a ► a prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
a ► a vez.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
abeceda ► abėˈcẹːda -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
abecednik ► abėˈcẹːdnėk -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
abranek gl.
abranka
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
abranka ► ˈaːbraŋka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
abstinírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj zavestno, hote ne zadovoljiti svojih potreb
Eno leto je moral abstinirati.
2.
kdo/kaj ne imeti koga/kaj za vredno, pomembno
Abstinirali so volitve.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
abstinírati se -am se
dovršni in nedovršni glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol1.
kdo/kaj zavestno, hote ne zadovoljiti svojih potreb
Pri volitvah so se prebivalci /množično/ abstinirali /z neudeležbo/.
2.
kdo/kaj zdržati se od koga/česa
Abstinirali so se od odvečnega posredovanja.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
Adam ► ▪ˈaːdam -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
adresa gl.
atres
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
adut ► aˈduːt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
advent ► ˈȯːdvent ȯdˈvẹːnta m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
adventen ► ȯdˈvẹːntnė -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
advokat ► advȯˈkaːt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aeroplan ► erȯpˈlaːn -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Aga ► ▪ˈaːga -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
agac ► ˈagac -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Agensni subjektV družboslovnih vedah se v angleščini pogosto uporablja termin agens , ki ga pozna tudi SSKJ2. Agens opisuje sposobnost delovanja političnega akterja. Poleg tega pa se v angleščini uporablja tudi pridevnik agentic , za katerega se zdi, da v slovenščini nima ustreznika. Zato me zanima, kako v slovenščini poimenovati angleški termin agentic subject , ki označuje subjekt, ki mu je pripisana sposobnost delovanja. Pišem namreč znanstveni prispevek o proučevanju človekovih pravic v okviru m ednarodnih odnosov, in sicer s perspektive poststrukturalistične kritične sociološke teorije človekovih pravic in kritičnih študij mladine. Tema prispevka je izgradnja reprezentacije mladine kot subjekta s političnim delovanjem skozi mednarodni diskurz. V tem kontekstu se tradicionalno govori o mednarodnih akterjih (ang. actors ), o sposobnosti njihovega delovanja pa kot o akternosti (ang. actorness ) ali akterski sposobnosti . V zadnjem desetletju je pojem mednarodnega akterja v mednarodnih odnosih postal predmet obsežne kritike zaradi državocentričnosti. Raziskovalci izpostavljajo tudi, da izključuje marginalizirane kolektivne akterje. Zato se v prispevku namensko želim izogniti uporabi poimenovanja akter , namesto tega bi uporabila slovensko poimenovanje za angleški termin agentic subject . Prosim torej za mnenje, kaj bi bilo najprimerneje: pojem poimenovati agentični subjekt , za agentic poiskati kak drug slovenski ustreznik ali uporabiti opisno poimenovanje subjekt z agensom .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
agent ► aˈgẹnt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Agica ► ▪ˈagėca -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
agitírati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj pridobivati
Agitiral je (med prisotnimi).
2.
kdo/kaj pridobivati za koga/kaj / proti komu/čemu
Agitirali so za svojega kandidata.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
Agrovoltaična pašaZanima me, kateri slovenski ustreznik angleškega termina solar grazing ali nemškega Solarpark , ki označuje vrsto paše na kmetijskem zemljišču, na katerem se pridobiva tudi električna energije s fotovoltaiko, bi bil najprimernejši. Na spletu je veliko omemb takšne dvojne rabe kmetijskega zemljišča, ki je zelo razširjena v tujini. Razmišljamo o terminu sončno-pašna raba , podobno kot uporabljamo termin pašno-kosna raba .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aha ► aˈxaː medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ahle ► ˈaːxle ˈaːxėu̯ ž mn.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aj ► ˈai̯ medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aja ► aˈjaː medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Ajbelj gl.
Ajbljen
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Ajbeljčan gl.
Ajbljenec
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Ajbeljčanka gl.
Ajbljenčica
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ajbeljski gl.
ajbljenski
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Ajbljen ► ▪ˈaːi̯bl’en -a in ▪ˈvaːi̯bl’en -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Ajbljenčica ► ▪ˈaːi̯bl’enčėca -e in ▪ˈvaːi̯bl’enčėca -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Ajbljenec ► ▪ˈaːi̯bl’enc -a in ▪ˈvaːi̯bl’enc -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ajbljenski ► ˈaːi̯bl’enskė -a -ȯ in ˈvaːi̯bl’enskė -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ajda ► ˈaːi̯da -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ajdi ► ˈai̯dė, mn. ˈai̯te medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ajdide ► ai̯dėˈdeː medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ajdov ► ˈaːi̯dȯf -dȯva -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ajmemeni ► ai̯ˈmemenė prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ajmoht ► ˈaːi̯moxt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ajmohtar ► ˈaːi̯mȯxtar -ja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ajmožna ► ˈaːi̯možna -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ajmožnik ► ˈaːi̯mȯžnėk -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ajnfah ► ˈai̯nfax -- -- prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ajnrikati ► ai̯nˈrikat -an dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ajnumar ► ˈai̯numar -ja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ajta ► ˈai̯ta -e m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ajzenpon ► ˈai̯zėnpȯn -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ajzenponar ► ˈai̯zėnpȯnar -ja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
akacija gl.
agac
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ako ► ˈakȯ vez.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
akord ► aˈkọːrt – m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
akreditírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol upravljanja1.
kdo/kaj imenovati koga za določene pristojnosti
Izbrane ljudi so akreditirali.
2.
kdo/kaj imenovati koga , da zastopa interese svoje države v tuji državi
V Turčiji so akreditirali poslanika.
3.
iz finančništva kdo/kaj izdati akreditiv za koga
Akreditirali so dobavitelja pri banki.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
aksa ► ˈaksa -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aktivírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v dejavnost, narediti koga/kaj aktivnega
Padalec je aktiviral še rezervno padalo.
2.
kdo/kaj sprejeti koga v delovno razmerje
V firmi so spet aktivirali starega strokovnjaka.
3.
iz kemije kdo/kaj spraviti kaj 'snov' v stanje, v katerem je zmožno kemično reagirati
Aktivirali so snov.
