel (sadež)’, prvotneje ‛oster’ < lat. ācer
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
agrúm -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
àh medmet1. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj1.1. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti nezadovoljstvo, nad čim negoduje, navadno očitajoče
2. izraža, da govorec želi ublažiti pomen izrečenega
3. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost3.1. izraža, da govorec občuti vznesenost
3.2. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti nostalgijo
3.3. izraža, da govorec občuti hrepenenje po tem, kar je vsebina naslednjega stavka
4. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
5. izraža čustveno podkrepitev izjave5.1. uporablja se za čustveno podkrepitev pritrjevanja ali zanikovanja
FRAZEOLOGIJA: biti oh in ah, oh in ah, Ah ja. ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȁh, rus. áh, češ. ach; imitativna beseda, ki posnema vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. ach, amer. angl. uh, lat. āh, ↑a - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Ah simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za ↑amper + lat. hōra ‛ura’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ahá1 in ahà členek1. manj formalno, tudi ponovljeno izraža, da govorec pritrjuje, soglaša
2. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom, ironično izraža, da govorec ne verjame predhodno navedeni izjavi2.1. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom, manj formalno, ironično izraža, da govorec razume koga in mu navidezno pritrjuje
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ahȁ, srb. tudi a-ȁ, ahȃ, rus. agá, polj. aha, češ. ahà, verjetno iz *a + *ha
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ahá2 in ahà medmet1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec kaj spozna, prikliče iz spomina, najde1.1. izgovarja se z večjo jakostjo, ironično izraža, da se govorec zaradi pritegovanja pozornosti česa navidez ne more spomniti, dojeti ali je navidez presenečen
STALNE ZVEZE: aha efekt ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto iz nem. aha, angl. aha - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aha ► aˈxaː medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ahéna -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ahle ► ˈaːxle ˈaːxėu̯ ž mn.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ahm; tudi ahem medmet1. izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti, navadno iz zadrege
2. izraža, da se govorec uspe česa spomniti, navadno nenadoma
3. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike
4. kot členek, manj formalno izraža, da govorec pritrjuje, soglaša
ETIMOLOGIJA: ↑a + ↑hm
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aids aidsa; tudi AIDS samostalnik moškega spola [ájc] nalezljiva virusna bolezen, ki jo povzroča virus HIV in za katero je značilna slabitev imunskega sistema
STALNE ZVEZE: mačji aids ETIMOLOGIJA: ↑AIDS
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
AIDS glej aids
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aikido aikida samostalnik moškega spola [ajkído] 1. borilna veščina, pri kateri se poskuša nasprotnika s preusmerjanjem sile njegovega napada spraviti iz ravnotežja in mu s prijemi, meti preprečiti nadaljnji napad
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. aikido iz jap. aikidō, prvotno ‛pot harmonije duha’, iz ai ‛harmonija’ + ki ‛duh, življenjska energija’ + dō ‛pot, način’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
AIMD AIMD-ja m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
airedalski airedalska airedalsko pridevnik [êrdelski] in [erdélski] STALNE ZVEZE: airedalski terier ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. Airedale, po istoimenski angleški pokrajini
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
àj medmet1. izraža, da se govorec spomni česa neprijetnega1.1. izraža, da govorec ob spoznanju česa neprijetnega občuti obžalovanje
2. izraža, da je govorec prijetno presenečen
3. tudi ponovljeno uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost
4. izraža, da govorec občuti vznesenost, radost
5. zlasti v ljudskih pesmih uporablja se za nadomeščanje zlogov besedila v refrenu5.1. uporablja se, ko govorec želi uspavati otroka
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot hrv., srb. ȃj, rus. áj, češ., stčeš. aj, litov. aĩ, nem. ei; v romanskih jezikih predvsem za izražanje bolečine: it. àhi, frc. aie, špan. ay
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aj ► ˈai̯ medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ája1 členekizgovarja se s podaljšanim j, zlasti prvi zlog se izgovarja z višjim tonom uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje
ETIMOLOGIJA: verjetno iz ↑aj + ↑ja
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ajá2 medmet1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da se govorec uspe česa spomniti, navadno nenadoma1.1. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom in podaljšanim a izraža, da je govorec presenečen, kaj sprejema z začudenjem
1.2. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
1.3. ironično izraža, da se govorec zaradi pritegovanja pozornosti česa navidez ne more spomniti, dojeti ali je navidez presenečen
ETIMOLOGIJA: verjetno iz ↑a + ↑ja, morda pod vplivom nemščine, prim. tudi nar. ukr. ajá ‛seveda’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ája3 medmetuporablja se, ko govorec želi uspavati otroka
ETIMOLOGIJA: imitativna blagoglasna beseda, morda prevzeta iz nem. heia
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aja ► aˈjaː medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ájaj in ájáj; tudi ájêj medmettudi z večkrat ponovljenim zlogom (j)aj izraža, da govorec obžaluje nastalo neprijetnost, nesrečo, ki navadno doleti koga drugega
ETIMOLOGIJA: ↑aj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Ajbelj gl.
