a prisl., pog. uvaja vprašanje; ali, kaj: a misliš, da si doma? a si ga videl? si lačen, a ne? / a bo mir ali ne! / a tako?
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
a vez., knjiž. - 1. v protivnem priredju za izražanje
- a) nasprotja s prej povedanim; pa, toda, vendar: prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj; to so besede, a ne dejanja; drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja / včasih okrepljen bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu
- b) nepričakovane posledice: tipal je po temni veži, a vrat ni našel; postarala se je, a ni ovenela
// za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko; bral je, a samo kriminalke
// na začetku novega (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo
- 2. redko, v vezalnem priredju za navezovanje na prej povedano; in, pa: sin je šel z doma, a hči se je omožila v sosednjo vas / nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
á m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, á ája (ā) prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a;
mali a;
veliki A;
nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska / A bomba atomska bomba // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a
● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vse
♦ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3bá neskl. pril. prvi po vrsti: odstavek A; razdalja od točke A do B; v prvem členu pod točko a / 1. a razred / hotel A kategorije
♦ lingv. a-osnova ajevska osnova; med. krvna skupina A; vitamin A in A vitamin; muz. ton a ton na šesti stopnji C-durove lestvice; A-dur durov tonovski način s tremi višaji; a-mol izhodiščni molov tonovski način; šah. polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
á in à medm. (ā; ȁ) - 1. izraža začudenje, zavrnitev: a, ti si! a, beži, beži! a, kaj še!
- 2. izraža ugodje, domislek: sem te, a, sem te opeharil! a ja, že vem! a(aa), to se prileže!
- 3. izraža vprašanje: si razumel, a? nimaš jezika, a? / včasih izgovorjeno skozi nos A? je spet vprašal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
à prisl. (ȁ) pog., v medmetni rabi izraža veliko mero povedanega; àli, to: a bo gledal!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
à [à in á] prisl. (ȁ; ȃ) trg. za izražanje prodajne cene, po: brisače à 15 din kos
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Å -- [á] m, simb. (ȃ) angstrem
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
á1 á-ja tudi á ája tudi á -- m, prva in druga oblika z -em (ȃ; ȃ; ȃ) |ime črke ali glasu|: od ~ do ž; z malim a-jem; nerazločni a-ji; učenec iz prvega ~ ‹1. a›; točka ~; ton ~; šahovsko polje ~1; prim. a-
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
à1 mer. prisl. (ȁ) knj. pog. ~ bo gledal ali, to
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
a1 [poudarjeno à] vpraš. člen., knj. pog. ali, kaj: ~ misliš, da si doma; ~ bo mir ali ne
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Á1 Á-ja tudi Á -- m, prva oblika z -em (ȃ; ȃ) |ime črke|: veliki ~; tiskani A-ji; kategorija ~; vitamin ~; format ~ 5; prim. A-
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
á2 -- m, simb. (ȃ) ar
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
à2 [à in á] predl. s tož. (ȁ; ȃ) trg. po: brisače ~ petsto tolarjev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
a2 [poudarjeno à] prir. vez.
1. pa, toda, vendar: To so besede, ~ ne dejanja; Tipal je po temni veži, ~ vrat ni našel; To lahko ugotovi zdravnik, ~ še ta težko
2. ampak: ~ vrnimo se k stvari
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Á2 -- m, simb. (ȃ) amper
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
á3 -- ž (ȃ) druga ~; hoditi v prvo ~ ‹1. a›
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
á4 in à vpraš. člen. (á/ȃ; ȁ) Si razumel, ~?
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
á5 in à razpolož. medm. (á/ȃ; ȁ) ~, ti si
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
a ► a prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
a ► a vez.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
á- prvi del podr. zlož. (ȃ) á-mól, á-osnôva; prim. á1
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Á- prvi del podr. zlož. (ȃ) Á-dúr, Á-kategoríja, Á-vitamín; prim. A1
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
a. okrajš. anno |leta|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
à.. predp. obr.; pred samoglasniki varianta àn.. (ȁ) |nè| àmorála; àmúzičen, àcíkličen, àhumán; ànaeróben
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
a..1 [poudarjeno á] predp.; pred samoglasniki in včasih pred h varianta an.. |ne.., brez..| apatíja, asépsa; analfabét; anhidríd
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
a..2 [poudarjeno á] varianta predp. ab.. pred samoglasniki in pred p |ne| aórta; apostát
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
a..3 [poudarjeno á] varianta predp. ad.. pred d, f, g, k, l, p, t |k| adícija, afíks, agregát, akumulácija, alokácija, aportácija, atrákcija
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
a..4 glag. predp. |pri.., na.., v..| aplicírati, asistírati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
a... ali à... predpona v sestavljenkah (ȁ) za izražanje manjkanja, odsotnosti tega, kar je pomen osnovne besede: ahuman, alogičen, amoralnost;
asepsa, ateizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
..á prisl. prip. obr. (ȃ) domá
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
..a1 m. prip. obr., člov. 'vršilec' vójvoda, slúga
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
..a2 ž. prip. obr.
