a -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

A -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

aa prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

aa vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

abecedaabėˈcẹːda -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

abecednikabėˈcẹːdnėk -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Abecedno razvrščanje imen s predimki

Kako razvrstimo po abecednem redu večdelne priimke, ki se začnejo z van/de, pisano z malo začetnico, npr. van den Berg?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ablácija -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

abranek gl. abranka

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

abrankaˈaːbraŋka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ABS-nahŕbtnik -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

absolútna dolžína smúčke -e -e -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Adamˈaːdam -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

adresa gl. atres

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

adutaˈduːt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

adventˈȯːdvent ȯdˈvẹːnta m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

adventenȯdˈvẹːntnė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

advokatadvȯˈkaːt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

aeróbna telésna aktívnost -e -e -i ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

aêrodinámična kŕpljica -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

aêrodinámični položáj -ega -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

aêrodinámika -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

aeroplanerȯpˈlaːn -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Agaˈaːga -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

agacˈagac -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

agentaˈgẹnt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Agicaˈagėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Agova žena je ...

Zanima me, kako pravimo agovi ženi (turški oblastnik) in kako slovenimo npr. Hasan-aga: Hasan-aga ali aga Hasan.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ahaaˈxaː medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ahleˈaːxle ˈaːxėu̯ ž mn.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ajˈai̯ medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ajaaˈjaː medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ajbelj gl. Ajbljen

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ajbeljčan gl. Ajbljenec

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ajbeljčanka gl. Ajbljenčica

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ajbeljski gl. ajbljenski

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ajbljenˈaːi̯bl’en -a in ˈvaːi̯bl’en -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ajbljenčicaˈaːi̯bl’enčėca -e in ˈvaːi̯bl’enčėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ajbljenecˈaːi̯bl’enc -a in ˈvaːi̯bl’enc -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ajbljenskiˈaːi̯bl’enskė -a -ȯ in ˈvaːi̯bl’enskė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ajdaˈaːi̯da -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ajdiˈai̯dė, mn. ˈai̯te medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ajdideai̯dėˈdeː medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ajdovˈaːi̯dȯf -dȯva -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

»Ajdovska deklica« in raba začetnice

Je obraz v steni Prisanka ajdovska deklica ali Ajdovska deklica? Velja zanjo enako kot za dekle iz ljudske pripovedi in se torej piše z malo začetnico?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ajmemeniai̯ˈmemenė prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ajmohtˈaːi̯moxt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ajmohtarˈaːi̯mȯxtar -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ajmožnaˈaːi̯možna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ajmožnikˈaːi̯mȯžnėk -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ajnfahˈai̯nfax -- -- prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ajnrikatiai̯nˈrikat -an dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ajnumarˈai̯numar -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ajtaˈai̯ta -e m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ajzenponˈai̯zėnpȯn -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ajzenponarˈai̯zėnpȯnar -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

akacija gl. agac

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Akademski naziv rednega profesorja, ki je akademik

Zanima me, kako navesti akademski naziv rednega profesorja, ki je akademik (redni član SAZU).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

akcelerácija -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

áki -ja m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

akoˈakȯ vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

akordaˈkọːrt – m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

akreditácija -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

akrobátska smúčarka -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

akrobátski skôki -ih -ov m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

akrobátski smúčar -ega -ja m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

akrobátsko smúčanje -ega -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

aksaˈaksa -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

aktuálna drsálna máža -e -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

aktuálna máža -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

aktuálna oprijemálna máža -e -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

alaˈala medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

»Alah« ali »Allah«?

Ali je Allah z dvojnim »L« še vedno pravopisna napaka? Današnja želja slovenskih muslimanov in ANG/NEM/BOS vpliv je za Allah z dvojnim »L«.

Slovenščina ima več besed, ki imajo dva soglasnika skupaj, npr. »oddaja« in »izzvati«. Pa za isti razlog lahko pišemo Allah z dvojnim »L«? Mogoče (od/iz) prefiksa, vendar »Al-lah« tudi ima prefiks.

Vse islamske verske skupnosti pišejo Allah z dvojnim L. Kdaj bomo pisali Alah z dvojnim L?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

alármni znák -ega -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Alexa, Siri ... digitalni pomočniki in njihov zapis

Bi Aleksa (Amazonova digitalna 'pomočnica') in Siri (Applova digitalna asistentka) pisali z veliko ali z malo. Povsod se pojavljajo zapisi z veliko, ampak po analogiji z barbi (punčko) in glede na to, da gre za vrsto pomočnika oziroma asistenta, bi bilo treba to v bistvu pisati z malo? Kaj menite?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

algaˈaːlga -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

aliˈalė vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

alialė prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

aliˈalė prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali angleški »embodiment« prevajamo kot »telešenje« ali »telesenje«?

V antropološki razpravi bi radi uporabili prevod angleškega izraza »embodiment«, s katerim označujemo nedovršni proces ponotranjenja družbenih praks in razmerij. Kateri prevod izraza je po vašem bolj pravilen in bližji slovenskemu jeziku: telesenje ali telešenje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali dvigalo »dela« ali »deluje«?

Dvigalo ne dela ali dvigalo ne deluje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali imena tujih nagrad pišemo v poševnem tisku: »The Brain Prize«

Zanima me, ali imena tujih nagrad pišemo v poševnem tisku, če jih ne slovenimo (npr. The Brain Prize). Zanima me tudi, ali je priporočljivo pred ime vključiti samo besedo »nagrada« in ali se s tem vrsta tiska (normalni, poševni) spremeni.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali izgubimo »oblast« ali »nadzor« nad vozilom?

Zelo preprosto: Ali se izgubi nadzor nad vozilom ali oblast nad vozilom (ali čemerkoli drugim)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali je beseda »bombon« (oz. »bonbon«) nadomestljiva s »sladkorček«?

Včasih smo slaščico manjše velikosti (bonbon) pisali pač bonbon, kar je prišlo iz francoščine in dobesedno pomeni »dober dober«; zdaj pa po SP 2001 to ni več pravilno, vendar le bombon. Ali nima slovenski jezik svoje besede za to slaščico? Namreč sladkorček.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali je beseda »notica« enaka besedi »novica«?

Ali je beseda notica enaka besedi novica?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali je beseda »zadnji« števnik ali pridevnik?

Zanima me, ali bi v spodnji povedi lahko beseda zadnji bila števnik? Ali je pridevnik?

  • V skupinskem tekmovanju pri smučarskih skokih je slavila slovenska reprezentanca, sledili so Avstrijci, tretji so bili Norvežani, zadnji pa Kanadčani.

Ali bi beseda zadnji v tem primeru lahko bila števnik, kjer se vprašamo: *Kateri so bili Kanadčani? Ali je to pridevnik?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali je beseda »zlasti« tvorjenka ali netvorjenka?