Ajbljen
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Ajbeljčan gl.
Ajbljenec
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Ajbeljčanka gl.
Ajbljenčica
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ajbeljski gl.
ajbljenski
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Ajbljen ► ▪ˈaːi̯bl’en -a in ▪ˈvaːi̯bl’en -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Ajbljenčica ► ▪ˈaːi̯bl’enčėca -e in ▪ˈvaːi̯bl’enčėca -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Ajbljenec ► ▪ˈaːi̯bl’enc -a in ▪ˈvaːi̯bl’enc -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ajbljenski ► ˈaːi̯bl’enskė -a -ȯ in ˈvaːi̯bl’enskė -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
àjd in ájd; in àjdi; in hàjd; in hàjdi; tudi àjde; tudi hàjde medmet1. neformalno uporablja se, ko govorec želi koga spodbuditi, pozvati k dejanju, zlasti k premiku z mesta1.1. neformalno uporablja se, ko govorec želi komu pokazati, da njegovega vedenja ne odobrava, in ga pozvati, naj se odstrani, umakne ali svoje vedenje popravi
2. neformalno izraža, da opisanemu dejanju neposredno sledi drugo dejanje, navadno odhod
3. neformalno uporablja se, ko govorec ob slovesu koga pozdravi, zlasti znanca
4. kot členek, neformalno izraža dopuščanje, načelno strinjanje4.1. kot členek, neformalno izraža, da je trditev okvirna, približna
ETIMOLOGIJA: ↑hajd
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ájda ájde samostalnik ženskega spola [ájda] 1. kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cvetovi v socvetjih in užitnimi semeni; primerjaj lat. Fagopyrum esculentum; SINONIMI: iz botanike navadna ajda 1.1. semena te rastline kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: navadna ajda, tatarska ajda ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. nem. Heiden k nem. Heide ‛ajd, pogan’, ker so ajdo v Evropo prinesli iz nekrščanskih krajev - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ajda ► ˈaːi̯da -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
àjde glej àjd, àjdi, hàjd, hàjdi
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
àjdi; in àjd; in hàjd; in hàjdi; tudi àjde; tudi hàjde medmet1. neformalno uporablja se, ko govorec želi koga spodbuditi, pozvati k dejanju, zlasti k premiku z mesta
2. neformalno izraža, da opisanemu dejanju neposredno sledi drugo dejanje, navadno odhod
3. neformalno uporablja se, ko govorec ob slovesu pozdravi koga, zlasti znanca
4. kot členek, neformalno izraža dopuščanje, načelno strinjanje
ETIMOLOGIJA: ↑hajdi
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ajdi ► ˈai̯dė, mn. ˈai̯te medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ajdide ► ai̯dėˈdeː medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ájdov ájdova ájdovo pridevnik [ájdou̯ ájdova ájdovo] ETIMOLOGIJA: ↑ajda
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ajdov ► ˈaːi̯dȯf -dȯva -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ájêj in ájej in ajêj, ájaj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ajmemeni ► ai̯ˈmemenė prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ajmoht ► ˈaːi̯moxt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ajmohtar ► ˈaːi̯mȯxtar -ja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ajmožna ► ˈaːi̯možna -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ajmožnik ► ˈaːi̯mȯžnėk -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ajnfah ► ˈai̯nfax -- -- prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ajnrikati ► ai̯nˈrikat -an dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ajnumar ► ˈai̯numar -ja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
àjoj in ajòj in àjôj medmet1. izraža, da govorec česa ne odobrava, se zgraža, negoduje1.1. izraža, da govorec obžaluje kaj
ETIMOLOGIJA: ↑a + ↑joj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
àjs medmet1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec občuti bolečino ob dotiku česa zlasti vročega, bodečega, ostrega ali se vživi v tistega, ki jo občuti1.1. uporablja se, ko govorec opozori na kaj nevarnega, zlasti vročega, bodečega, ostrega
ETIMOLOGIJA: starejše tudi as, verjetno iz nepisanega medmeta, ki ga izgovorimo z vdihom skozi zobe; manj verjetno prevzeto iz nem. heiß ‛vroč’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ajta ► ˈai̯ta -e m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ájurvéda ájurvéde samostalnik ženskega spola [ájurvéda] 1. indijski nauk o zdravju, telesnem in duhovnem ravnovesju človeka, ki se vzpostavlja, ohranja s posebno prehrano, zdravilnimi zelišči, jogo1.1. tradicionalna indijska metoda zdravljenja, ki temelji na tem nauku
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ayurweda iz stind. āyurveda- iz ā́yu ‛življenje’ + véda-, glej ↑vedeti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ajurvéda -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ájurvédski ájurvédska ájurvédsko pridevnik [ájurvétski] ETIMOLOGIJA: ↑ajurveda
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ajzenpon ► ˈai̯zėnpȯn -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ajzenponar ► ˈai̯zėnpȯnar -ja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
akacija gl.