1. člov. 'vršilka' príča, čvêka, čénča
2. 'dejanje' béra, péka, zmága
3. 'rezultat dejanja' péka, zaséda; ignoránca, reprezentánca
4. 'nosilnica lastnosti' brizgálna; dominánta, konstánta; diagonála
5. 'lastnost' arogánca, dekadénca, elegánca
6. 'skupno ime' déca, gospôda; kerámika, klásika, periódika
7. 'prostor, mesto' filozófska, Štájerska
8. člov. 'ženski par moškemu' soséda; Andrêja, Fránca, Tóna
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
..a3 ž. oblikotvorno prip. obr. tèmna, tísta, délala, lépša
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
..a4 prisl. prip. obr. spočétka, zlépa, iznenáda, skrája, domála
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
..á.. glag. prip. (á) oráti, končáti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
..a..1 glag. prip. délati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
..a..2 medp. zlož. bogabojèč, bojažêljen, trudapôln
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
AA -- [aá] m (ȃ) Adria Airways
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
a. a. okrajš. ad acta |k spisom, aktom; v arhiv|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Aachen -chna [áhən] m, zem. i. (á) |nemško mesto|: v ~uaachenski -a -o [hə] (á)Aachenčan -a [hə] m, preb. i. (á)Aachenčanka -e [hə] ž, preb. i. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Aalst -a [álst] m, zem. i. (ȃ) |belgijsko mesto|: v ~uaalstski -a -o (ȃ)Aalstčan -a m, preb. i. (ȃ)Aalstčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Aarau -a [árav-] m, zem. i. (ȃ) |švicarsko mesto|: v Aarauuaaravski -a -o (ȃ)Aaraučan -a m, preb. i. (ȃ)Aaraučanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Aargau -a [árgav-] m, zem. i. (ȃ) |švicarski kanton|: v Aargauuaargavski -a -o (ȃ)Aargaučan -a m, preb. i. (ȃ)Aargaučanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
àb.. predp. obr. (ȁ) |nè| àbnormálen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ab.. [poudarjeno áb] predp.; pred p in pred samoglasniki varianta a..; pred c, t varianta abs.. |od.., z../s..| abortírati, absolvírati; apostát, aórta; abscés, abstrahírati, abstinénca
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Abadán -a m, zem. i. (ȃ) |iransko mesto|: v ~uabadánski -a -o (ȃ)Abadánčan -a m, preb. i. (ȃ)Abadánčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Ábadon -a m, oseb. i. (ȃ) |angel smrti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ábak tudi ábakus -a m (ȃ) - 1. pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje: število kamenčkov v vsakem žlebičku abaka
- 2. um. krovna plošča nad kapitelom stebra
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ábak -a m (ȃ) |starorimsko, starogrško računalo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ábaka -e ž, snov. (ȃ) |tekstilna surovina|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ábakus -a m (ȃ); gl. abak
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abalienácija -e ž (á) redko alienacija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abalienácija -e [ije] ž, pojm. (á) redk. ~ posameznika od družbe odtujevanje, odtujitev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abalienacíjski -a -o prid. (ȋ) redko alienacijski: abalienacijski proces v kapitalistični proizvodnji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
à bas [a bá] povdk. (ȃ) izobr. ~ ~ z izdajalcem dol, proč
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abažúr -ja m z -em (ȗ) neobč. senčnik (pri svetilki)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Abbádo -a [aba] m, oseb. i. (ȃ) |italijanski dirigent|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abbé -ja [abé] m (ẹ̑) v francoskem okolju naslov za katoliškega duhovnika: stari dvorni abbé / abbé Dobrovský
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abbé -ja [abé -êja] m z -em člov. (ẹ̑ ȇ); gl. abe
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abc tudi abecé [prva oblika abecé in abəcə̀] m neskl. (ẹ̑; ə̏) - 1. zastar. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; abeceda: učiti se abc
- 2. ekspr. začetno, osnovno znanje: to je komaj abc tehnike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abc abc-ja tudi abc -- [abəcə̀-ja in abecé -êja tudi abəcə̀] m, prva oblika z -em pojm. (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏) poud. |osnovno znanje|: ~ sadjarstva
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Abdêra -e ž, zem. i. (ȇ) |antično grško mesto|abdêrski -a -o (ȇ)Abdêrčan -a m, preb. i. (ȇ)Abdêrčanka -e ž, preb. i. (ȇ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abderít -a m (ȋ) ekspr. omejen, ozkosrčen človek: smešiti filistre in abderite