Zanima me, ali je beseda zlasti (kot prislov) tvorjenka. Če je, ali je izpeljanka iz predložne zveze ali je morebiti sklop. Besednovrstno je zlasti členek – ali to pomeni, da je v vsakem primeru rabe netvorjenka?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali je besedna zveza »anketni vprašalnik« sprejemljiva?

Zelo mi bo dobrodošlo vaše pojasnilo besedne zveze: Ali je pravilno, da govorimo in pišemo o anketnem vprašalniku? Bi bilo bolj prav, da govorimo in pišemo samo o anketi ali bi bilo bolj prav, da govorimo in pišemo samo o vprašalniku?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali je besedna zveza »izključno samo« smiselna?

Ali je besedna zveza izključno samo smiselna?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali je bolje pisati »pilates joga« ali »pilatesjoga«?

Ali je bolje pisati pilates joga ali pilatesjoga? Gre tako za elemente pilatesa kot joge.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali je človek, ki se prehranjuje rastlinsko, »vegan« ali »veganec«?

Prevajam knjigo o ultratriatloncu, ki se prehranjuje vegansko (samo z rastlinsko hrano) in mu torej rečemo − vegan ali veganec? V slovenskem prostoru se pojavljata oba izraza, zato res ne vem, kaj bi. SP trdi, da je vegan neobčevalni izraz za vegetarijanca(!). Zmedi torej ni videti konca.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali je fraza »ponovno sta postala starša« ob rojstvu drugega otroka primerna?

Zanima me ali je fraza ponovno sta postala starša ob rojstvu drugega otroka primerna? A ni tako, da starš postaneš ob rojstvu prvega otroka in ta fraza potem ni več primerna? Zanima me tudi slovnična pravilnost fraze postala sta starša, saj je načeloma samostalnik starši množinski, tukaj pa se uporablja v dvojini. A je tako pravilno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali je glagol »dati« nepolnopomenski?

Ali je glagol dati polnopomenski ali nepolnopomenski? Kakšna je razlika, če je neki glagol nepolnopomenski ali ne ali če je vezljiv? Oba potrebujeta dopolnilo ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali je glagolnik »pridobivanje« samostalnik?

Spoštovani, gre za precej nenavadno dilemo, o kateri smo se davi pogovarjali z otroci. V šoli se učijo o samostalnikih, stavek, v katerem ga/jih morajo najti, se glasi: Soline so prostor ob morju, ki je urejen za pridobivanje soli iz morske vode. Jaz naštejem naslednje samostalnike: Soline, prostor, morje, sol, voda. Hčerki pa pravita, da so jih v šoli učili, da so samostalniki tudi besede na -nje in da je torej pridobivanje prav tako samostalnik. Ne bi jih rad napačno naučil, moram pa priznati, da mi takšno pravilo iz moje šole ni ostalo v spominu. Prej bi rekel, da je v tem stavku pridobivanje glagolnik, kot pravi tudi SSJK. Hvala za pomoč.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali je glas dz sičnik?

Trije šumniki (č, š in ž), trije sičniki (c, s in z). V slovenščini pa obstaja tudi šumnik . Ali bi lahko rekli, da je dz sičnik, ki je povezan s šumnikom ?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali je izraz »akademik« rezerviran zgolj za člane SAZU?

Zanima me, če se izraz akademik v slovenščini lahko uporablja zgolj za člane SAZU ali je dovoljena raba v širšem smislu, torej za izobražence. Iščem besedo za prevod angleškega izraza academic/academician, ki bi zajemala tako profesorje na univerzah kot tudi zaposlene na raznih znanstveno-raziskovalnih zavodih, inštitutih ter podjetjih.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali je izraz »tabujski« pravilen?

Zanima me, ali je izraz tabujski pravilen? V smislu tabujska tematika ali tabu tematika? Tabujska književnost?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali je »kovač« bankovec za 10 dinarjev ali 10 par?

Ko sem iskal besedo kovač sem pod tretjo točko opazil, da je napisana definicija, da je to »bankovec ali kovanec za 10 par«. Mislim, da to ni pravilno in mora pisati »dinarjev«.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali je kozarec »steklen« ali »stekleni«?

Ali sta pridevnika bombažen in steklen vrstna ali lastnostna? Včasih je veljalo, da sta lastnostna (s prejšnjim poimenovanjem kakovostna), danes pa v učbenikih in delovnih zvezkih zasledimo obe možnosti (odvisno tudi od založnika). Res je, da gre za pridevnika, ki ju ne stopnjujemo, po drugi strani pa gre za pridevnika, ki poznata tako določno kot nedoločno obliko, kar ni značilno za vrstne pridevnike, in ki se lahko pojavljata kot povedkovo določilo. Povprašala sem tudi številne govorce. Večinoma bi uporabili vprašalnico kakšne (nogavice), kakšen (pulover), kakšne (kozarce). Prosim za pomoč in obrazložitev.

Kako bi se odločili pri navedenih primerih in zakaj?

Pozimi obujemo bombažne nogavice.

Stekleni kozarci se razbijejo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali je lahko spremni stavek premega govora obenem tudi napovedni?

Pozdravljeni. Dilema se glasi: Ali je lahko spremni stavek premega govora obenem tudi napovedni? Teorija namreč, vsaj kolikor mi je uspelo najti v knjigah in na spletu, omogoča le tri variante: Napovedni stavek: "...?" "...," spremni stavek. "...," spremni stavek, "...?"

Kar naprej pa se pojavljajo primeri tipa: "Ste iz Slovenije?" je vprašal in takoj nadaljeval: "Tudi jaz prihajam od tam."

Po pravilu spremnega stavka bi moralo biti to zapisano takole: "Ste iz Slovenije?" je vprašal in takoj nadaljeval, "tudi jaz prihajam od tam."

Nekako se zdi bolj logična prva varianta, ki se tudi večinoma uporablja. A v stroki zanjo ne najdem niti primera, kaj šele potrditve. Žal enako velja za drugo varianto.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali je magistrski program »enovit« ali »enoviti«?

Kaj je pravilno: enovit magistrski program ali enoviti magistrski program?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali je medicina »katastrofna« ali »katastrofična«?

Zanima me, katera rešitev bi bila jezikovnosistemsko boljša, tj. katastrofna ali katastrofična medicina.

https://www.gov.si/teme/katastrofna-medicina/https://www.nijz.si/sl/katastrofna-medicinahttps://www.sta.si/676903/drugi-kongres-urgentne-medicine-v-portorozuhttp://projekt.slovenscina.eu/Media/Kazalniki/Kazalnik17/Kazalnik_17_Slogovni_prirocnik_SSJ.pdf

Če imamo npr. katastrofični dogodek, potem bi morali imeti tudi katastrofično medicino, vsekakor pa ne katastrofne (če že, potem vsaj katastrofalno, pa še to je zelo vprašljivo).

Kaj menite?

P. S. Kot zanimivost še tole: https://med.over.net/forum5/viewtopic.php?t=2545906

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali je »najmlajši« lastnostni ali vrstni pridevnik?