4.
iz vojaštva kdo/kaj pripraviti kaj 'predmet' do eksplozije
Aktivirali so mino.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
aktivizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
Aktivno državljanstvoZanima me, ali je termin aktivno državljanstvo ustrezno poimenovanje za pojem, ki označuje delovanje posameznika na različnih področjih življenja za splošno korist skupnosti in ne le za izpolnitev njegovih osebnih interesov. Pojavilo se je vprašanje, ali bi bilo ustreznejše poimenovanje dejavno državljanstvo . Kateri termin je po vašem mnenju ustreznejši?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aktualizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj aktualno
Učitelji so aktualizirali pouk (z novimi vsebinami).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
ala ► ˈala medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alarmírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v stanje pripravljenosti
Alarmirali so gasilce in policijo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v obsedno stanje
Novica je /z bombastičnim naslovom/ alarmirala vse mesto.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
alga ► ˈaːlga -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Algoritemsko ojačevanjeKateri je po vašem mnenju najprimernejši slovenski ustreznik za angleški termin algorithmic amplification ? Termin označuje zviševanje odmevnosti in vpliva posameznih spletnih vsebin na račun drugih kot posledice algoritmov, ki so izdelani na podlagi ogledov in izbir spletnih uporabnikov. V prevodih institucij EU se pojavljajo poudarjanje , izpostavljanje , jačanje , povečevanje odmevnosti.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ali ► ˈalė vez.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ali ► alė prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ali ► ˈalė prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alkohol ► alkȯˈxọːl -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alkoholen ► alkȯˈxọːlėn -lna -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alo gl.
ala
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alojzijevo ► aˈlọːi̯zėjevȯ -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alominij gl.
aluminij
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alominijast gl.
aluminijast
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aluminij ► alȯˈmiːnėi̯ -nėja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aluminijast ► alȯˈmiːnėjast -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Aluminijasta odrezninaAli v slovenščini obstaja termin, ki označuje odpadni aluminij, ki nastane pri žaganju? Če odpadek nastane pri piljenju, je opilek , če nastane pri struženju, je ostružek . Vprašanje pa je, kako se imenuje odpadek, ki nastane pri žaganju? Če govorimo o lesu, je to žagovina , kako pa je s tem pri kovinah, natančneje pri aluminiju?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aman gl.
amen
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ambolanta gl.
ambulanta
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ambulanta ► ambȯˈlaːnta -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
amen ► ˈamen in ˈaman m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
amen ► ˈamen in ˈaman medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Američan ipd. gl.
Merikanec ipd.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Amerika ipd. gl.
Merika ipd.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
amerikanec ipd. gl.
merikanec ipd.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
amerikanizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj prilagajati, prilagoditi koga/kaj načinu življenja in mišljenja
Nekaj evropskih slikarjev je svojo umetnost /popolnoma brez predsodkov/ amerikaniziralo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
amerikanizírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj prilagajati se, prilagoditi se načinu življenja in mišljenja
Ljudje so se /na hitro/ amerikanizirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
ameriški gl.
merikanski
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
amortizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
iz ekonomije kdo/kaj vrednostno odpisati, odpisovati kaj zaradi obrabe, dotrajanosti
V podjetju so amortizirali proizvajalna sredstva.
2.
iz ekonomije kdo/kaj odplačati, odplačevati z obrestmi kaj
Končno so amortizirali dolg.
3.
iz prava kdo/kaj pravno razveljaviti, razveljavljati kaj
Amortizirali so vse prejšnje izkaznice in potrdila.
4.
iz tehnike kdo/kaj urediti kaj z namenom blažiti, ublažiti tresenje
Avto so amortizirali za varnejšo vožnjo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
amortizírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
iz tehnike kaj z donosom kriti zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev
Stroj se bo amortiziral v desetih letih.
2.
iz ekonomije kaj odplačati se, odplačevati se z obrestmi
Dolg se amortizira.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
ampak gl.
van vez.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
amputírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj da(ja)ti stran kaj
Amputirali so (mu) ranjeno nogo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
Ana ► ▪ˈana -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
anajst ipd. gl.
enajst ipd.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Analiza razpoloženjaV slovenščini se pojavlja termin analiza sentimenta (ang. sentiment analysis ), ki označuje računalniško analizo stališč govorca ali pisca, izraženih v besedilu. Beseda sentiment v slovenščini po SSKJ2 pomeni čustvo, tukaj pa po našem razumevanju ne gre za čustvo. V angleščini se poleg omenjenega termina uporablja še termin opinion analysis . V slovenščini se pojavljata še ustreznika analiza mnenj in rudarjenje mnenj. Kateri termin bi bil v slovenščini najprimernejši?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
analizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj s presojo razčlenjevati koga/kaj
Analizirali so gospodarske razlage.
2.
iz kemije kdo/kaj s presojo razčlenjevati kaj
Analizirali so določene spojine in zmesi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
Anča ► ▪ˈanča -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Anče ► ▪ˈanče -ta m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Ančika ► ▪ˈančėka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Andre ► ▪ˈandre -ta m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Andrejček ► ▪andˈrẹːi̯čėk -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Andrejčekovi ► ▪andˈrẹːi̯čėkȯvė -ėx m mn.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
andrejevo ► andˈrẹːjevȯ -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
angel ► ˈaŋgėl’ -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Angela ► ▪aŋˈgėːla -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
angelov angelovo češčenje gl.
angel
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
angelski ► ˈaŋgėl’skė -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
angina ► aŋˈgiːna -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Angleško ► ▪aŋgˈlẹːškȯ -ėga s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Anglež ► ▪ˈaŋglẹːš ▪aŋgˈlẹːža m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Anglija gl.
Angleško
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
animírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj povzročiti koga/kaj prizadevn-o/-ega za koga/kaj
Prijatelj ga je (z obljubami) animiral še za resnejši trening.
2.
iz gledališča kdo/kaj oživiti kaj
Igralci so animirali lutko (z različno dolgimi nitmi oziroma vrvicami).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
anino ► ˈaːnėnȯ -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
anketírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj s presojo razčlenjevati koga/kaj
Tednik /redno/ anketira bralce.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
anko ► ˈaŋkȯ vez.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
antikrist ► antėkˈriːst -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Anton ► ▪anˈtọːn -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
antonje ► anˈtọːn’e -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aparat ► apaˈraːt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
apelírati na -am na
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj pozivati koga za koga/kaj
Politiki so apelirali na ljudi, naj se za stvar zavzamejo.
2.
kdo/kaj sklicevati se na kaj
Apelirali so na njegov razum.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
apetit gl.
petit, tek
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aplavdírati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj dajati komu/čemu priznanje
Občinstvo je govorniku /navdušeno/ aplavdiralo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
aplicírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj usmeriti kaj na koga/kaj
Avtor /brez predsodkov/ aplicira svojo teorijo na politiko.
2.
kdo/kaj uporabiti kaj
Znanje aplicirajo (v praksi).
3.
kdo/kaj dati koga/kaj blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v/na/pri čem / kod
Na obleke so /z okusom/okusno/ aplicirali različne okraske.
4.
iz oblačilne stroke kdo/kaj dati kaj blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v/na/pri čem / kod
Na tkanino in usnje je aplicirala čipke.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
apnenica ► japˈlẹːnca -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
apno ► ˈjaːpnȯ -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Apolonija gl.