agac
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
akaricíd -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
akceptírati akceptíram dovršni in nedovršni glagol [akceptírati] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. akzeptieren in frc. accepter iz lat. acceptāre iz accipere ‛sprejeti’ iz capere ‛ujeti, vzeti’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
akcéptni akcéptna akcéptno pridevnik [akcéptni] STALNE ZVEZE: akceptni nalog ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Akzept(auftrag) ‛akceptni, prejemni (nalog)’, iz Akzept ‛potrdilo o prejemu’, prevzeto iz lat. acceptum iz accipere ‛prejeti’ iz capere ‛ujeti, vzeti’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
akcéptor -ja m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
áki ákija samostalnik moškega spola [áki] čolnu podobna priprava za prevoz ponesrečene osebe na smučišču ali v gorah
ETIMOLOGIJA: prevzeto (in prilagojeno) prek nem. Akia in šved. Ackja iz samijskih jezikov
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ako ► ˈakȯ vez.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
akorávno veznik [akoráu̯no] 1. starinsko izraža, da dejanje v glavnem stavku obstaja, poteka ali se zgodi kljub vsebini odvisnega stavka
2. starinsko izraža, poudarja smiselnost besede, na katero se nanaša odvisni stavek, kljub njeni omejenosti
ETIMOLOGIJA: ↑ako + ↑ravno
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
akord ► aˈkọːrt – m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
akridínski deriváti -ih -ov m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
akridónski alkaloíd -ega -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
akrilamíd akrilamída samostalnik moškega spola [akrilamít akrilamída] iz živilstva spojina, ki nastane iz glukoze ali fruktoze in aminokisline asparagin, zlasti pri (intenzivni) termični obdelavi živil
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. acrylamide, nem. Acrylamid iz nlat. acryl.. ‛ostrega vonja’, iz lat. acer ‛oster’ + oleo ‛imeti vonj’ + ↑amid
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
akróstih akróstiha in akrostíh akrostíha samostalnik moškega spola [akróstih] in [akrostíh] iz literarne vede beseda, niz besed, sestavljen iz prvih črk zaporednih verzov v pesmi, navadno kot posvetilo
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Akrostichon, frc. acrostiche in srlat. acrostichis) iz gr. akrostikhís, iz ákros ‛vrh, konica’ + ↑stih
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aksa ► ˈaksa -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aktinídija aktinídije samostalnik ženskega spola [aktinídija] iz botanike trti podobna rastlina vzpenjavka z belimi cvetovi in navadno dlakavimi rjavimi plodovi z zelenim mesom; primerjaj lat. Actinidia; SINONIMI: kitajska kosmulja, kivi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. actinidia, iz gr. aktī́s ‛žarek’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aktinomicíni -ov m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aktinomórfni cvét -ega -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aktivácija -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aktivátor -ja m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aktivírana belílna zêmlja -e -e -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aktivírani parciálni tromboplastínski čàs -ega -ega -ega čása m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aktívna farmacévtska sestavína -e -e -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aktívna imunizácija -e -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aktívna konformácija -e -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aktívna snôv -e snoví ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aktívni márker -ega -ja m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aktívni medicínski pripomóček -ega -ega -čka m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aktívni medicínski pripomóček za diagnózo -ega -ega -čka -- -- m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aktívni medicínski pripomóček za vsadítev -ega -ega -čka -- -- m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aktívni označeválec -ega -lca m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aktívni terapévtski pripomóček -ega -ega -čka m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aktívni transpórt -ega -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aktívni zunánji defibrilátor -ega -ega -ja m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aktívno mésto -ega -a s
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aktívno óglje -ega -a s
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aktívnost rádionuklída -i -- ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aktívnost vôde -i -- ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
akupresúra -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
akupunktúra -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
akútna tóksičnost -e -i ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
akútno tóksični pogóji -- -ih -ev m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
akútno vnétje -ega -a s
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Al simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Al, simbola za element ↑aluminij
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
a. l. -- --
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ala ► ˈala medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alanín -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alanín amínotransferáza -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alanínska amínotransferáza -e -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
álbaréllo -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
álbar éllo -- -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
álbatros álbatrosa samostalnik moškega spola [álbatros] zelo velika, galebu podobna vodna ptica s temnejšimi krili in svetlejšim trupom, ki živi na morjih in oceanih; primerjaj lat. Diomedeidae
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Albatros, angl. albatross, starejše algatross, iz špan., port. alcatraz, nejasnega izvora, morda prevzeto iz arab. al g̣aṭṭās ‛neka vodna ptica’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
albédo -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
albumín albumína samostalnik moškega spola [albumín] iz biologije, iz kemije enostavna beljakovina, topna v vodi, ki se pojavlja zlasti v krvni plazmi, mleku, jajčnem beljaku
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Albumin, angl. albumin, frc. albumine, iz lat. albumen ‛beljak’, iz albus ‛bel’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
albumín -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
albumínski albumínska albumínsko pridevnik [albumínski] STALNE ZVEZE: albuminska skuta ETIMOLOGIJA: ↑albumin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aldehídi -ov m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aldosterónski antagoníst -ega -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aldóza -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alél -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alelopatíja -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alelúja medmet [alelúja] 1. zlasti v krščanskih verskih besedilih izraža, da govorec občuti radost zaradi Kristusovega vstajenja od mrtvih