Zanima me, ali gre v spodnjem primeru za vrstni ali lastnostni pridevnik.

  • Knjiga sicer ni namenjena najmlajšim bralcem, a vseeno kar kliče po ilustracijah.

Če bralce razdelimo v tri kategorije - najmlajši (torej otroci), mladi, odrasli, potem lahko rečemo, da lahko gre za vrstni pridevnik, čeprav je pridevnik v zgornji povedi v presežniku. Zdi se mi, da je v tem kontekstu rabljen vrstno, čeprav ima značilnosti lastnostnih pridevnikov (se stopnjuje). Menim, da bi se težko vprašal kakšnim. Imam prav?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali je »najmlajši« lastnostni ali vrstni pridevnik?

Zanima me, ali gre v spodnjem primeru za vrstni ali lastnostni pridevnik.

  • Knjiga sicer ni namenjena najmlajšim bralcem, a vseeno kar kliče po ilustracijah.

Če bralce razdelimo v tri kategorije – najmlajši (torej otroci), mladi, odrasli, potem lahko rečemo, da lahko gre za vrstni pridevnik, čeprav je pridevnik v zgornji povedi v presežniku. Zdi se mi, da je v tem kontekstu rabljen vrstno, čeprav ima značilnosti lastnostnih pridevnikov (se stopnjuje). Menim, da bi se težko vprašal kakšnim. Imam prav?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali je nekdo asistent poslanca ali asistent poslancu?

Zanima me, ali se pravilno zapiše asistent evropskega poslanca ali asistent evropskemu poslancu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali je »opominjaj« ločilo?

Ali je opominjaj (*) ločilo? Obstajajo kakšna pravila?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali je poraba goriva pri avtomobilu nizka ali majhna?

Ali je poraba goriva pri avtomobilu nizka ali majhna?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali je prav, da medmet »hvala bogu« pišemo (tudi) skupaj?

Že dlje me zanima, ali je prav, da medmet hvala bogu pišemo (tudi) skupaj. V SSKJ-ju je pisan narazen, kar mi je logično, a v veliko besedil ga najdem napisanega skupaj kot hvalabogu. Torej, kaj je dejansko pravilno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali je pravilneje »mobilna« ali »mobitelska aplikacija«?

Sem v zadregi oziroma v precepu, zato prosim za vašo strokovno pomoč. Ali je pravilneje mobilna aplikacija ali mobitelska aplikacija?

Ker gre za aplikacije, ki obstajajo na mobitelih, sem nekako proti uporabi besedne zveze mobilna aplikacija, saj sama beseda mobilen pomeni gibljiv/prenosljiv in se zato nekako nagibam k pridevniku mobitelski, saj le-ta izraža, da se beseda mobitelski jasno in glasno ter izključno nanaša na mobitel.

Ali je moja nagnjenost k pridevniku mobitelski upravičena/uveljavljena v naši, slovenski slovnici?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali je pravilno »dezodorant« ali »deodorant«?

Večkrat vidim zapisano besedo deodorant. Ali ni pravilno dezodorant? Hvala za vaš odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali je pravilno »glodavec« ali »glodalec«?

Rada bi vas vprašala katera je pravilna beseda GLODAVEC ali GLODALEC. Ker se ukvarjam z laboratorijskimi živalmi, ki spadajo v družino glodavcev in znanje prenašam tudi na študente, bi rada vedela katera beseda je pravilna: glodalci ali glodavci.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali je pravilno »predzvita« ali »pred zvita« struktura?

Zanima me ali je pravilno zapisano predzvita / pred zvita struktura?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali je pravilno »rak na želodcu« ali »rak želodca«?

Ali je pravilno rak na želodcu ali rak želodca (ali oboje)? V SP in SSKJ so med ilustrativnimi primeri rak na želodcu, rak na dojki, rak na pljučih. Zdravniki uporabljajo rak dojke (mislim si, da je to po vzoru iz latinščine, tj. carcinom mammae). V Gigafidi je več primerov rak dojke kot rak na dojki in več primerov rak na želodcu kot rak želodca ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali je pravilno reči »psihičen« ali »psihiatričen« bolnik?

Zanima me, ali je pravilno psihičen ali psihiatričenbolnik.

Zdi se, da bi lahko bilo vseeno, vendar se postavi vprašanje razumevanja, kadar gre za žensko osebo, torej bolníco.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali je pravilno »v Tepanju« ali »v Tepanjah«?

Zanima me, ali je prav v Tepanju ali v Tepanjah in obrazložitev, zakaj je prav tako, kot je?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali je pravilno zapisati »dinozaverski« ali »dinozavrski«?

Zanima me, ali je pravilno zapisati dinozaverski ali dinozavrski.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali je pravilno zapisati »doba sebe«?

Zanima me, če je slovnično pravilno Doba sebe?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali je prav pisati »avto bomba« ali »avtobomba«?

Ali se pravilno zapiše npr. avto – bomba, avtobomba ali drugače (ter npr. človek – vesoljec)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali je prav pisati »ekošola« ali »eko šola«?

Zanima me, kako prav pisati zloženko: ekošola ali eko šola.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali je prav reči »goričanske« ali »goričke« šivilje?

Pri branju novinarske novice so se oglasili prebivalci Goričkega, ki se jim pridevniška oblika goričanski zdi tuja, saj uporabljajo obliko gorički. Kakšno je vaše mnenje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali je prav »sončev mrk« ali »sončni mrk«?

Ali je prav sončev mrk/sončni mrk in zakaj.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali je predložni pomišljaj lahko tudi nestičen?

Zanima me, ali pišemo tudi v spodnjem primeru stični pomišljaj (v pomenu od do): 14. 3. 2010–25. 4. 2011

Sprašujem zato, ker sem danes zasledila, da naj bi med raznovrstnimi enotami namesto pričakovanega stičnega pisali nestičnega. Gre le za priporočilo ali je v SP-ju kje govora o tem?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali je risanje »tehniško« ali »tehnično«?

Kateri pridevnik je pravilno uporabiti: tehniško ali tehnično risanje? Gre za ime učnega predmeta, kjer se študente izobražuje o pripravi tehniške (ali tehnične?) dokumentacije.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali je sendvič lahko »topel« ali pa poznamo le »topli sendvič«?

V nekem lokalu visi tablica, na kateri piše: »Topli sendvič za domov«. Nekako mi to ne gre v ušesa. »Topli ...«! Ok, če bi bilo mišljeno v množini. Vroč – vroči, topel – topli, hladen – hladni. Bolj mi gre v ušesa »Topel sendvič«. Sem že krepko čez sedemdeset in posledično »stara šola«, a bi Vas vseeno prosil, da me razsvetlite.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali je »ujna« mamina sestra ali žena materinega brata ali sestre?