Polona
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ApostilleZanima me, ali bi francoski izraz apostille lahko podomačili v apostilja (in sicer po analogiji s francoskim imenom Bastilja ( Bastille ), čeprav je slednje lastno ime). Termin apostille označuje formalnost, zahtevano za potrditev resničnosti podpisa, funkcije podpisnika listine in, če je potrebno, pečata ali žiga na listini, pri čemer je lahko mišljena taka overitev (oz. legalizacija) ali pa dejansko potrdilo, ki je v praksi v obliki žiga ali pa nalepke (J. Dolžan, Tuje javne listine in njihova veljava v Republiki Sloveniji, Podjetje in delo, 2012, št. 2, str. 332). Pri brskanju po raznih virih (vključno s spletom) sem naletela na naslednje slovenske ustreznike. V glavnem se pojavlja kar francoski termin apostille , pa tudi apostil , haaški apostille in apostila . Zelo bi me zanimalo vaše mnenje o mojem predlogu – da bi torej za francoski termin apostille uporabljali slovenski ustreznik apostilja .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
apostolski ► apȯsˈtọːlskė -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
apoteka gl.
poteka
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
apotekar gl.
potekar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
apotekarica gl.
potekarca
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
apotekarski gl.
potekarski
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
april ► ˈapriːl’ apˈriːl’a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aprilski ► apˈriːl’ski -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ara gl.
kapara
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
arcnija ► arcˈniːja -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
arest gl.
rešt, zapor
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
arestant gl.
reštant, zapornik
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aretírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj prijeti koga
Ponoči je policija aretirala mnogo ljudi.
2.
iz tehnike kdo/kaj pritrditi kaj
Aretiral je magnetno iglo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
argumentírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol upravljanja/ustvarjanja kdo/kaj utemeljevati kaj
Trditev so /znanstveno in strokovno/ argumentirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
arhivírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj dati kaj
Novejše gradivo so /trajno/ arhivirali (v protipožarne zaboje in na posebne zgoščenke).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
AristofagijaPri prevajanju knjige iz začetka 19. stoletja sem naletela na angleško besedo aristophagy . Po pregledu besedil na spletu sem ugotovila, da poimenovanje označuje prehranjevanje, ki je najboljše možno. Ker besede, ki bi označevala tako prehranjevanje, v SSKJ2 nisem našla, vas prosim, če lahko predlagate primeren slovenski ustreznik.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
arkada gl.
bolta, volta
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Ark kmetija, ark središčeProsimo za mnenje o izrazu ark , ki se na področju živinoreje uporablja v zvezah ark kmetija in ark središče (tudi z različicami zapisa ark- , Ark- in ARK ) in označuje prizadevanje za ohranjanje in rejo nacionalnih avtohtonih pasem po Evropi. V projekt Evropske komisije ELBARN je že od leta 2010 vključena Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, ki kmetijam in središčem, npr. živalskemu vrtu, podeljuje status ark . Izraz ark je v slovenščino prevzet iz angleščine (npr. Ark farm , Ark net , Ark centre ). Gre za svetopisemski skrajšani izraz za Noetovo barko (ang. Noah's ark ), zato je v angleščini uveljavljen zapis z veliko začetnico. V nemščini in italijanščini se uporabljata izraza Arche in arca . Na Biotehniški fakulteti menijo, da je izraz ark ime statusa in da je "mednarodno prepoznaven, ker ga kot takega priznavajo tudi v okviru mreže ERFP (ang. European Regional Focal Point for Animal Genetic Resources ), ki deluje v okviru FAO (ang. Food and Agriculture Organisation ) in EAAP (ang. European Federation of Animal Science ). Sedež sekretariata ERFP deluje na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Kot take so ark kmetije in ark središča vključeni najmanj že od leta 2010 v najmanj dva dolgoročna programa varstva biotske raznovrstnosti (2010–2016, 2017–2023), ki sta uradna dokumenta Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS in sta dosegla precejšnjo prepoznavnost v Sloveniji, vsaj v našem kmetijskem prostoru". Izraza ark v slovenščini še ni. V križankah se pojavlja geslo arka , vendar gre najbrž za hrvatizem ( Noina arka ). Ali ark (oz. arka ) lahko kar tako uvedemo v slovenščino, da ohranimo prepoznavnost te dejavnosti? Če bi želeli ustrezen prevod, bi bila to lahko samo Noetova barka , saj je zgolj barka presplošno. Bi bilo v tem primeru ustrezno poimenovanje npr. noetova kmetija/središče ali kmetija/središče noetova barka ?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
arnika gl.
haringa, roža
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aromatizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnostiv posplošenem pomenu kdo/kaj lastnostno spremeniti kaj
Pijačo so aromatizirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
artilerija ► artėleˈriːja -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
artilerist ► artėleˈriːst -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
as gl.
asa
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
asa ► ˈasa -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
asfalt ► ˈasfaːlt asˈfaːlta m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
asfaltírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo usmerjati kaj 'delovanje/dejavnosti/lastnosti'
/Nanovo/ so asfaltirali pločnik in del ceste.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
asistírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj strokovno napraviti komu/čemu na/v/pri čem / kje
Primariju je pri operaciji asistiral njegov asistent.
2.
kdo/kaj strokovno delati na/v/pri kom/čem / kje
Asistiral je pri vsakem profesorjevem predavanju.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
asociírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj dajati skupaj koga/kaj
Pojem je asociiral /s predstavo ljubezni/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
asociírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanjaneobčevalno knjižno kdo/kaj povezovati se proti komu/čemu / za koga/kaj
Ljudje so se asociirali proti skupnemu sovražniku.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
AspirantPri pisanju doktorske naloge sem naletela na dilemo, kako v slovenščino prevesti angleški termin aspirant , ki na področju politične teorije označuje osebo, ki si želi in prizadeva za politično udejstvovanje. Uporabila sem tujko aspirant , saj teorija loči med kandidatom in aspirantom . Aspirant ali aspirantka je oseba, ki izraža željo in si prizadeva za politično udejstvovanje, kandidat ali kandidatka pa oseba, ki jo predlaga oz. izbere politična stranka za določen položaj. Zanima me, ali obstaja slovenski izraz za aspirant , da bi v nalogi uporabila ta termin.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aspirin ► aspėˈriːn -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
astma gl.
naduha
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
AstroturfingZanima me, kakšen je primeren knjižni prevod angleškega termina astroturfing , ki označuje ponarejen ali lažen videz podpore nekemu izdelku, politični ideji ali verskemu gibanju. V spletnih slovarjih na portalu Fran izraza nisem našel.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ata gl.