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abderít -a m, člov. (ȋ) izobr. |omejen, ozkosrčen človek|abderítka -e ž, člov. (ȋ) izobr.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abderítski -a -o (ȋ) pridevnik od abderit: abderitsko gledanje na literaturo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abderítski -a -o (ȋ) izobr. omejen, ozkosrčen: ~i sporiabderítskost -i ž, pojm. (ȋ) izobr. omejenost, ozkosrčnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abderítstvo -a s (ȋ) ekspr. omejenost, ozkosrčnost: v satiri je udaril po abderitstvu svojih nasprotnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abdicírati -am dov. in nedov. (ȋ) odpovedati se kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstopiti: Edvard VIII. je abdiciral v korist svojega brata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abdicírati -am dvovid., nedov. -ajóč; abdicíranje (ȋ) odpovedati se (prestolu), odstopiti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abdikácija -e ž (á) odpoved kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstop: abdikacija cesarja Karla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abdikácija -e ž, pojm. (á) odpoved (prestolu), odstop
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abdikacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od abdikacija: abdikacijska izjava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abdómen -a tudi -mna m (ọ̄) anat. trebuh: bolečine v abdomenu // zool. zadek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abdómen -mna m (ọ́; ọ̑) trebuh: bolečine v ~u; metuljev ~ zadek
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abdominálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na abdomen: abdominalni organi
♦ med. abdominalni tifus trebušni tifus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abdominálen -lna -o (ȃ) trebušenabdominálni -a -o (ȃ) ~ tifus
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abdúkcija -e ž (ú) med. odmik, odmaknitev (uda) od navadne lege: roko so dali v mavec v abdukciji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abdúkcija -e ž, pojm. (ú) zdrav. ~ roke |odmik|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abé -êja m z -em člov. (ẹ̑ ȇ) |duhovnik v francoskem okolju|abêjev -a -o (ȇ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abece gl. abc
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abecéda -e ž (ẹ̑) - 1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici: povedati abecedo na pamet; klicati dijake po abecedi; urediti po abecedi; pouk branja se začne z veliko tiskano abecedo; č je četrta črka slovenske abecede
♦ elektr. Morsova abeceda in Morzejeva abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil - 2. ekspr. začetno, osnovno znanje: toliko politične abecede bi že moral znati; spoznati abecedo medicine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abecéda -e ž, pojm. (ẹ̑) urediti po ~i; poud. ~ medicine |osnovno znanje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abeceda ► abėˈcẹːda -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abecedár -ja m (á) redko abecednik, zlasti starejši: prvi slovenski abecedar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abecédar -ja m (ẹ̑) - 1. ekspr. učenec, ki se uči abecede: mali abecedar
- 2. slabš. kdor uvaja svoj črkopis: abecedar Metelko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abecédar -ja m z -em člov. (ẹ̑) poud. |učenec|; slabš. |slovničar|abecédarica -e ž, člov. (ẹ̑) poud. |učenka|abecédarjev -a -o (ẹ̑)abecédaričin -a -o (ẹ̑) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abecedár -ja m z -em (á) zastar. abecednik
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abecédarček -čka m (ẹ̑) manjšalnica od abecédar: okorne črke malega abecedarčka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abecédarica -e ž (ẹ̑) ekspr. učenka, ki se uči abecede
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abecédarski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na abecedarje ali abecedo: trdo je držal svinčnik in risal okorne abecedarske črke / abecedarska vojska abecedna vojska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abecédarski -a -o (ẹ̑) slabš. ~e črke |okorne|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abecédarstvo -a s (ẹ̑) ekspr., redko začetniška nedognanost, začetništvo: preganjati abecedarstvo v umetnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abecéden -dna -o prid. (ẹ̑) - 1. nanašajoč se na abecedo: abecedni red, seznam
♦ biblio. abecedni katalog katalog, urejen po abecedi vpisov; lit. abecedna vojska spor zaradi črkopisa okoli leta 1830 - 2. ekspr. osnoven, temeljen: menim, da so kritiku te abecedne resnice znane
abecédno prisl.: abecedno urejen seznam
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abecéden -dna -o (ẹ̑) poud. ~e resnice |začetne, temeljne|abecédni -a -o (ẹ̑) ~ red; slovstv. ~a vojskaabecédnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abecedírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abecedíranje (ȋ) |urejati po abecedi|: kaj ~ kartotečne listke