Brala sem razlago v SSKJ za samostalnik ujec in lušno piše – starinsko mamin brat. Zasledila sem, da je razlaga ujne – da je to mamina sestra. Kolikor mi je znano je ujna ujčeva žena in ni krvno sorodstvo, tako kot je strina, žena od strica in ni krvno sorodstvo. Teta je mamina ali očetova sestra, a tu se mi zdi, da se je že izgubilo, po kateri strani – mamini ali očetovi. Njen mož maj bi bil tetec, a tudi to se je izgubilo.

Lahko kako preverite za ujno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali je uporaba okrajšave »vs.« (verzus) v slovenščini sprejemljiva?

Ali se za primerjavo v slovenščini lahko piše krajšava vs. (lat. versus)? Če ne, kaj je slovenska ustreznica?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali je večer »sredin« ali »sredni«?

Že leta opažam, da na MMC uporabljajo izraz sredni namesto sredin. Danes mi je spet padel v oči članek z isto besedo https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/drzavno-kosarkarsko-prvenstvo/stavka-kosarkarskih-sodnikov-odnesla-sredne-in-cetrtkove-tekme/687408 Vprašal sem več starejših slavistov in noben se ne strinja s tako rabo. Na Radiu in TV Slovenija vedno uporabljajo sredin, tako kot smo se učili v šoli še v prejšnjem tisočletju.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali je "Vi" starinsko?

Ali je uporaba Vi z veliko začetnico res zastarela oz. celo napačna in se odsvetuje v primeru sporočila npr. profesorju ali nadrejenemu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali je vrtilna frekvenca »visoka« ali »velika«?

Razmišljam o besedni zvezi visoka vrtilna frekvenca.

Zmotil me je pridevnik visok. Ne bi bilo bolje zapisati velika vrtilna frekvenca? Saj gre za več vrtljajev, večjo hitrost motorja. Po drugi strani pa lahko tudi višje število obratov.

Kateri pridevnik je torej bolje izbrati?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali je zgradba »v zvezi z (nečim)« pogovorna ali knjižna?

Pred časom sem zasledila, da je V ZVEZI Z (nečim) pogovorne narave, in da sta ustreznejši sopomenki zato in glede. Razlage ne najdem več. Ali ta trditev drži?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali je zveza »nekogaršnji avtomobil« pravilna?

Ali je besedna zveza nekogaršnji avtomobil pravilna?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali je zveza »temu ni tako« ustrezna?

Torej v javnosti, torej pri znanih osebah vseh vrst ter tudi nasploh v mediji in izjavah se konstantno pojavlja besedna zveza temu ni tako, ki se uporablja vedno kadar želi nekdo povedati, da ne kaj ni res, da se ni tako zgodilo, da je resnica drugačna, torej zanika neko drugo izjavo. Prosil bi za pojasnilo, ali je ta raba napačna, zakaj je do nje prišlo in ako bi se reklo prav, recimo to ni tako? Skratka zanima me vse o tem nesrečnem temu ni tako...

P. P. 

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali kemični svinčnik prižgemo, vklopimo, vključimo ...?

Morda se vam bo vprašanje zdelo smešno, ampak z učenci nismo našli odgovora: kako rečemo dejanju, ko "prižgemo", "vključimo" kemični svinčnik, tisti, na vzmet? Hvala za razmislek.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali kličemo »z« ali »iz« telefonske številke?

Zanima me, kateri predlog je pravilen: ali pravilno rečemo, da kličemo iz telefonske številke, ali da kličemo s telefonske številke? Isto me zanima za transakcijski račun: denar nakažemo s transakcijskega računa ali iz transakcijskega računa?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali kratico SE sklanjamo?

Po kateri sklanjatvi se sklanja kratica SE (stratigrafska enota)? Ali pri sklanjanju dobi končnico ali ne?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali lahko isti pridevnik označuje dva različna samostalnika v povedi, če je med njima veznik »in«?

Je npr. prav Poišči alfa samca in samico, ali je treba posebej označiti oba samostalnika: Poišči alfa samca in alfa samico, če želimo uporabiti enak pridevnik za oba samostalnika.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali lahko uporabim besedo »dorisati«?

Zanima me, kako bi z eno besedo rekel, da sem risbo dopolnil, ker dorisati izgleda ni slovenska beseda oz. je ni v SSKJ.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali lahko uporabimo izraz »meso nečesa« za poudarjanje najpomembnejšega dela nečesa?

Zanima me, ali lahko uporabimo izraz meso nečesa za poudarjanje najpomembnejšega dela nečesa, podobno, kot se to počne v angleščini s frazemom the meat of it.

Na primer, The meat of the novel lies in its powerful exploration of human emotions. bi bilo prevedeno kot Meso romana leži v njegovi močni raziskavi človeških čustev..

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali lahko vejica nadomesti veznik »ali«?

Zanima me, če lahko vejica nadomesti veznik ali, kot npr. v naslednjih primerih:

  • Rezance lahko dobiš s piščancem, govedino ali tofujem.

  • Rezance lahko dobiš s piščancem ali govedino ali tofujem.

  • Rezanci vsebujejo zelenjavo, arašide in piščanca, govedino ali tofu.

  • Rezanci vsebujejo zelenjavo, arašide in ali piščanca ali govedino ali tofu.

Je ali pred vsako alternativo res potreben?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali naziv spada k imenu ali priimku?

Zanima me kako pa je z uporabo nazivov v primeru, da moraš uporabiti samo ime ali samo priimek? Npr. da prijavljaš nekoga na neko konferenco, ki ne dopušča posebne navedbe naziva, želiš pa izpostaviti, da ima oseba naziv. Ali ga pripišeš k imenu ali k priimku?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Alinejno naštevanje po črkah slovenske abecede

Nikjer nisem našla pravil glede alinejnega naštevanja po črkah slovenske abecede v slovenskih besedilih/dokumentih. Zaradi vsesplošne rabe angleščine se namreč pogosto uporabljajo črke tega jezika.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Alinejno naštevanje v alinejnem naštevanju

Kakšna so pravila za alinejno naštevanje v alinejnem naštevanju?

Primer: Danes moramo kupiti: a) jajca b) mleko c) sir: – kravji – ovčji č) papriko

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Alinejno naštevanje z vmesnimi slikami in besedilom

Imam vprašanje v zvezi z alinejnim naštevanjem. Včasih opažam, da pisci npr. v seminarskih ali diplomskih nalogah ne pišejo alinej eno za drugo, ampak po kateri od alinej napišejo še nek dodaten samostojen odstavek besedila, ki ni del alineje, se pa nanjo nanaša, ali pa prilepijo sliko, ki ima seveda tudi nek svoj podpis. Celota nato izgleda precej nenavadno, saj se smisel alinejnega naštevanja nekako izgubi, saj je seznam prekinjen. Zanima me, če je v takem primeru sploh pravopisno pravilno uporabljati alineje in ali bi bilo bolj smiselno uporabiti kakšno drugo rešitev, npr. brez uporabe alinej.

Za ponazoritev tega problema dodajam primer, ki je sicer precej enostaven; v diplomskih nalogah gre za kompleksnejše primere.