ajta
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
atestírati -am se
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj kakovostno označiti koga/kaj kot ustrezn-ega/-o
Atestirali so material.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
Atomska navadaPri prevodu angleškega priročnika v slovenščino imamo težavo s poimenovanjem angleškega termina atomic habit . Termin označuje drobno in enostavno spremembo v vedenju posameznika, ki lahko privede do velikih sprememb, če je izvajana redno. Odločamo se med dvema možnostma, in sicer atomska navada in atomizirana navada . Katera se vam zdi ustreznejša?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Atopijski dermatitisPri pripravi oglasnega gradiva sem naletel na dilemo, kateri termin je ustreznejši: atopijski dermatitis ali atopični dermatitis . Na Googlu sem našel 108.000 zadetkov za termin s pridevnikom atopijski in 27.100 zadetkov za termin s pridevnikom atopični , v korpusu Gigafida pa je 1248 zadetkov za termin s pridevnikom za atopijski in 193 zadetkov za termin s pridevnikom atopični . Atopija je v Slovenskem medicinskem slovarju definirana kot 'dedna nagnjenost k takojšnji preobčutljivosti'. Ali je torej pravilneje, da pri tvorbi pridevnika izhajamo iz atopije in govorimo o atopijskem dermatitisu ?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
atres ► ˈaːtres -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
avanzirati ► avanˈzẹːrat -an dov. in nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
avba ► ˈaːu̯ba -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
avfcug ► ˈau̯fcuk -cuga m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
avfcugar ► ˈau̯fcugar -ja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
avgust ► ˈau̯guːst au̯ˈguːsta in ˈau̯gust -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
avto ► ˈaːu̯tȯ -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
avtobus ► au̯tȯˈbuːs -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Avtokromna ploščaKateri termin je ustreznejši za vrsto fotografskih plošč, ki so jih v začetku dvajsetega stoletja začeli proizvajati v Franciji in so se uporabljale za razvijanje barvnih fotografij? Francoski termin je Plaques Autochromes , angleški pa Autochrome plates . Že obstoječe poimenovalne rešitve v slovenščini so: avtokromna plošča , avtokrom plošča in autochrome plošča .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Avtomatsko ocenjevanje pisanjaNaletela sem na termin automated writing evaluation, ki označuje zmožnost računalniške tehnologije, da vrednoti in ocenjuje pisanje. Gre za proces avtomatskega pregleda besedila s pomočjo računalniškega programa, katerega rezultat je samodejna povratna informacija uporabnikom, navadno študentom, s ciljem izboljšati njihov pisni izdelek. Kako bi pojem ustrezno poimenovali v slovenščini, morda strojna povratna informacija ?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
avtomobil ► au̯tȯmȯˈbiːl’ -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
avtorizírati -am se
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj dobiti pooblastila, dovoljenje za kaj
Avtorizirali so nov proizvodni postopek.
2.
iz založništva kdo/kaj dobiti pooblastila za kaj
Pisatelj je avtoriziral prevod romana.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
ažurírati1 -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj sprotno delati kaj
Vsakodnevno so ažurirali postopek.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
ažurírati2 -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja,
iz obrtništva kdo/kaj delati okras na kaj
Ažurirala je prt.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
baba ► ˈbaːba -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
babetina ► baˈbẹtėna -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
babica ► ˈbaːbėca -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
babičin gl.
babin
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
babin ► ˈbaːbėn -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bábiti se -im se
nedovršni glagol,
glagol ravnanjaslabšalno kdo sestajati se
Babi se (v domačem klubu s starejšimi ženskami).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
babjak ► ˈbaːbjak -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
babjeveren ► babjeˈvėːrėn -rna -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
BabuškaV arhitekturnem besedilu sem naletela na uporabo besed babuška in matrjoška v pomenu različno velikih objektov, ki so vstavljeni drug v drugega. V slovenskih slovarjih te rabe za babuško nisem našla, prav tako nisem našla matrjoške . Je po vašem ta raba primerna?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Babyboom generacijaProsim, če mi lahko pomagate najti slovenski izraz za generacijo, imenovano baby boom . Demografski termin prihaja iz ameriškega okolja in označuje generacijo, rojeno v obdobju gospodarskega napredka po drugi svetovni vojni. V znanstvenih člankih se ponavlja omenjeni izraz, tudi v prevodih v slovenščino. Kako je pravilno?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bačenka ► baˈčẹːŋka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
badava ► ˈbadava prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
badnjak ► ˈbadn’ak -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
baga ► ˈbaga -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bagaža ► baˈgaːža -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
baguš ► ˈbaguš -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bah ► ˈbaːx medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bahanje gl.
postavljanje
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
báhati se -am se
in baháti se -ám se
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
čustvenostno kdo/kaj postavljati se
(Pred njo) se rad baha /zaradi svojega porekla/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bahati se gl.
dičiti se, napenjati, štemati2
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bájati -am
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
neobčevalno knjižno kdo neverjetno pripovedovati kaj / o čem
/Zavzeto/ (jim) je bajala zgodbe o prvih poselitvah.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bajonet ► bajȯˈnẹːt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bajs ► ˈbaːi̯s -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bajta ► ˈbaːi̯ta -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bajtar ► ˈbaːi̯tar -ja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bajtarica ► ˈbaːi̯tarca -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bajzljati ipd. gl.
bezljati ipd.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bak ► ˈbak -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Bakar gl.
Baker
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bakec ► ˈbakac -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
baker gl.
kufer
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Baker ► ▪ˈbaːkėr -kra m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bakla gl.
fagla
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bakren gl.
kufren
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bakrenéti -ím
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
neobčevalno knjižno kdo/kaj postajati bakrene barve
Gozd v jesenskem času bakreni.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
Bakrski ► ▪ˈbaːkėrskė -ėx m mn.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bal ► ˈbaːl’ -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bala ► ˈbaːla -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bale ► ˈbale, mn. ˈbal’te medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
balin ► ˈbaliːn baˈliːna m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
balinanje ► baˈliːnan’e -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
balinati se ► baˈliːnat se -an se nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
balinec ► ˈbaliːnc baˈliːnca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
balkanizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
navadno slabšalnov posplošenem pomenu kdo/kaj uvajati balkanske razmere v/na koga/kaj
/S starimi napravami/ so /popolnoma/ balkanizirali delovni postopek.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
balkanizírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
netvorni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
navadno slabšalno kdo/kaj navzemati se balkanske kulture, navad
Evropa se balkanizira.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
balon ► ˈbalȯːn baˈlọːna m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
balzamírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj prepajati z balzamom koga/kaj
Mrliče so /množično/ balzamirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
Bambijev učinekZanima me definicija poimenovanja bambi efekt oz. bambi sindrom , saj sem ga v tuji literaturi pogosto zasledila, slovenske definicije pa ne najdem.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ban ► ˈbaːn -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
banalizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj narediti pusto vsakdanje, nepomembno kaj
/V drami/ je /z veliko mero sarkazma/ banaliziral zgodovinske dogodke.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
Bančna storitev, bančni produktZanima me, kako se pravilno uporabljata termina bančni produkt in bančna storitev (po Zakonu o bančništvu bančne storitve vključujejo »storitve sprejemanja depozitov in drugih vračljivih sredstev od javnosti ter dajanje kreditov za svoj račun«, 5. člen). Rad bi dobil konkreten odgovor, ker me moti uporaba besedne zveze bančni produkt (čeprav se uporablja dnevno), saj banka ne proizvaja produktov, ampak za stranke izvaja storitve.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Bančno povzročena recesijaZanima me slovenski prevod angleškega termina bank-led recession, ki označuje recesijo, ki je posledica problemov v bančnem sistemu (bančne krize). Imam dva predloga: s strani bank povzročena recesija in bančno vodena kriza . Kaj menite?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
banda ► ˈbaːnda -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bandati ► ˈbaːndat -an nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bandero ► banˈdẹrȯ -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bandit ► banˈdiːt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bangati ► ˈbaːŋgat -an nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
banger ► ˈbaːŋgėr -ja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
banja ► ˈban’a -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Banjaločan gl.
Banjec
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Banjaločanka gl.
Banjčica
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Banjaloka gl.
Banloka
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
banjaloški gl.
banjski
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Banjčica ► ▪ˈban’čica -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Banjec ► ▪ˈban’c -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Banjka gl.