2. izraža, da je govorec vesel, zadovoljen, prijetno presenečen2.1. izraža, da je govorec zadovoljen, ker se je kaj končno zgodilo
2.2. izraža, da govorec hvali koga, kaj
3. izraža, da se zdi govorcu kaj nepojmljivo, nezaslišano, nesprejemljivo
4. kot samostalnik krščanski enobesedni obredni spev
5. kot samostalnik tradicionalna jed iz kuhanih posušenih olupkov repe
6. kot samostalnik, ekspresivno radost, veselje, sreča
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. halleluja, srlat. halleluiah in gr. allēloúïa iz hebr. halalū-jāh ‛slavite Jahveja’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alépski alépska alépsko pridevnik [alépski] STALNE ZVEZE: alepski bor ETIMOLOGIJA: po mestu Alep v Siriji
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alergén -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alêrgičen alêrgična alêrgično pridevnik [alêrgičən] 3. ekspresivno ki ima zelo odklonilen odnos do koga, česa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. allergicus, glej ↑alergija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alêrgično prislov [alêrgično] 1. takó, da se pojavi alergični odziv
2. ekspresivno z zelo odklonilnim odnosom do koga, česa
ETIMOLOGIJA: ↑alergičen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alergíja alergíje samostalnik ženskega spola [alergíja] 1. pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi
2. ekspresivno zelo odklonilen odnos do koga, česa
STALNE ZVEZE: kontaktna alergija, navzkrižna alergija ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Allergie, frc. allergie, angl. allergy, it. allergia iz nlat. allergia, kar je zloženo iz gr. állos ‛tuj, drugi, drugačen’ + tvorjenka od érgon ‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija organizma na telesu tuje snovi’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alergíja -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alergíjski alergíjska alergíjsko pridevnik [alergíski] ETIMOLOGIJA: ↑alergija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alêrgik alêrgika samostalnik moškega spola [alêrgik] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergiker, glej ↑alergija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alergológ alergológa samostalnik moškega spola [alergolók alergológa] zdravnik specialist za alergologijo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergologe, angl. allergologist, glej ↑alergologija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alergologíja alergologíje samostalnik ženskega spola [alergologíja] veda o alergijah, njihovem odkrivanju in zdravljenju
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergologie, angl. allergology, frc. allergologie, iz ↑alergija + gr. ..logía iz lógos ‛beseda, govor’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alergológinja alergológinje samostalnik ženskega spola [alergológinja] zdravnica specialistka za alergologijo
ETIMOLOGIJA: ↑alergolog
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alevrón -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alevrónsko zŕno -ega -a s
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
álfaadrenêrgični recéptor -ega -ja m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
álfa adrenêrgični recéptor -- -ega -ja m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
álfaamiláza -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
álfa amiláza -- -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alfabét alfabéta samostalnik moškega spola [alfabét] nabor črk v ustaljenem zaporedju v grški pisavi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Alphabet in lat. alphabētum iz gr. alphábētos, kar je iz prvih dveh črk grškega alfabeta - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
álfa1-adrenêrgični recéptor -ega -ja m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
álfa2-adrenêrgični recéptor -ega -ja m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
álga -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alga ► ˈaːlga -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
algicíd -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
algínska kislína -e -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ali ► ˈalė vez.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ali ► alė prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ali ► ˈalė prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aligátor aligátorja samostalnik moškega spola [aligátor] krokodil s krajšim, širšim gobcem, ki živi v Severni Ameriki in vzhodnem delu Kitajske; primerjaj lat. Alligator
STALNE ZVEZE: ameriški aligator, kitajski aligator ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Alligator, frc., angl. alligator iz špan. el lagarto (de Indias) ‛plazilec (severnoameriških Indijancev)’ < lat. lacerta - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aliterácija aliterácije samostalnik ženskega spola [aliterácija] iz literarne vede ujemanje začetnih glasov ali glasovnih skupin v zaporednih besedah verza
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Alliteration, frc. allittération) iz srlat. allitteratio, iz lat. ad ‛pri, k’ + littera ‛črka’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alkálna fosfatáza -e -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alkaloíd -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alkaloíd družíne narcísovk -a -- -- m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alkaloíd kálabarskega bôba -a -- -- m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alkaloíd rauvólfije -a -- m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alkaloíd razhúdnikovk -a -- m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alkaloíd róžnatega zímzelena -a -- -- m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alkaloíd ržénih rožíčkov -a -- -- m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alkeníldífenól -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alkilirajóči citostátik -ega -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alkílsulfonát -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alkimíja -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alkohol ► alkȯˈxọːl -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alkoholen ► alkȯˈxọːlėn -lna -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
álma máter álme máter tudi álma máter samostalnik ženskega spola [álma máter] 1. privzdignjeno univerza
2. ekspresivno vir znanja, izkušenj
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz lat. alma mater ‛mati rednica’, prvotneje pridevek Jezusove matere Marije, prvotno pridevek nekaterih rimskih boginj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
àlo in aló medmetneformalno uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost, koga nagovoriti, pozvati k čemu
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. allo iz ↑halo
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alo gl.