Na dopust ne smemo brez: – sončnih očal,

[Slika sončnih očal] Slika 1: Sončna očala

Izberite očala z UV-zaščito.

– zaščitne kreme,

[Slika kreme] Slika 2: Zaščitna krema

Izbrana krema naj ima čim višji zaščitni faktor.

– kopalk.

[Slika kopalk] Slika 3: Kopalke

Najbolje je, da s seboj vzamete vsaj dva para kopalk.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali obstaja beseda »terarist«? (iz besede terarij)

Ali obstaja beseda za osebo, ki v terariju goji živali? Terarist?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali obstaja glagol »avtostopati/avtoštopati«?

V vašem slovarju nisem našel glagolov avtoštopati niti avtostopati, našel pa sem samostalnike kot npr. avtoštopar, avtostopar, itd. Na osnovi najdenih samostalnikov sklepam, da sta v slovenščini dovoljena tudi iskana glagola, ne razumem pa, zakaj jih v vašem slovarju ni možno najti.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali obstajajo tudi neštevni dvojinski samostalniki?

Poznamo množinske neštevne samostalniki (npr. možgani) in neštevne edninske samostalnike (npr. zrak).

Ali obstajajo mogoče tudi neštevni dvojinski samostalniki?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali obstaja nedovršna oblika glagola »opomoči«?

Zanima me, ali obstaja nedovršna oblika glagola opomoči, ki bi jo lahko uporabil v spodnji povedi?

Roža se je že skoraj posušila, po presaditvi v novo zemljo, bogato s hranili, pa se je hitro začela (nedovršna oblika glagola opomoči).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali obstaja okrajšava »uur.«?

Pozdravljeni, zanima me, ali je v strokovni in znanstveni literaturi pri citiranju običajno podvajanje črk v okrajšavi npr. za dva ali več urednikov = uur.?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali pišemo »Facebook« z malo ali z veliko začetnico?

Mi lahko prosim, poveste, kako se pravilno zapiše facebook − z malo ali veliko začetnico?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali pišemo olimpijske igre z veliko začetnico kot prireditev?

Vem, da se imena prireditev piše z veliko začetnico, sem se pa znašla v zagati pri zapisu začetnic: olimpijske igre, svetovno prvenstvo, evropsko prvenstvo ... Če je tak zapis je z malo. Pri naslednjih primerih pa nisem prepričana in bi prosila za pomoč.

  • v obdobju od Olimpijskih iger v Pekingu leta 2008 do Olimpijskih iger v Londonu leta 2012.
  • na olimpijskem festivalu mladih leta 2001.
  • nastop na Svetovnem prvenstvu v Rimu junija 2009.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali pišemo »pušenšank« ali »pušelšank«?

Kako je s prevzeto besedo pušenšank v slovenščini? Pojavljajo se različne variante: pušnšank, pušenšank, pušlšank, pušelšank? Ali jo pišemo skupaj ali narazen? Hvala za odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali pišemo »urad za delo« z veliko ali malo začetnico?

Kako se pravilno napiše urad za delo Ljubljana ali Urad za delo Ljubljana?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali pokličemo na številko ali na telefon?

Kateri od spodnjih zapisov je pravilen?

  • Pokličite na telefonsko številko xxx xxx xxx
  • Pokličite na telefon številka xxx xxx xxx
  • Pokličite na xxx xxx xxx
  • Pokličite po telefonu xxx xxx xxx

Najbrž obstaja še kakšna pravilna možnost.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali predloge »z« in »iz« pri naštevanju ponavljamo?

Kako je pravilno: Z Rogle in Term Zreče ... ali Z Rogle in iz Term Zreče ...?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali se besedna zveza »petek, 13.« piše z vejico?

Ali se besedna zveza petek trinajsti (petek 13.) piše tako kot datumi, tj. z vejico (v petek, trinajstega, smo se …), ali pa se piše brez vejice, ker gre za stavčni člen, npr. v zgledu Rojeni ste na petek 13. Vam to prinaša nesrečo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali se dan, imenovan po godu svetnika (npr. »lucijino«), piše z veliko ali malo začetnico?

Kako se pravilno pišejo dnevi, če jih imenujemo po godu svetnika: z veliko ali malo začetnico? Na primer: na Lucijino ali na lucijino (mišljen je dan) – v stavku na primer: dnevi od Lucijinega/lucijinega do božiča kažejo ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali se delež nečesa povečuje ali povišuje?

Imam vprašanje: ali se delež nečesa povečuje ali povišuje? Če imamo podatke izražene odstotkovno, verjetno povišuje.

Kaj pa če rečemo na splošno: npr. delež kadilcev se povečuje/povišuje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali se »PlayStation« vede kot desni ali levi prilastek?

Za spodnje besedne zveze me zanima, katera raba je pravilna:

  • konzola PlayStation ali PlayStation konzola
  • igra PS4 ali PS4 igra
  • naročnina PlayStation Plus ali PlayStation Plus naročnina

Prav tako me zanima, ali je možno, da se take in podobne besedne zveze smatra kot izjemo, kot je na primer Sacher torta.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali se pravilno piše »bloger« ali »blogar«?

Zanima me, kako se pravilno piše: bloger ali blogar?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali se pridevnik iz kratice CIA piše z j ali brez njega?

Zanima me, ali se svojilni pridevnik iz kratice CIA oz. Cia tvori na enak način kakor iz nekratičnih imen na -ia, se pravi CIJIN oz. Cijin, ali pa j tu odpade?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali se solato očisti ali opere?

Kateri glagol je ustreznejši pri pranju/čiščenju solate? Torej, ali se solato opere ali očisti?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali se »testiramo« »na« ali »za« koronavirus ali covid-19?

Kateri predlog je pravilen – testiranje za, na ali kaj tretjega? Se testiramo za/na koronavirus ali covid-19 (virus ali bolezen)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali slovenimo ime krajev »Biograd na Moru« in »Filip i Jakov«?

Ali slovenimo ime krajev Biograd na Moru in Filip i Jakov?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali so besede »monitor«, »blog«, »fjord« izposojenke ali tujke?

Ali so besede tipa monitor, blog, fjord izposojenke ali tujke?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali so imena abonmajev lastna ali občna?

V publikaciji Abonmaji 2018/2019 se pojavljajo različni zapisi imen abonmajev: (abonenti) Belega abonmaja; (koncerti) abonmaja Klub; (abonenti) Abonmaja Obiski; abonma A la carte, Abonma Mladost. Ker ti zapisi normirajo pravila pisanja v nekem okolju, bi rada strokovno mnenje o tem.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali so imena družabnih omrežij (»Facebook«, »Twitter«) lastna imena ali ne?

Za imena družabnih medijev (Facebook, Twitter ...) ste že odgovorili, da se pišejo z veliko začetnico. Ali ne bi bila po SP 2001, člen 147 primernejša mala začetnica? Zanima me tudi, ali zapišemo na Youtubu ali na Youtubeu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali so imena vinorodnih okolišev stvarna lastna imena?