Banjčica
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
banjski ► ˈban’skė -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
banka ► ˈbaːŋka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bankrotírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
netvorni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj narediti bankrot, gospodarsko propasti
Trgovec je /zaradi prehude konkurence/ bankrotiral.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
Banloka ► ▪ˈbanlȯka -e in ▪ˈbanȯka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Banoka gl.
Banloka
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bantovati se ► ˈbaːntȯvat se -an se nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
baraba ► baˈraːba -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
baraka ► baˈraːka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
barantáti -ám
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj pogajati se
Pri kupčiji nikdar ne baranta.
2.
kdo/kaj pogajati se s kom
S kmeti je barantal (za gozd).
3.
kdo/kaj prekupčevati s kom/čim
Otroci barantajo z znamkami.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
barati se ► ˈbaːrat se -an se nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
barbarizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj uvajati barbarske razmere v/na koga/kaj
/Z zastarelimi napravami in nehumanimi metodami/ so /popolnoma/ barbarizirali delovni postopek.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
barbarizírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
netvorni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj navze(ma)ti se barbarskih navad
Antična umetnost se je /s prišleki prehitro/ barbarizirala.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bare ► ˈbarė prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
barem ► ˈbarėn prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
barlati ► ˈbarlat -an nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
barle ► ˈbaːrle prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
baron ► ˈbarọːn baˈrọːna m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Baron ► ▪ˈbarọːn ▪baˈrọːna m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Baronovi ► ▪baˈrọːnȯvė -ėx m mn.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Baronovka ► ▪baˈrọːnȯfka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Bartol ► ▪ˈbaːrtȯu̯ -tȯla m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Bartolomej gl.
Bartol
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
baruc ► ˈbarüːc baˈrüːca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
barufa ► baˈrufa -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
barva gl.
farba
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bárvati -am
nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnosti1.
kdo/kaj po-/pre-krivati koga/kaj
Lase si je barvala /sama / z zeleno / zeleno/.
2.
kdo/kaj delati koga/kaj obarvan-o/-ega
Otroci barvajo risbice.
3.
iz medicine kdo/kaj delati kaj obarvano
Barvali so histološki preparat.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
barvati gl.
farbati, štrihati
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bárvati se -am se
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj postajati obarvan
Listje se barva.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
Barvni krogZanima me, kateri slovenski ustreznik je najprimernejši za angleški termin colour wheel , ki na področju likovne teorije označuje shematični prikaz razmerij med primarnimi, sekundarnimi in terciarnimi barvami. V literaturi se pojavljata ustreznika barvno kolo in barvni krog . Kateri termin je ustreznejši?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Barvni reaktantKateri termin je ustreznejši za snov, ki se nahaja v fotografskih filmih in je pomembna za razvijanje barvnih fotografij? Angleški termin je color coupler , nemški pa Farbkuppler . Predlogi za slovenski termin so: barvna spojnica , barvni spojnik , barvni sklopnik .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bas ► ˈbaːs -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
básati bášem
tudi básam
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
knjižno pogovorno1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati zelo polno koga/kaj
/Na skrivaj / skrivoma/ so si basali žepe (z zelenim sadjem).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati kaj v kaj / kam
Hrano in vino je /dobesedno/ kar basal vase.
3.
knjižno pogovorno, brezosebnozačeti manjkati navadno denarja, časa za koga/kaj
Ob koncu meseca ga vselej baše.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
básati se bášem se
tudi básam se
nedovršni glagol,
tvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
knjižno pogovorno1.
kdo/kaj tlačiti se v/na/med/skozi kaj / kam
Basali so se v avtobus.
2.
kdo/kaj polniti se s čim
/Neokusno/ se je basal s hrano.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
baš ► ˈbaš prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
baška ► ˈbaška prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
baškariti ► bašˈkaːrėt -ėn nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bat ► ˈbat -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
batec ► ˈbatac ˈbaca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
baterija ► bateˈriːja -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Baterija s trdnim elektrolitomIščemo slovenski ustreznik za angleški termin solid-state battery , ki označuje vrsto baterije z elektrolitom v trdnem stanju. Najprej smo razmišljali o zvezi baterija s trdnim elektrolitom , potem pa smo pomislili, da bi morda bila še ustreznejša levoprilastkovna zveza trdninska baterija . Poleg tega nas zanima, ali je kot jedrno sestavino termina v tem primeru bolje uporabiti baterijo ali akumulator . Kateri slovenski termin je po vašem mnenju najustreznejši?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
batičnica ► baˈtiːčėnca -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
batičnjak ► batičˈn’aːk -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
batina ► ˈbatėna -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
batinjati se ► baˈtin’at se -an se nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
báti se bojím se
nedovršni glagol,
stanjski (duševni) glagol1.
kdo/kaj čutiti strah, biti v strahu
Otrok se v gozdu boji.
2.
kdo/kaj biti izpostavljen neprijetnosti koga/česa Boji se kazni/smrti.2.1.
kdo/kaj imeti spoštljiv strah do koga/česa
Fant se boji samo očeta.
2.2.
kdo/kaj ne želeti si, ne marati koga/česa
Boji se odgovornosti/stroškov/zamer.
3.
v pomožniški vlogi kdo/kaj ne imeti volje, poguma početi kaj
Vsako stvar se boji začeti.
4.
čustvenostno kdo/kaj domnevati, meniti kaj
/Kot izkušen izvedenec/ se boji, da ni tako, kot mislite.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bati se ► ˈbaːt se ˈbujiːn se nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
báti se za bojím se za
nedovršni glagol,
stanjski (duševni) glagol1.
kdo/kaj biti v skrbeh za koga/kaj Starši se bojijo za otroke.1.1.
kdo/kaj biti v skrbeh za kaj
/Zelo/ se je bal, da ga bodo napak razumeli.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
batkati ► ˈbatkat -an nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
batuka ► baˈtuka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bavbav gl.
bavkec
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
baviti se ► ˈbaːvėt se -ėn se nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
báviti se z/s -im se z/s
nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj ukvarjati se s kom/čim
/Zaradi veselja in z veliko prizadevnostjo/ se bavi z mladino.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bavkati ► ˈbafkat -an nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bavkec ► ˈbafkac -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bazag ipd. gl.
bezeg ipd.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bazírati na -am na
nedovršni in dovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kaj oblikovati se na čem kot bazi
Trditev temelji na dejstvih.