ala
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
áloantigén -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alóe vêra gél -- -- -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alogénsko tkívo -ega -a s
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alój -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alojzijevo ► aˈlọːi̯zėjevȯ -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alominij gl.
aluminij
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alominijast gl.
aluminijast
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alopát -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alopatíja -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alostêrični antagoníst -ega -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alostêrični encím -ega -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alostêrični modulátor -ega -ja m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alostêrično vezávno mésto -ega -ega -a s
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alotropíja -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alpáka1 alpáke samostalnik ženskega spola [alpáka] 1. lami podobna južnoameriška domača žival z dolgim vratom in daljšo volnato dlako; primerjaj lat. Vicugna pacos 1.1. volna te živali ali tkanina iz volne te živali
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Alpaka in) špan. alpaca iz kečuan. (al)paco iz paco ‛(rdeče)rjav’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alpáka2 alpáke samostalnik ženskega spola [alpáka] zlitina bakra, cinka in niklja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpacca, komercialno ime izdelka avstrijskega proizvajalca Berndorf
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alpínec alpínca samostalnik moškega spola [alpínəc] 1. vojak italijanske pehotne enote, izurjene za bojevanje v gorah
2. manj formalno smučar, ki tekmuje v alpskem smučanju
3. manj formalno deskar, ki tekmuje v paralelnem slalomu ali veleslalomu
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. Alpino iz alpino ‛alpski’ < lat. Alpīnus, po pogorju Alpe - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alpiníst alpinísta samostalnik moškega spola [alpiníst] športnik, ki se ukvarja z alpinizmom
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpinist ali it. alpinista, iz lat. Alpīnus ‛alpski’, po pogorju Alpe - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alpinístični alpinístična alpinístično pridevnik [alpinístični] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. alpinistisch, it. alpinistico iz ↑alpinist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alpinístka alpinístke samostalnik ženskega spola [alpinístka] športnica, ki se ukvarja z alpinizmom
ETIMOLOGIJA: ↑alpinist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alpinízem alpinízma samostalnik moškega spola [alpinízəm] dejavnost, ki se ukvarja z vzpenjanjem na visoke vrhove zlasti po nezavarovanih, neoznačenih smereh
STALNE ZVEZE: klasični alpinizem ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpinismus, it. alpinismo, glej ↑alpinist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alpínka alpínke samostalnik ženskega spola [alpínka] manj formalno smučarka, ki tekmuje v alpskem smučanju
ETIMOLOGIJA: ↑alpinec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alpínski alpínska alpínsko pridevnik [alpínski] 4. ki je v zvezi z rastjo nad zgornjo gozdno mejo
5. ki je v zvezi z Alpami
STALNE ZVEZE: alpinski pas ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. alpino < lat. Alpīnus
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ALT ALT-ja m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alteránt -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alternatívna medicína -e -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alternatívne analízne metóde -ih -ih -ód ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alt. hor. -- --
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alumínij alumínija samostalnik moškega spola [alumíni] lahka kovina srebrno bele barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element; simbol: Al
STALNE ZVEZE: primarni aluminij, sekundarni aluminij ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Aluminium, frc. aluminium iz nlat. aluminium, iz lat. alūmen ‛galun, aluminijev sulfat’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aluminij ► alȯˈmiːnėi̯ -nėja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aluminijast ► alȯˈmiːnėjast -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alumínijev alumínijeva alumínijevo pridevnik [alumínijeu̯ alumínijeva alumínijevo] ETIMOLOGIJA: ↑aluminij
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alumínijev antacíd -ega -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alumínijeve prótimikróbne učinkovíne -ih -ih -ín ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
áluplast -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
áluplast za opeklíne -a -- -- m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aman gl.