Prosim Vas za naslednji odgovor: kako pravilno pišemo LJUTOMERSKO ORMOŠKI VINORODNI OKOLIŠ? Kje postavljamo velike začetnice in ali je potreben vezaj med ljutomersko-ormoški?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali so »polurni«, »dvomesečni« in »trimetrski« pridevniki ali števniki?

Zanima me, ali so tvorjenke, kot so polurni, dvomesečni, trimetrski, pridevniki ali števniki. Po njih se namreč vprašamo Kolikšen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali so predlogi besede?

Spoštovani, zanima me, ali je predlog beseda. Na primer, predlog iz. So predlogi besede? Hvala za trud in prijazen pozdrav.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali so samostalniki sonce, luna, veter, svet in red pojmi ali stvari?

Zanima me, ali so samostalniki sonce, luna, veter, svet in red pojmi ali stvari.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali so »vilice« še vedno le množinski samostalnik?

Zanima me, kako je z edninsko obliko samostalnika vilice. Zdi se mi, da je, vsaj ko gre za jedilni pribor, oblika vilica precej v rabi, tako v pogovorih kot v pisanih besedilih. Slovarji pa pravijo, da so vilice množinski samostalnik. Ali je torej napaka, če zapišemo Z vilico je iz lonca dvignil klobaso?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali sta besedi »džamija« in »mošeja« sopomenki?

Zanima me, ali sta džamija in mošeja v slovenščini vedno sopomenki, kot naj bi bili v arabščini. V Turčiji in Bosni džamija imenujejo stavbo z minaretom, molilnico brez minareta pa masjid, torej mošeja. V Istanbulu imenujemo znamenito stavbo Modra mošeja, v Ljubljani in Sarajevu pa imamo džamijo. Tudi Gigafida 2.0 v okolici mošeje navaja pridevnik moder, v okolici džamije pa ne. Torej razlika verjetno obstaja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali sta »gmajnar« in »partizan« sopomenki?

V nekaterih delih Slovenije so imenovali partizane tudi gmajnarje. Nikjer v slovarjih nisem zasledil, da bi bil to tudi zapisani sinonim za partizana. Precej pogost je ta sinonim v pogovorih preprostih ljudi na Gorenjskem.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali sta izraza »brusni« in »brusilni« sopomenki?

Zanima me, ali je kakšna razlika pri uporabi pridevnikov brusni in brusilni, npr. brusni kamen, brusilni stroj, brusno zrno, usnjen brusni trak itd.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali sta »medtem« in »medtem ko« zamenljiva?

Rada bi preverila ustreznost oz. korektnost rabe besedne zveze medtem ko oz. medtem. Zanima me, ali ju lahko v naslednjem primeru (povedi) uporabim kot ekvivalenta.

  • Lepo, da vam je všeč, medtem (ko) sama žal ne morem deliti tega (vašega?) entuziazma.

oz.

  • Lepo, da vam je všeč, medtem (ko) sama žal nisem takšnega mnenja.

Prosim za morebitne (tudi slogovne) korekture.

Kateri stavčni člen v tem primeru predstavlja ta beseda (besedna zveza)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali sta »piškot« in »keks« sopomenki?

Sta piškot in keks sopomenki ali besedi označujeta različni stvari? Je keks morda le podpomenka piškota? SSKJ ne pojasni dovolj nazorno morebitne razlike med njima. Hvala za vaš odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali sta »vseeno« in »kljub vsemu« pomensko enaka?

Zanima me, ali obstaja kakšna razlika v pomenu besede vseeno in besedne zveze kljub vsemu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali uporabiti ednino ali dvojino, ko govorimo o pojavu na obeh nogah?

Na obeh nogah imam deformirana mezinca, ki sta močno ukrivljena proti prstancu/prstancema.

Zanima me, ali je pri samostalniku prstanec bolje uporabiti edninsko ali dvojinsko obliko?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali zapišemo »Ljubljanski grad« z veliko ali malo začetnico?

V šoli so učenci pisali narek in je učenec napisal Ljubljanski grad z veliko začetnico, učiteljica je popravila na malo začetnico. Zanima me zakaj, če je to ime gradu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ali z besedo »učenec« označujemo zgolj osnovnošolske otroke ali niti ne?

Vprašanje zastavljam kot tujka, ki ji je slovenščina drugi jezik ... V zgodnji fazi učenja jezika sem se namreč naučila, da se beseda učenec/učenka uporablja v primeru, ko govorimo o osnovnošolcih, v primeru srednješolcev se uporablja izraz dijak, potem pa študent. Sedaj pa se sprašujem, ali je to res, ali je samo moje zmotno prepričanje? Zelo konkretno me zanima, kako je s tem v kolektivni zavesti Slovencev, - torej, ko slišijo besedo učenec, ali pomislijo na osnovnošolskega otroka, ali ni nujno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

alkoholalkȯˈxọːl -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

alkoholenalkȯˈxọːlėn -lna -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

alo gl. ala

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

alojzijevoaˈlọːi̯zėjevȯ -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

alominij gl. aluminij

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

alominijast gl. aluminijast

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

alpínec -nca m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

alpiníst -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

alpinístična smúčarka -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

alpinístična smúka -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

alpinístična šóla -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

alpinístična téhnika smúčanja -e -e -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

alpinístična túra -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

alpinístične smučí -ih -í ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

alpinístični smúčar -ega -ja m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

alpinístični smúk -ega -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

alpinístični spúst -ega -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

alpinístično dèskanje -ega -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

alpinístično smúčanje -ega -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

alpinístika -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

alpinízem -zma m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

alpínka -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

alpínsko-nórdijska téhnika -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

alpínsko smúčanje -ega -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

álpska dèskarska opréma -e -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

álpska disciplína -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

álpska kombinácija -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

álpska kombinacíjska tékma -e -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

álpska reprezentánca -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

álpska smúčarka -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

álpska smúčarska opréma -e -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

álpska snéžna dèska -e -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

álpska šóla smúčanja -e -e -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

álpska téhnika smúčanja -e -e -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

álpska tekmoválna dèska -e -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

álpske smúčarske vezí -ih -ih -í ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

álpske smučí -ih -í ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

álpske smúške vezí -ih -ih -í ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

álpske várnostne smúčarske vezí -ih -ih -ih -í ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

álpske várnostne vezí -ih -ih -í ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

álpske vezí -ih -í ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

álpski dèskar -ega -ja m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

álpski pokál -ega -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

álpski slóg dèskanja -ega -a -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

álpski smúčar -ega -ja m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

álpski smúčarski čévelj -ega -ega -vlja m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

álpski smúčarski sklàd -ega -ega skláda m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

álpsko dèskanje -ega -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

álpsko smúčanje -ega -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

álpsko tekmovánje -ega -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

alternatívno smúčanje -ega -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

aluminijalȯˈmiːnėi̯ -nėja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

aluminijastalȯˈmiːnėjast -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

alumínijaste lépljene smučí -ih -ih -í ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

aman gl. amen

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

amatêrska licénca -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

amatêrski učítelj smúčanja -ega -a -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ambilaterálni dèskar -ega -ja m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ambolanta gl. ambulanta

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ambulantaambȯˈlaːnta -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

amenˈamen in ˈaman m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

amenˈamen in ˈaman medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Američan ipd. gl. Merikanec ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Amerika ipd. gl. Merika ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

amerikanec ipd. gl. merikanec ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

amêriška léstvica za océno nevárnosti próženja snéžnih plazôv -e -e -- -- -- -- -- -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ameriški gl. merikanski

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

amortizácija grbín -e -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

amortizírati súnke -am -- nedov.