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abecedírati -am nedov. in dov. (ȋ) urejati po abecedi; alfabetiratiSSKJ: Kandidati za opravljanje strokovnega izpita lahko urejajo in abecedirajo knjižnično gradivo E (↑)abecéda
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abecédnica -e ž (ẹ̑) zastar. prvo berilo, abecednik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abecédnik -a m (ẹ̑) raba peša učbenik za začetni pouk branja in pisanja, prvo berilo: kupiti otroku abecednik;
brati iz abecednika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abecédnik -a m (ẹ̑) pešaj. prvo berilo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abecednik ► abėˈcẹːdnėk -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abecédniški -a -o (ẹ̑) pridevnik od abecednik: abecedniški del prvega berila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abecédniški -a -o (ẹ̑) pešaj. ~o poglavje berilaabecédniškost -i ž, pojm. (ẹ̑) pešaj.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abecédno nač. prisl. (ẹ̑) ~ urejen seznam
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Ábel -a m, oseb. i. (á; ȃ) |svetopisemska oseba|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Abélard -a [abelár -ja] m z -em/-om [em] oseb. i. (ȃ) |francoski filozof in teolog|Abelárdev -a -o in Abelárdov -a -o [-ev-] (ȃ; ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ábelstvo -a s (ā) knjiž. lastnost ali ravnanje, podobno Abelovemu: abelstvo in kajnovstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ábelstvo -a s, pojm. (á; ȃ) poud. ~ žrtev |nedolžnost|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aberácija -e ž (á) - 1. astr. navidezni premik zvezde zaradi gibanja opazovalca: zaradi aberacije je slika neba za gledalca na zemlji popačena
- 2. fiz. napaka leče zaradi različnih lomov žarkov: kromatična, sferna aberacija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aberácija -e ž, pojm. (á) fiz. napaka, odklon: ~ leče
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aberacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na aberacijo: aberacijski pojav
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Aberdeen -a [aberdín] m, zem. i. (ȋ) |škotsko mesto|: v ~uaberdeenski -a -o (ȋ)Aberdeenčan -a m, preb. i. (ȋ)Aberdeenčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Abesínija -e ž, zem. i. (í) Etiopijaabesínski -a -o (ȋ)Abesínec -nca m z -em preb. i. (ȋ)Abesínka -e ž, preb. i. (ȋ)Abesínčev -a -o (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abesínski -a -o prid. (ȋ) etiopski: abesinska kultura
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Abidján -a [džan] m, zem. i. (ȃ); gl. Abidžan
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Abidžán -a m, zem. i. (ȃ) |mesto v državi Slonokoščena obala|: v ~uabidžánski -a -o (ȃ)Abidžánec -nca m z -em preb. i. (ȃ)Abidžánka -e ž, preb. i. (ȃ)Abidžánčev -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
..abílen -lna -o prip. obr. (ȋ) adaptabílen, komunikabílen, stabílen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
àbiogenéza -e ž (ȁ-ẹ̑) biol. nastanek in razvoj živega iz neživega: zakonitosti abiogeneze // teorija o tem nastanku: razprava o abiogenezi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
àbiogenéza -e [ijo] ž, pojm. (ȁẹ̑) biol. teorija ~e
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
àbiótičen -čna -o prid. (ȁ-ọ́) biol. ki ne daje pogojev za življenje: abiotično okolje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
àbiótičen -čna -o [ijo] (ȁọ́) biol. abiotskiàbiótični -a -o [ijo] (ȁọ́) ~o okolje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
àbiótski -a -o [ijo] (ȁọ̑) biol. ~o dogajanje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
àbiótski -a -o [abijotski] prid. (ȁ-ọ̑) biol. ki se nanaša na neživo naravo: abiotski dejavniki okolja; abiotski in biotski povzročitelji; Gensko spremenjene rastline so bolj odporne na biotski in abiotski stres E ← agl. abiotic iz (↑)a... + ↑biótski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abisálen -lna -o prid. (ȃ) geogr. ki je v najglobljih predelih (morja); globinski, globokomorski: abisalni sedimenti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abisálen -lna -o (ȃ) globinski, globokomorskiabisálni -a -o (ȃ) ~e usedlineabisálnost -i ž, pojm. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abit. okrajš. abiturient, abiturientka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abituriènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) absolvent srednje šole pred zaključnim izpitom ali po njem: abiturienti novomeške gimnazije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abituriènt -ênta [ije] m, člov. (ȅ é) ~i klasične gimnazijeabituriêntka -e [ije] ž, člov. (ȇ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abituriêntka in abituriéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od abiturient