amen
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
amar. --
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
amaránt amaránta samostalnik moškega spola [amaránt] 1. kulturna rastlina z grozdastimi socvetji navadno svetlo vijoličaste barve in užitnimi semeni, po izvoru iz Srednje Amerike; primerjaj lat. Amaranthus 1.1. semena te rastline kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amarant iz lat. amarantus ‛rastlina Celosia cristata, petelinov greben’, to iz gr. amárantos ‛večen, trajen, nevenljiv’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
amarílis amarílisa samostalnik moškega spola [amarílis] iz botanike rastlina z več večjimi trobentastimi, navadno rdečimi ali belimi cvetovi na enem steblu; primerjaj lat. Hippeastrum
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. amaryllis, po imenu pastirice gr. Amaryllís iz Vergilijevih pastirskih pesmi
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
amárum -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
amazónka amazónke samostalnik ženskega spola [amazónka] 1. ekspresivno ženska, ki je pogumna, bojevita in navadno privlačna
2. papiga zelenkaste barve z rdečimi, rumenimi ali modrimi lisami zlasti nad kljunom, okoli oči, po izvoru iz Južne in Srednje Amerike ter Karibov; primerjaj lat. Amazona
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amazone in lat. Amāzon iz gr. Amadzṓn, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ambolanta gl.
ambulanta
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ámbra -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ambulanta ► ambȯˈlaːnta -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
AMD AMD-ja m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
amebicíd -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
amen ► ˈamen in ˈaman m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
amen ► ˈamen in ˈaman medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Američan ipd. gl.
Merikanec ipd.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Amêrika Amêrike samostalnik ženskega spola [amêrika] FRAZEOLOGIJA: odkriti Ameriko, stric iz Amerike, teta iz Amerike ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov (nem. Amerika, frc. Amerique, angl., it. America), od 1507 ime kontinenta, po it. pomorščaku Amerigu Vespucciju (1454–1551)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Amerika ipd. gl.
Merika ipd.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
amerikanec ipd. gl.
merikanec ipd.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ameriški gl.
merikanski
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
amfenikóli -ov m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
amfetamíni -ov m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
amfifílna molékula -e -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
amfifílna snôv -e snoví ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
amfiiónska površínsko aktívna snôv -e -- -e snoví ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ámfora -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
amfotêrna molékula -e -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
amídni lokálni anestétik -ega -ega -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
amiloíd -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
amiloplást -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
amínoglikozídni antibiótik -ega -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
amínokinolíni -ov m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
amínokislína -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
amínokislínski ostánek -ega -nka m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
amínokislínsko sekvencíranje -ega -a s
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
amínosládkor -sladkórja m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ámm; in êmm medmet1. tudi z večkrat ponovljeno črko a ali m uporablja se, ko se govorec obotavlja, želi zapolniti premor v govoru
2. kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko a ali m izraz premora, zadrege
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda za zapolnjevanje premora, tako kot angl. um
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
amóniak amóniaka; in amónijak samostalnik moškega spola [amónijak] brezbarven plin neprijetnega, ostrega vonja, ki nastaja pri razkrajanju, presnovi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ammoniak, frc. ammoniac iz lat. (sāl) ammōniacum ‛amonijeva sol’, to pa iz gr. ammōniakón, po oazi z Amonovim templjem v Libiji, kjer so jo pridobivali - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
amóniak gúmi -- -ja m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
amónijak amónijaka; in amóniak samostalnik moškega spola [amónijak] brezbarven plin neprijetnega, ostrega vonja, ki nastaja pri razkrajanju, presnovi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ammoniak, frc. ammoniac iz lat. (sāl) ammōniacum ‛amonijeva sol’, to pa iz gr. ammōniakón, po oazi z Amonovim templjem v Libiji, kjer so jo pridobivali - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
amónijev linimènt -ega -ênta m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
amórfnost -i ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