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ampak gl. van vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

amplitúda -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

amplitúda vertikálnega gíbanja težíšča -e -- -- -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Anaˈana -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

anajst ipd. gl. enajst ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

analítična metóda vádbe -e -e -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

analítični načín spoznávanja -ega -a -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

analítično-sintétična metóda vádbe -e -e -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

analíza -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Analiza povedi: besedne vrste, kategorialne in skladenjske lastnosti

Potrebovala bi pomoč pri analizi povedi;

  • Nekdo ima streho nad glavo in lepo na toplem živi, v nedeljo se vozi v naravo, za ženo in fička skrbi.

Zanimajo me besedne vrste ter kategorialne in skladenjske lastnosti, ki pomagajo pri prepoznavi besedne vrste.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

analíza snéžnega profíla -e -- -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Analiza vprašalnika in končno ločilo vprašalne povedi

Katera možnost je pravopisno najbolj korektna oz. kako napisati, da bo?

  • Prvo vprašanje je bilo vprašanje odprtega tipa, ki se je glasilo, kdo je glavna oseba prebrane pripovedi.
  • Prvo vprašanje je bilo vprašanje odprtega tipa, ki se je glasilo: Kdo je glavna oseba prebrane pripovedi (Katero ločilo je na koncu?)
  • Prvo vprašanje je bilo vprašanje odprtega tipa, ki se je glasilo: "Kdo je glavna oseba prebrane pripovedi?".

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

anatómsko oblikováno oblačílo -- -ega -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ančaˈanča -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ančeˈanče -ta m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ančikaˈančėka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Andreˈandre -ta m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Andrejčekandˈrẹːi̯čėk -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Andrejčekoviandˈrẹːi̯čėkȯvė -ėx m mn.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

andrejevoandˈrẹːjevȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

anemométer -tra m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

angelˈaŋgėl’ -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Angelaaŋˈgėːla -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

angelov angelovo češčenje gl. angel

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

angelskiˈaŋgėl’skė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

anginaaŋˈgiːna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Angleškoaŋgˈlẹːškȯ -ėga s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Angleško »quantifiers«, slovensko pa ...

V angleščini je slovnična kategorija quantifiers: all, neither, either, both, none ...

Kako se imenujejo ti zaimki v slovenščini?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Angležˈaŋglẹːš aŋgˈlẹːža m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Anglija gl. Angleško

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

animacíjsko obdóbje -ega -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

aninoˈaːnėnȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ankoˈaŋkȯ vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ánorak -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

anticipácija -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

antikristantėkˈriːst -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Antonanˈtọːn -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

antonjeanˈtọːn’e -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

aparatapaˈraːt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

apetit gl. petit, tek

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

apnenicajapˈlẹːnca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

apnoˈjaːpnȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Apolonija gl. Polona

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

apostolskiapȯsˈtọːlskė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

apoteka gl. poteka

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

apotekar gl. potekar

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

apotekarica gl. potekarca

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

apotekarski gl. potekarski

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

après-ski -ja m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

aprilˈapriːl’ apˈriːl’a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

aprilskiapˈriːl’ski -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ara gl. kapara

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

A-rail -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Arboretum Volčji »potok« ali »Potok«?

Kako pravilno zapišemo ime Arboretum Volčji p/Potok? V SSKJ (pri iztočnici arboretum) sem zasledila, da se beseda potok piše z malo. Hvala za odgovor s pojasnilom.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

arcnijaarcˈniːja -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

arest gl. rešt, zapor

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

arestant gl. reštant, zapornik

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

àrítmična postavítev smúčarske próge -e -tve -- -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

arkada gl. bolta, volta

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

árlberška šóla smúčanja -e -e -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

árlberška téhnika -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

arnika gl. haringa, roža

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

artilerijaartėleˈriːja -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

artileristartėleˈriːst -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

as gl. asa

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

asaˈasa -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

asfaltˈasfaːlt asˈfaːlta m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

aspirinaspėˈriːn -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

astma gl. naduha

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ata gl. ajta

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Á-tráčnica -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

atresˈaːtres -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

avalávnčer -ja m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ávalung -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

avanziratiavanˈzẹːrat -an dov. in nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

avbaˈaːu̯ba -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

avfcugˈau̯fcuk -cuga m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

avfcugarˈau̯fcugar -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

avgustˈau̯guːst au̯ˈguːsta in ˈau̯gust -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

»Avsenikov slog« ali »avsenikovski slog«

Kako pravilno poimenovati podzvrst narodno-zabavne glasbe, ki povzema izvajalsko tradicijo Ansambla bratov Avsenik, pri tem pa izvajalci niso Avseniki, ampak druge skupine. Je to Avsenikovslog ali avsenikovski slog narodno-zabavne glasbe?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

avtoˈaːu̯tȯ -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

avtobusau̯tȯˈbuːs -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Avtobus »Hop-On Hop-Off« v slovenščini: »avtobus "Skoči gor – skoči dol"«

Za avtobus Hop-On Hop-Off" se uporabljajo zelo različni zapisi: z vezaji in brez njih, z veliko in malo začetnico na različnih mestih. Kakšna bi bila slovenska ustreznica in kakšen pravilen zapis, če ohranimo hop-on hop-off?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

avtomátska deréza -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

avtomátske smúčarske vezí -ih -ih -í ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

avtomátsko obúvanje smučí -ega -a -- s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

avtomátsko sezúvanje smučí -ega -a -- s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

avtomátsko zasneževánje -ega -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

avtomobilau̯tȯmȯˈbiːl’ -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Avtor ženskega spola

Zanima me, kako je z navajanjem oz. povzemanjem, ko gre za avtorja ženskega spola. Ali je prav, da se zapiše ... Volk pravi, da je ... Ali je morda bolje, da zapišemo Volkova pravi ...? Se mi zdi prav, da se vidi, ali je avtor, ki ga citiramo, moškega ali ženskega spola?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

B -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

babaˈbaːba -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

babetinabaˈbẹtėna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

babicaˈbaːbėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

»Babica« in »Dedek« kot lastni imeni

Dovolite vprašanje o uporabi velike začetnice, prosim. Jasno je, da se uporablja mala začetnica, ko pišemo dedek, babica, mamica, očka itd. Tu ne gre za lastno ime.