2.
kdo/kaj oblikovati kaj na čem kot bazi
Svojo teorijo in predavanja je temeljil na trditvi, da so vsi ljudje enaki.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
BDSMZanima me, kako naj slovenim kratični termin BDSM , ki ima v podstavi angleške besede bondage , dominance , sadism in masochism in označuje spolne prakse, ki vključujejo na nadrejenosti in podrejenosti temelječe odnose. Ali lahko tudi v slovenskem besedilu uporabim kratico BDSM ali bi jo bilo bolje posloveniti v VDSM ( vezanje , dominacija , sadizem , mazohizem )?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
beba ► ˈbẹːba -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bebica ► ˈbẹːbėca -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Beč ► ▪ˈbẹːč -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bečar ► ˈbẹčar -ja in ˈbẹčaːr ˈbẹˈčaːrja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Bečar ► ▪ˈbẹčar -ja in ▪ˈbẹčaːr ▪ˈbẹˈčaːrja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Bečarka ► ▪ˈbẹčarka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bečki ► ˈbẹːčkė -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bedaček gl.
bibek
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bedak ► ˈbedaːk beˈdaːka m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bedalo ► beˈdalȯ -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bedarija ► bedaˈriːja -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bedast ► ˈbedast -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bedastoča ► bedasˈtoːča -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bedéti -ím
tudi bdéti -ím
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj biti buden
Celo noč so bedeli.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bedeti gl.
čuti2, varovati
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bedéti nad -ím nad
tudi bdéti nad -ím nad
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolneobčevalno knjižno kdo/kaj upravljati s kom/čim
Starši bedijo nad otroki.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bedéti pri -ím pri
tudi bdéti pri -ím pri
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj nahajati se pri kom/čem
Bedela je pri bolniku.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
beg ► ˈbẹːk ˈbẹːga m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bégati -am
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj neorganizirano hoditi
Bega že /brez bergel/.
2.
kdo neorganizirano, nejasno razmišljati
Kar prepogosto bega in blodi.
3.
kdo/kaj spravljati koga/kaj v zmedenost, zmoto
Begali so jo /z vražami/.
4.
kdo/kaj spravljati kaj v zmedenost/zmoto
Dekle (mu) bega misli.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
begunec ► beˈguːnc -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
begunka ► beˈguːŋka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bel ► ˈbėːu̯ ˈbėːla -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bela ► ˈbėːla -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
belec ► ˈbėːl’c -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
beléti -ím
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
neobčevalno knjižno1.
kdo/kaj delati se, postajati svetel
Breze belijo v gozdu.
2.
kaj delati se, postajati svetel, bel
Lasje (mu) belijo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
belež gl.
beljenje
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
beli ► ˈbėːlė -ėga m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
belica ► bėˈliːca -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
belin ► ˈbilin -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
belíti1 in béliti -im
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati belo kaj
Stene so belili (z apnom).
2.
kdo/kaj delati kaj bolj belo ali razbarvano
/Redno/ beli perilo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
belíti2 in béliti -im
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj delati mastno kaj s čim
Solato je belila z oljem.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
beliti ► ˈbėːl’t -l’ėn nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
belíti se in béliti se -im se
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
neobčevalno knjižno1.
kdo/kaj delati se svetel
Breze se belijo v gozdu.
2.
kaj delati se svetel, bel
Lasje se (mu) belijo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
beliti se ► ˈbil’it se -in se nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
beljač ► ˈbėl’aːč bėˈl’aːča m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
beljak ► ˈbėl’aːk bėˈl’aːka m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
beljenje ► ˈbėːl’en’e -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
belka ► ˈbėu̯ka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
belkast ► ˈbėu̯kast -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
belko ► ˈbėːu̯kȯ -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
belouška ► bėlȯˈuška -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
beluškast ► bėˈlüːškast -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bena ► ˈbena -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
benaviti ► beˈnaːvėt -ėn nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bencin ► ˈbenciːn benˈciːna m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bera ► ˈbėːra -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
berač gl.
petljar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
beračenje gl.
petljanje, petljarija
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
beračica gl.
petljarica
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
beráčiti -im
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
glagol ravnanjačustvenostno kdo/kaj prositi
Berači /kot zadnji klošar/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
beračiti gl.
petljati
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
beráčiti za -im za
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
glagol ravnanjačustvenostno kdo/kaj ponižno prizadevati si za koga/kaj
Zdravstveno osebje je /dobesedno/ beračilo za nekaj novih aparatur in za boljše pogoje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
beraški gl.
petljarski
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
berek ► ˈbereːk beˈreːka in ˈberek -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bergla gl.
berla
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
berilo ► beˈriːlȯ -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
berla ► ˈbẹːrla -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bermet ► ˈbeːrmet -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
beroš ► ˈbėːrȯš -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bersa ► ˈbẹːrsa -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bersati ► ˈbersat -an nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
beseda ► beˈsėːda -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
besedica ► beˈsėːdėca -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
besedičenje gl.
šandabanda
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
besen gl.
jaden
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bešter ► ˈbẹːštėr -tra -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bet gl.
bat
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
beton gl.
piton
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
betonírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj delati kaj z betonom
/Po italijanski maniri/ (jim) betonirajo dovoze do hiš.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
betonirati gl.
cementirati
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
betvo ► ˈbatvȯ -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bezeg ► ˈbazak -zga m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bezgov ► ˈbazgȯf bazˈgọːva -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bezgovina ► bazˈgọːvėna -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bezljanje ► bai̯zˈl’aːn’e -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bezljati ► ˈbaːi̯zl’at -an nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bežáti -ím
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj premeščati se v določeni smeri od/iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi kaj / kam / po kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kod / kje
/Plašno/ so začeli bežati iz sobe.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj hitro premikati se v določeni smeri
Ljudje /panično/ bežijo kar (po cesti).
3.
navadno čustvenostno kaj hitro časovno odmikati se
Čas beži /z bliskovito hitrostjo/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bežati ► ˈbėːžat ˈbižiːn nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
beži gl.
huš
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bi ► bė členek
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bibek ► ˈbibak -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bicikelj ► bėˈcikėl’ -kl’a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Biciklični peptidPri pisanju članka s področja imunoonkologije sva s kolegom naletela na terminološki problem. Članek opisuje nov pristop v imunoonkologiji, ki temelji na sintetičnih kratkoverižnih peptidih, sestavljenih iz majhnega števila aminokislin (od 9 do 14), ki se v angleščini imenujejo bicycle peptides (verjetno zaradi oblike kemijske strukture; v slovenščini bicycle pomeni 'kolo'). Kratki sintetični peptidi naj bi sicer nadomestili velike molekule, monoklonska protitelesa. Zanima naju, kateri slovenski termin bi bil primernejši ustreznik za angleški termin bicycle peptide : dvociklični peptid ali biciklični peptid (oziroma z daljšim, opisnim izrazom: dvociklična verižna molekulska struktura ali biciklična verižna molekulska struktura ).