amortizácija amortizácije samostalnik ženskega spola [amortizácija] 2. iz financ in računovodstva postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe; SINONIMI: iz financ in računovodstva amortiziranje 2.1. iz financ in računovodstva postopno odpisovanje vrednosti osnovnih sredstev; SINONIMI: iz financ in računovodstva amortiziranje
3. iz financ in računovodstva postopno manjšanje deleža obresti in večanje deleža glavnice pri odplačevanju posojila
STALNE ZVEZE: biološka amortizacija ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Amortisation, angl. amortisation, iz ↑amortizirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
amortizácijski amortizácijska amortizácijsko in amortizacíjski amortizacíjska amortizacíjsko pridevnik [amortizáciski] in [amortizacíski] ETIMOLOGIJA: ↑amortizacija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
amortizêr amortizêrja samostalnik moškega spola [amortizêr] 1. priprava, ki blaži sunke, nihanje ob premikanju česa
2. ekspresivno kdor ali kar zmanjšuje posledice neprijetne situacije
ETIMOLOGIJA: po zgledu frc. amortisseur iz ↑amortizirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
amortizíranje amortizíranja samostalnik srednjega spola [amortizíranje] 1. blaženje sunkov, nihanja ob premikanju česa; SINONIMI: amortizacija
2. ekspresivno zmanjševanje posledic neprijetne situacije
3. iz financ in računovodstva postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe; SINONIMI: iz financ in računovodstva amortizacija 3.1. iz financ in računovodstva postopno odpisovanje vrednosti osnovnih sredstev; SINONIMI: iz financ in računovodstva amortizacija
ETIMOLOGIJA: ↑amortizirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
amortizírati amortizíram nedovršni in dovršni glagol [amortizírati] 1. blažiti sunke, nihanje ob premikanju česa
2. ekspresivno zmanjševati posledice neprijetne situacije
3. iz financ in računovodstva postopno zmanjševati vrednost osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe3.1. iz financ in računovodstva postopno odpisovati vrednost osnovnih sredstev
4. v obliki amortizirati se dajati rezultate, donos, ki nadomesti strošek investicije
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. amortisieren iz frc. amortir, prvotno ‛omrtviti’ < vulglat. *admortīre iz lat. mors ‛smrt’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
AMP AMP-ja m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
amp. --
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ampak gl.
van vez.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
AMPA-recéptor -ja m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ampêr ampêra tudi ampêrja samostalnik moškega spola [ampêr] iz elektrotehnike, iz fizike osnovna merska enota za izražanje električnega toka; simbol: A
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Ampere, frc. ampère, angl. ampere, po francoskem fiziku Andréju-Marieju Ampèru (1775–1836)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ampêrméter ampêrmétra samostalnik moškega spola [ampêrmétər] naprava za merjenje električnega toka
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Amperemeter, frc. ampèremètre, iz ↑amper + ↑meter
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
amperométrična titrácija -e -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ampêrski ampêrska ampêrsko pridevnik [ampêrski] del pridevniške zloženke v obliki n-amperski ki je v zvezi z določenim številom amperov
STALNE ZVEZE: amperska ura ETIMOLOGIJA: ↑amper
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
amplikón -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
amplitúda amplitúde samostalnik ženskega spola [amplitúda] 1. iz fizike največji odmik nihajoče fizikalne količine od ravnovesne lege
2. razpon, razlika med najvišjo in najnižjo lego, vrednostjo, mero česa, kar se enakomerno ponavlja2.1. skrajna lega, vrednost, mera česa, kar se enakomerno ponavlja
3. ekspresivno spreminjanje, menjavanje, prehajanje iz ene skrajnosti v drugo, zlasti glede na vrednost, kakovost
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amplitude, angl., frc. amplitude iz lat. amplitūdō ‛širina, velikost, obsežnost’, iz amplus ‛obsežen, zajeten, velik’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ampúla -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Ana ► ▪ˈana -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
anabólik -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
anabolízem -zma m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
anabólni steroíd -ega -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ànaeróbni ànaeróbna ànaeróbno pridevnik [ànaeróbni] 1. za katerega ni potreben kisik1.1. pri katerem ni prisoten kisik
1.2. ki živi, je aktiven ob odsotnosti kisika
2. ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev mišic, pri katerih potekajo procesi, za katere ni potreben kisik2.1. ki je namenjen za krepitev mišic s spodbujanjem teh procesov
STALNE ZVEZE: anaerobni prag ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anaerob, frc. anaérobie, iz ↑a... + ↑aerobni
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
anafiláksa -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
anafilaksíja -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ànafrodíziak -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
anajst ipd. gl.