Ko pa otrok reče: Dedek, Babi, Nona, Mami, Oči,... gre za lastno ime. Otrok točno ve za katero osebo gre in je to edino ime, ki ga tej osebi pripisuje. Za otroka je to lastno ime.

Vprašanje: Ali je dovoljeno pisati dedek, babica, nona, mamica itd z veliko začetnico, če želimo poudariti, da gre za lastno ime?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

babičin gl. babin

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

babinˈbaːbėn -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

babjakˈbaːbjak -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bábje pšêno -ega -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

babjeverenbabjeˈvėːrėn -rna -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

»Baby formula« v slovenščini

Zanima me, kako točno se v slovenščino prevaja angleški izraz za nadomestno hrano za dojenčke baby formula. Na spletu namreč zasledim mnogo slovenskih izrazov, med drugimi mleko v prahu (po mojem mnenju ne dovolj konkreten izraz), adaptirano mleko, otroška formula (ponesrečen dobesedni prevod?) ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

baby vléčnica -- -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

back country smúčanje -- -- -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

backside obràt -- -áta m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

backside straníca -- -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bačenkabaˈčẹːŋka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

badavaˈbadava prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

badnjakˈbadn’ak -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bagaˈbaga -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bagažabaˈgaːža -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bagušˈbaguš -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bahˈbaːx medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bahanje gl. postavljanje

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bahati se gl. dičiti se, napenjati, štemati2

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bajonetbajȯˈnẹːt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bajsˈbaːi̯s -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bájta -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bajtaˈbaːi̯ta -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bájtar -ja m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bajtarˈbaːi̯tar -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bajtaricaˈbaːi̯tarca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bájtarstvo -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bajzljati ipd. gl. bezljati ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bakˈbak -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Bakar gl. Baker

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bakecˈbakac -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

baker gl. kufer

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Bakerˈbaːkėr -kra m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bakla gl. fagla

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bakren gl. kufren

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Bakrskiˈbaːkėrskė -ėx m mn.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

balˈbaːl’ -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

balaˈbaːla -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

balakláva -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

baleˈbale, mn. ˈbal’te medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

balétna pálica -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

balét na smučéh -a -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

balétne smučí -ih -í ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

balét v dvojícah -a -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

balinˈbaliːn baˈliːna m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

balinanjebaˈliːnan’e -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

balinati sebaˈliːnat se -an se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

balinecˈbaliːnc baˈliːnca m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

balístični smúčarski skòk -ega -ega skôka m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

balonˈbalȯːn baˈlọːna m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

banˈbaːn -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bánda -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bandaˈbaːnda -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bandatiˈbaːndat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

banderobanˈdẹrȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

banditbanˈdiːt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bangatiˈbaːŋgat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bangerˈbaːŋgėr -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

banjaˈban’a -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Banjaločan gl. Banjec

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Banjaločanka gl. Banjčica

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Banjaloka gl. Banloka

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

banjaloški gl. banjski

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Banjčicaˈban’čica -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Banjecˈban’c -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Banjka gl. Banjčica

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

banjskiˈban’skė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bankaˈbaːŋka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Banlokaˈbanlȯka -e in ˈbanȯka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Banoka gl. Banloka

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bantovati seˈbaːntȯvat se -an se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

barababaˈraːba -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

barakabaˈraːka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

barati seˈbaːrat se -an se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bareˈbarė prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

baremˈbarėn prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

barlatiˈbarlat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

barleˈbaːrle prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

barométer -tra m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

baronˈbarọːn baˈrọːna m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Baronˈbarọːn baˈrọːna m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Baronovibaˈrọːnȯvė -ėx m mn.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Baronovkabaˈrọːnȯfka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Bartolˈbaːrtȯu̯ -tȯla m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Bartolomej gl. Bartol

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

barucˈbarüːc baˈrüːca m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

barufabaˈrufa -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

barva gl. farba

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Barva – lastnost ali vrsta?

Kako je prav: Kakšne barve oči ima večina učencev?Katere barve oči ima večina učencev?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Barva »magenta« v slovenščini

Ali lahko pri svojem strokovnem članku uporabim besedo magenta. Barva je že nekaj časa poznana in je ena od barv, ki se uporabljajo pri kapljičnem tisku. Po SSKJ-ju je ena od dveh škrlatnih.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

barvati gl. farbati, štrihati

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bárvna čŕta -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

basˈbaːs -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bašˈbaš prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

baškaˈbaška prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

baškaritibašˈkaːrėt -ėn nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

batˈbat -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

batecˈbatac ˈbaca m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

baterijabateˈriːja -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

batičnicabaˈtiːčėnca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

batičnjakbatičˈn’aːk -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

batinaˈbatėna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

batinjati sebaˈtin’at se -an se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bati seˈbaːt se ˈbujiːn se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

batkatiˈbatkat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

batukabaˈtuka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bavbav gl. bavkec

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

baviti seˈbaːvėt se -ėn se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bavkatiˈbafkat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bavkecˈbafkac -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bazag ipd. gl. bezeg ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bebaˈbẹːba -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bebicaˈbẹːbėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Bečˈbẹːč -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bečarˈbẹčar -ja in ˈbẹčaːr ˈbẹˈčaːrja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Bečarˈbẹčar -ja in ˈbẹčaːr ˈbẹˈčaːrja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Bečarkaˈbẹčarka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bečkiˈbẹːčkė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bedaček gl. bibek

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bedakˈbedaːk beˈdaːka m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bedalobeˈdalȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bedarijabedaˈriːja -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bedastˈbedast -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bedastočabedasˈtoːča -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bedeti gl. čuti2, varovati

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

begˈbẹːk ˈbẹːga m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

begunecbeˈguːnc -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

begunkabeˈguːŋka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

belˈbėːu̯ ˈbėːla -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

belaˈbėːla -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

belecˈbėːl’c -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

belež gl. beljenje

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

beliˈbėːlė -ėga m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

belicabėˈliːca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

belinˈbilin -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

belitiˈbėːl’t -l’ėn nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

beliti seˈbil’it se -in se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

beljačˈbėl’aːč bėˈl’aːča m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

beljakˈbėl’aːk bėˈl’aːka m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

beljenjeˈbėːl’en’e -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

belkaˈbėu̯ka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

belkastˈbėu̯kast -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

belkoˈbėːu̯kȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

belouškabėlȯˈuška -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

beluškastbėˈlüːškast -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

benaˈbena -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

benavitibeˈnaːvėt -ėn nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bencinˈbenciːn benˈciːna m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

beraˈbėːra -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

berač gl. petljar

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

beračenje gl. petljanje, petljarija

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

beračica gl. petljarica

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

beračiti gl. petljati

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

beraški gl. petljarski

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

berekˈbereːk beˈreːka in ˈberek -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bergla gl. berla

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 24559 zadetkov.