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abituriêntski in abituriéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od abiturient: abiturientski ples, tečaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abituriêntski -a -o [ije] (é; ȇ) ~ izlet
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ABK- [abeká] prvi del podr. zlož. (ȃ) |atomsko-biološko-kemičen| ABK-oróžje, ABK-zaščíta
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ABK-zaščíta -e [abeká] ž, pojm. (ȃ-ȋ) voj. |atomsko-biološko-kemična zaščita|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ablácija -e ž (á) - 1. geol. odnašanje sipkega zemeljskega materiala z dežjem, odplakovanje: posledice ablacije
// geogr. topljenje ledenika: močna ablacija - 2. med., v zvezi ablacija mrežnice odstop mrežnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ablácija -e ž, pojm. (á) geol. (odplakovanje, odnašanje)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ablaktácija -e ž (á) - 1. agr. vstavljanje cepiča žlahtne rastline v divjak tako, da še nekaj časa dobiva hrano od matične rastline: cepljenje oreha z ablaktacijo
- 2. med. ustavitev, prenehanje dojenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ablaktácija -e ž, pojm. (á) kmet. cepiti z ~o; ~ mladičev odstavitev, prenehanje dojenja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
áblativ -a m (ȃ) lingv. latinski sklon, ki izraža izhodišče ali odmikanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
áblativ -a m (ȃ) jezikosl. ločilnik
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
áblativen -vna -o (ȃ) pridevnik od ablativ: ablativna konstrukcija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
àbnormálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ) ki se razlikuje od navadnega, pravilnega; nenavaden, nepravilen: to so abnormalni pojavi / abnormalna rast; spolno abnormalen moški / abnormalen človek duševno neuravnovešen, defektenàbnormálno prisl.: otrok ima abnormalno veliko glavo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
àbnormálen -lna -o; bolj ~ (ȁȃ) ~ razvoj nenormalen, nepravilen; biti ~ |duševno neuravnovešen; telesno, duševno nerazvit|àbnormálnost -i ž, pojm. (ȁȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
àbnormálno1 nač. prisl. (ȁȃ) imeti ~ veliko glavo nenormalno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
àbnormálno2 povdk. (ȁȃ) nenormalno: ~ je, da se tako izogiba ljudi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
àbnormálnost -i ž (ȁ-ȃ) nenavadno, nepravilno stanje; nenavadnost, nepravilnost: pojavile so se neke abnormalnosti / abnormalnost telesnega razvoja / izbruhi abnormalnosti duševne neuravnovešenosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abnórmen -mna -o prid. (ọ̑) - 1. redko abnormalen: abnormne okoliščine / duševno abnormne osebnosti
- 2. ki zelo presega običajno mero: abnormne težave
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abnórmen -mna -o; bolj ~ (ọ̑) ~a rast nepravilna, nenavadna; poud. ~e težave |zelo velike|abnórmnost -i ž, pojm. (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abnormitéta -e ž (ẹ̑) redko abnormalnost: čustvene abnormitete
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abnormitéta -e ž, pojm. (ẹ̑) nepravilnost, nenavadnost: ~ rasti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abnórmnost -i ž (ọ̑) redko abnormalnost: abnormnosti v človekovem organizmu / duševna abnormnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abolícija -e ž (í) razveljavitev kakega zakona, odprava česa: abolicija smrtne kazni, suženjstva / abolicija prostitucije
♦ jur. ustavitev kazenskega pregona z amnestijo ali pomilostitvijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abolícija -e ž, pojm. (í) ~ kazenskega ukrepa razveljavitev, odprava
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abolicíjski -a -o (ȋ) pridevnik od abolicija: abolicijski zakon
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abolicioníst -a m (ȋ) pristaš abolicionizma: po delovanju abolicionistov so se tudi neprizadeti Američani seznanili s problemom suženjstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abolicioníst -a [ijo] m, člov. (ȋ) delovanje ~ovabolicionístka -e [ijo] ž, člov. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abolicionístičen -čna -o [ijo] (ȋ)abolicionístični -a -o [ijo] (ȋ) ~o gibanje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abolicionístični -a -o [abolicijonistični] prid. (í) ki je v zvezi z abolicionisti ali abolicijo: abolicionistično gibanje; V Sloveniji je bila smrtna kazen izvršena nazadnje v petdesetih letih, kar je Slovenijo uvrstilo med abolicionistične države – tiste, v katerih se vsaj trideset let ne izreče in ne izvrši smrtne kazni E (↑)abolicioníst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abolicionízem -zma m (ī) gibanje za uveljavitev abolicije: prizadevanje ameriškega abolicionizma je pospešilo odpravo suženjstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abolicionízem -zma [ijo] m, pojm. (í) zgod. ameriški ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abolírati -am dov. in nedov. (ȋ) razveljaviti, odpraviti kaj, navadno zakon: abolirati ukrep