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bičanje ► ˈbiːčan’e -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bičati ipd. gl.
bučati ipd.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bičje gl.
palud, palug
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
biditi gl.
buditi
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bik ► ˈbik -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bikec ► ˈbikac -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
biks ► ˈbiks -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
biksati ► ˈbiksat -an nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bil ► ˈbiːu̯ ˈbili ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bilka gl.
bil, brkavka
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bilparski ► ˈbiːlparskė -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bingica ► ˈbiŋgėca -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bingljati ► ˈbiŋgl’at -an nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
binkošti gl.
duhovo
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
binkoštni gl.
duhovski
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
BiohekanjeKako se prevaja angleška beseda hacker , ki označuje osebo, ki vdira v spletne strani? Pri študiju se srečujem tudi z angleškim terminom biohacking , ki označuje sistemsko ukvarjanje s sabo in s svojo biologijo z namenom postati »najboljša verzija sebe«. Omenjeni pojem naj bi združeval dva pojma, in sicer biology ( bio- ) 'biologija' in hacking 'hekanje'. Kakšen je slovenski prevod termina?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Bioinformacijska analizaV molekularni biologiji se vse pogosteje uporabljajo računalniški pristopi k analizi bioloških sistemov. Te pristope obravnava posebna veda, ki se imenuje bioinformatika . Ko govorimo o tovrstni analizi, se v strokovnih besedilih pojavljata dve poimenovanji: bioinfomatska analiza in bioinfomacijska analiza (ang. bioinformatic analysis ). Katero poimenovanje je ustreznejše? Podobno je tudi z namenskimi računalniškimi orodji: je bolje bioinformatsko orodje ali bioinformacijsko orodje ?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Biotska raznovrstnost Kot nadomestni izraz za prevzeti termin biodiverziteta (ki je v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika opredeljen kot 'pojavljanje velikega števila različnih rastlinskih, živalskih vrst na določenem območju; biotska raznovrstnost') predlagam poimenovanje raznoživost. Ali ima termin raznoživost kakšno možnost, da se sčasoma uveljavi v rabi?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
birma gl.
ferma
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
birmanec gl.
pilunek
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
birmanka gl.
pilunek
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
birmati gl.
fermati2
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
birokratizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol upravljanja kdo/kaj kot birokrati upravljati kaj
Birokratizirali so družbene odnose.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
birokratizírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol upravljanja kdo/kaj kot birokrati upravljati se
Družbeni odnosi so se birokratizirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
birt ► ˈbėːrt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
birtaš ► ˈbirtaš birˈtaːša m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
birtašica ► birˈtaːšica -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
birtija ► ˈbėːrtėja -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
birtinja ► ˈbėːrtėn’a -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bisaga ► bėˈsaːga -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bistahar gl.
bistahor
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bistahor ► bistaˈxọːr in bistaˈxaːr medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bister ► ˈbiːstėr -tra -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bistríti -ím
nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnosti kdo/kaj razvijati sposobnost za koga/kaj
Celo obdobje študija si bistri duha in hkrati estetski čut.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bistríti se -ím se
nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnostiv posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati bister, zelo prozoren
Voda se bistri.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
biškop ► ˈbiːškȯp -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bitanga ► biˈtaːŋga -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bíti1 bíjem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj udarjati okoli koga/česa / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod Dež bije v okna.1.1.
kdo/kaj udarjati okoli koga/česa / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Mož bije /s pestjo/ po mizi.
2.
kdo/kaj udarjati koga/kaj / po kom/čem / kod
Bili so ga /do krvi/.
3.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj imeti kaj
Bijejo odločilno bitko.
4.
v zvezi z ura kaj naznanjati koliko
Ura bije dve.
5.
nav. v zvezi s srce kaj sunkovito premikati se
Srce (mu) še bije.
6.
v zvezi z biti plat zvona kdo/kaj naznanjati kaj
Ob toči je v zvoniku začel biti plat zvona.
7.
kdo/kaj prihajati iz/od koga/česa / od kod
Iz zidu bije hlad.
8.
iz narodopisja kdo skuša prevrniti kaj 'stoječ predmet'
Otroci bijejo kozo.
9.
iz narodopisja kdo skuša uganiti koga 'storilca'
Včasih je staro in mlado bilo rihtarja.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bíti2 sem
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj obstajati, eksistirati Tak kralj je res bil.1.1.
kaj obstajati, eksistirati iz česa
Je iz kamnov/delov/sestavin.
2.
kaj dogajati se, vršiti se
(V Kamniku) je bil semenj.
3.
kdo/kaj nahajati se sredi česa / v/na/po/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kod / kje Hiša je sredi polja.3.1.
kdo/kaj imeti v kom/čem / kje
V vsakem človeku je nekaj dobrega.
3.2.
kdo/kaj udeleževati se na/v/pri čem / kje
Bil je na proslavi/zabavi, pri pouku/sestanku.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti stanje, lastnost koga/česa / proti komu/čemu / za/ob koga/kaj / s kom/čim
Je brez pameti.
5.
brezosebno, v oslabljenem pomenuoznačeno kaj
Bilo je mraz/škoda/čudno/prav.
6.
brezosebno, v oslabljenem pomenuoznačena naklonskost komu/čemu
Tu mu je biti.
7.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj označen
Dekle je učiteljica.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
biti ► ˈbit ˈbiːjen nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
biti ► ˈbit sȯn in sėn sė je smȯ ste sȯ; ˈbọːn ˈbọːš ˈbọː ˈbọːmȯ ˈbọːšte ˈbọːdȯ; ˈbọːdė ˈbọːi̯te; ˈbiːu̯ ˈbėla ˈbėlȯ ˈbėlė nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bíti brez sem brez
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj ne imeti koga/česa
Je brez sorodnikov.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bíti ob sem ob
dovršni in nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj izgubiti koga/kaj
Je ob prijatelje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bíti od sem od
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolknjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti svojina/lastnost od koga/česa
Parcela je od brata.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bíti pri sem pri
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj imeti določeno stanje/lastnost pri kom/čem
Oni so pri denarju.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bíti proti sem proti
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj imeti stanje/lastnost ali razmerje proti komu/čemu
Ves napredni svet je proti terorizmu.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bíti se bíjem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj udeleževati se
Bili so se (za osamosvojitev) /do zadnjega/.
2.
kdo/kaj zelo prizadevati si za koga/kaj
/Z vztrajnostjo in pogumno/ so se bili za delavske pravice.
3.
kaj biti v nasprotju s čim
Tako ravnanje se je bilo z njegovimi nazori.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bíti v sem v
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj imeti določeno stanje/lastnost ali razmerje v čem
Je /popolnoma/ v glasbi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bíti z/s sem z/s
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj imeti določeno stanje/lastnost ali razmerje s kom
Je z uporniki.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bíti za sem za
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolknjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti stanje/lastnost ali razmerje za koga/kaj
Je za koristne stvari.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bivališče gl.
kvartir, stanovanje
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bívati -am
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj biti, živeti v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred/s kom/čim / kje / kdaj 'v svojem življenjskem okolju'
Biva na deželi/v mestu.
2.
kdo/kaj biti, eksistirati, obstajati
Ta sreča /v resnici/ biva.
3.
neobčevalno knjižno, iz umetnosti kdo živeti kaj 'dejavnost, dogajanje'
Biva svet.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bivol ► ˈbivȯl -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bizelj ► ˈbizėl’ -zl’a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blagajna gl.
kasa
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blago ► bˈlagu -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blagor ► bˈlaːgȯr m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blagoslávljati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
blagoslavljati gl.
žegnavati
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blagoslov gl.
žegen
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blagoslovitev gl.
žegnanje
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blagoslovíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj obdariti koga/kaj
Ob slovesu ga je mati blagoslovila.
2.
v zvezi z bog, iz religije kdo/kaj obdariti koga/kaj
Bog te blagoslovi!