enajst ipd.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
anakónda anakónde samostalnik ženskega spola [anakónda] zelo velika nestrupena kača zelenkaste barve s črnimi ovalnimi lisami, ki živi v severnem delu Južne Amerike; primerjaj lat. Eunectes murinus
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Anakonda, nejasnega izvora
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
analéptik -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
analfabét analfabéta samostalnik moškega spola [analfabét] 1. kdor ne zna brati, pisati1.1. ekspresivno kdor je o določenem področju slabo poučen ali ga sploh ne pozna
1.2. slabšalno kdor nima vednosti, znanja
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Analphabet iz gr. analphábētos ‛nepismen’ iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ↑alfabet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
analfabétka analfabétke samostalnik ženskega spola [analfabétka] ekspresivno ženska, ki je o določenem področju slabo poučena ali ga sploh ne pozna
ETIMOLOGIJA: ↑analfabet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
analgétik -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
analít -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
analítik -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
analítska téhtnica -e -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
analítski márker -ega -ja m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
analíza amínokislín -e -- ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
analíza gledé na dejánsko zdrávljenje -e -- -- -- -- ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
analíza gledé na izvédbo zdrávljenja -e -- -- -- -- ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
analíza gledé na naméro zdrávljenja -e -- -- -- -- ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
analíza glikánov v glíkoproteínih -e -- -- -- ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
analíza ITT -e -- ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
analíza po protokólu -e -- -- ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
analíza stróškov bolézni -e -- -- ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
analíza stróškov in korísti -e -- -- -- ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
analíza stróškov in korístnosti -e -- -- -- ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
analíza stróškov in učinkovítosti -e -- -- -- ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
analíza stroškôvne korísti -e -- -- ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
analíza stroškôvne korístnosti -e -- -- ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
analíza stroškôvne učinkovítosti -e -- -- ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
analíza stroškôvne uporábnosti -e -- -- ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
analizátor -ja m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
analíza urína z reagénčnim trákom -e -- -- -- -- ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
analíza velikósti délcev -e -- -- ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
analíza zdravíl -e -- ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
analíza zmanjševánja stróškov -e -- -- ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
analízna fáza laboratórijske preiskáve -e -e -- -- ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
analízna metóda -e -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
analízna téhtnica -e -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
analízni márker -ega -ja m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
analízni označeválec -ega -lca m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
analízni postópek -ega -pka m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
analízni sét -ega -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
analízni vplívi -ih -ov m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
analízno preskúšanje zdravíla -ega -a -- s
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
analóg -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
analóg fólne kislíne -a -- -- m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
analóg pirimidínskih báz -a -- -- m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
analóg prehódnega stánja -a -- -- m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
analóg purínskih báz -a -- -- m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
anatoksín -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
anatómsko-terapévtsko-kémična klasifikácija -e -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Anča ► ▪ˈanča -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Anče ► ▪ˈanče -ta m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Ančika ► ▪ˈančėka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ÁNDA ANDE ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Andre ► ▪ˈandre -ta m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
andrécej -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Andrejček ► ▪andˈrẹːi̯čėk -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Andrejčekovi ► ▪andˈrẹːi̯čėkȯvė -ėx m mn.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
andrejevo ► andˈrẹːjevȯ -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
androgén androgéna samostalnik moškega spola [androgén] iz medicine vsak od moških spolnih hormonov ali snov z biološko aktivnostjo teh hormonov
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. androgen, nem. Androgene, iz gr. anḗr ‛moški’ + ‛kar povzroča’, prevzeto (prek angl., nem. ..gen iz frc. ..gène,) iz gr. ..genēs ‛rojen iz, povzročen od’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
androgén -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
androgéni androgéna androgéno pridevnik [androgéni] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. androgen, glej ↑androgen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
androgéni hormón -ega -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
androgéni recéptor -ega -ja m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
androgín1 androgína samostalnik moškega spola [androgín] komur glede na spolne organe in druge spolne značilnosti ni mogoče pripisati ženskega ali moškega spola; SINONIMI: hermafrodit
ETIMOLOGIJA: ↑androgin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
androgín2 androgína androgíno pridevnik [androgín] pri katerem so združene vizualne značilnosti, ki se pripisujejo ženskam in moškim
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl., nem. androgyn, frc. androgyne) iz srlat. androgynus, iz gr. anḗr ‛moški’ + gynḗ ‛ženska’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
androgínost androgínosti samostalnik ženskega spola [androgínost] lastnost koga, da ima združene vizualne značilnosti, ki se pripisujejo ženskam in moškim
ETIMOLOGIJA: ↑androgin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
áneks áneksa tudi anéks anéksa samostalnik moškega spola [áneks] tudi [anéks] dodatek, priloga k pravnemu dokumentu, zlasti pogodbi, ki dokument dopolnjuje, deloma spreminja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Annex, frc. annexe, glej ↑anektirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
aneksíja aneksíje samostalnik ženskega spola [aneksíja] enostranska, nesporazumna priključitev tujega ozemlja lastni državi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Annexion iz frc. annexion ‛priključitev’, glej ↑anektirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
anektírati anektíram dovršni in nedovršni glagol [anektírati] enostransko, nesporazumno priključiti tuje ozemlje lastni državi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. annektieren iz lat. annectere ‛pripeti, privezati’, iz ad ‛pri’ + nectere ‛vezati, plesti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
anergíja -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
anestétični étri -ih -ov m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
anestétik -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
anestezíja -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
angel ► ˈaŋgėl’ -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Angela ► ▪aŋˈgėːla -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 26670 zadetkov.