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
blagosloviti gl.
požegnati, žegnati
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blamírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnosti
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
blamírati se -am se
dovršni in nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnosti
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
blanja ► bˈlaːn’a -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blanjati ► bˈlan’at -an nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blanšírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj delati kaj užitno z delovanjem vrele vode
Kumarice pred vlaganjem blanširamo.
2.
iz usnjarstva kdo/kaj delati kaj uporabno z delovanjem vrele vode
Usnje je treba pred nadaljnjo obdelavo blanširati.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
blatati ► bˈlatat -an nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blate ► bˈlate -ta m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blaten ► bˈlaːtėn -tna -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blatiti ► bˈlaːtėt -ėn nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blato ► bˈlaːtȯ -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blazina gl.
povšter
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blaziniti gl.
tapecirati
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blazniti ► bˈlaːzėnt -znėn nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Blaž ► ▪bˈlaːš ▪bˈlaːža m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blažce ► bˈlaːšce -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Blaže ► ▪bˈlaže -ta m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blažen ► bˈlaːžen -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Blažev ► ▪bˈlaːžef -ževa -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Blaževi ► ▪bˈlaːževė -ėx m mn.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blaževo ► bˈlaːževȯ -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Blažilec pokaProsil bi za pravilen slovenski termin, ki označuje napravo na koncu cevi lovske puške, ki ublaži, ne pa povsem zaduši pok puške ob sprostitvi eksplozivnih plinov ob/po zapustitvi izstrelka. Poznamo že dušilec , ki skoraj povsem zaduši pok in ki je prepovedan za uporabo na lovskem orožju. Lovci v večini držav EU to napravo v angleščini imenujejo suppresor ali sound moderator , v nemščini pa Schalldaempfer . Menim, da bi bil primeren termin blažilec zvoka ali blažilec poka , saj poka ne zaduši povsem, ampak ga ublaži na 140 decibelov. Zdaj balistični strokovnjaki uporabljajo kar poslovenjen izraz supresor , kar pa se mi zdi povsem nesprejemljivo z vidika spoštovanja materinščine.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bleček ► bˈleːčėk -čka m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bled ► bˈlėːt bˈlėːda bˈliduː prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Bledenje koralTermin beljenje koral je slovenski ustreznik za angleški coral bleaching . Označuje izgubljanje barve pri koralah kot posledica pretople morske vode, ki povzroči izločanje simbiotskih alg – s tem pa korale postajajo svetlejše, celo bele. Moti me, da gre pri slovenskem ustrezniku za prehodni glagol beliti , prehodnost bi namreč označevala neposredni vpliv na korale (delati kaj belo), verjetno se je poimenovanje oblikovalo iz glagola beliti in glagolnika beljenje (npr. stanovanja), kar se mi ne zdi ustrezno. Boljša poimenovalna rešitev bi se mi zdel glagolnik glagola beleti, torej belenje . Pojavlja se tudi slovenski ustreznik bledenje koral . Ali je intervencija še mogoča?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bledičen ► bleˈdiːčėn -čna -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blejanje ► blėˈjaːn’e -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blejati ► bˈlėjaːt bˈleːjen nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blek ► bˈlek bˈleːka m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blekariti ► blėˈkaːrėt -ėn nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blekec ► bˈlekac -kca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blengetati ► bleŋˈgẹːtat -ˈgẹːčen nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blengetec ► bleŋˈgẹːtac -ˈgẹːca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blesti gl.
fantazirati
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blesti se ► bˈlest se bˈleːden se nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bleščáti se -ím se
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj iskrivo oddajati koga/kaj
Rosa se blešči.
2.
kdo/kaj belo odsevati
Kuhinja se kar blešči /od snage/.
3.
brezosebnozaradi močne svetlobe biti ovirano komu/čemu pri gledanju
Bleščalo se mu je, zato si je nataknil očale.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bleščati se ► bˈliščaːt se bˈliščiːn se nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blisk ► bˈlisk -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blískati -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj svetlobno oddajati koga/kaj
Svetilnik bliska (v temi).
2.
čustvenostno kdo/kaj iskreče odbijati se
Oči (mu) bliskajo /od jeze/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bliskati ► bˈliskat -an in bˈliskat se -an se nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blískati se -am se
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
navadno v 3. osebi1.
brezosebnov presledkih močno zasvetiti se
(V bližini) se je bliskalo in grmelo.
2.
nekdo/nekaj v presledkih močno zasvetiti se
(Med grmovjem v bližini) se bliska.
3.
čustvenostno kaj iskrivo odbijati se
Beli zobje se (ji) bliskajo (izza rdečih ustnic).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bliskniti ► bˈliskėnt -knen dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blisniti gl.
bliskniti
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bliščati se gl.
bleščati se
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blizi gl.
blizu
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blizu ► bˈliːzė prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blizu ► bˈliːzė predl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bliž gl.
bliže
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blížati se -am se
nedovršni glagol,
glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premikati se s korakanjem proti komu/čemu / kam
Nekdo se /boječe/ bliža hiši.
2.
kaj prihajati časovno bližje
Prazniki se /prehitro/ bližajo.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj postajati kakorkoli podoben, soroden komu/čemu
Pesnik se je /uspešno/ bližal svojemu idealu.
4.
iz športa kdo primikati igrski pomoček k cilju
Spraševal je svoje sotekmovalce, naj bliža ali zbija.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bližati se ► bˈliːžat se -an se nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bliže ► bˈliš prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bližina ► blėˈžiːna -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bližnji ► bˈliːžn’ė -a -e prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bližnjica ► bˈliːžėnca -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blodíti in blóditi -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj premikati se
Karavana blodi (po puščavi).
2.
kdo zmedeno govoriti, izražati kaj / o čem
/V vročici/ je blodil.
3.
kdo spravljati koga/kaj
Misel na dekle ga blodi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
bloditi gl.
bavkati, benaviti, četveriti, tavati
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blokírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj preprečiti koga/kaj
Policija je blokirala mestno četrt.
2.
iz ekonomije kdo/kaj ustaviti kaj ‘prodajo’
/Urgentno/ so blokirali zaloge heroina.
3.
iz finančništva kdo/kaj onemogočiti kaj ‘upravljanje, razpolaganje’
/Brez predhodnega obvestila/ so blokirali nekaj tekočih računov in hranilnih vlog.
4.
iz gostinstva kdo/kaj napisati kaj ‘ceno izdanega blaga’
/Brez pojasnil/ je blokirala sendvič.
5.
iz medicine kdo/kaj začasno ustaviti kaj ‘delovanje’
/Za nekaj sekund/ so blokirali pretok krvi.
6.
iz radiotehnike kdo/kaj preprečiti kaj ‘vpliv motenj’
/S posebnimi napravami/ je blokiral (radijski) sprejem.
7.
iz šaha kdo/kaj onemogočiti kaj ‘napredovanje figure’
Blokiral je kmeta.
8.
iz športa kdo/kaj preprečiti kaj ‘napad tekmecev’
Blokiral je napad nasprotnikov.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
blond ► bˈlọnt -- -- prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 19951 zadetkov.