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abolírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abolíranje (ȋ) razveljaviti, odpraviti: kaj ~ ukrep, zakon
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abonènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) kdor se vnaprej naroči na kaj; naročnik, naplačnik: biti abonent;
abonenti imajo popust;
sprejemati abonente;
menza ima veliko abonentov
♦ gled. abonent reda B
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abonènt -ênta m, člov. (ȅ é) ‹predplačnik, naročnik›abonêntka -e ž, člov. (ȇ) ‹predplačnica, naročnica›
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abonêntka in abonéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od abonent
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abonêntski in abonéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na abonente: abonentska gledališka publika;
abonentsko kosilo / abonentski koncert abonmajski
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abonêntski -a -o (é; ȇ) ~ koncert abonmajski koncert; ~o občinstvo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aboníran -a -o (ȋ) biti ~ v gledališču; aboniran na kaj ~ ~ časopis naročenaboníranost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aboníranec -nca m, člov. (ȋ) 1. kdor ima abonma: Gledališki program si je pridobil kar nekaj novih abonirancev 2. ekspr. kdor si vedno znova pridobi, ima vnaprej zagotovljen kak položaj, kako mesto: Zavzema se za štiriindvajsetčlansko skupno evroligo z enaindvajsetimi aboniranci E (↑)abonírati se
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abonírati se -am se dov. in nedov. (ȋ) vnaprej plačati, naročiti se na kaj: abonirati se na hrano;
abonirati se v gledališčuaboníran -a -o: aboniran je samo v Drami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abonírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; -an -ana; aboníranje (ȋ) ~ ~ v gledališču; abonirati se na kaj ~ ~ ~ časopis naročiti se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abonmá -ja m (ȃ) vnaprej plačano naročilo na kaj: imeti, plačati abonma;
opera razpisuje abonmaje;
predstava je izven abonmaja / koncert za rumeni abonma z vstopnicami rumene barve
♦ gled. premierski abonma; abonma reda B
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abonmá -ja m z -em (ȃ) ‹predplačilo, naročilo›: imeti ~; razpisati ~; predstava izven ~a; premierski ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abonmájski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na abonma: abonmajski koncert;
abonmajska predstava / abonmajski razpis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abonmájski -a -o (ȃ) ~ koncert
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
àborálen -lna -o (ȁȃ) |oddaljen od ust|àborálni -a -o (ȁȃ) ~ del prebavil
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aborídžin ↑aborígin
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aborídžinski ↑aboríginski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aborígin -a m, člov. (ȋ) izobr. domorodec, prvotni prebivalecaboríginka -e ž, člov. (ȋ) izobr. domorodka, prvotna prebivalka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aborígin -a in aborídžin -a m, člov. (ȋ) prvotni avstralski prebivalec, domorodec: Aborigini verjamejo v svetost gore, zato jo želijo obvarovati pred množico turistov | Udeleženci shoda so se zavzeli za spravo med aboridžini in belimi prebivalci E ← agl. aborigine ← lat. aborigines 'prvotni prebivalci (Lacija)' iz ab origine 'od začetka, izvora'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aboríginski -a -o (ȋ) izobr. ~i prebivalci
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aboríginski -a -o in aborídžinski -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na aborigine: uničenje aboriginske kulture; aboriginska skupnost; aboriginska plemena; Mnogi, ki aboriginske umetnosti ne poznajo, imajo še vedno predsodke, da so njihova dela groba in neartikulirana, a v resnici so izjemno tankočutna | Notranjost cerkve je bila polna aboridžinskih ikonografij E ↑aborígin
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abortírati -am dov. in nedov. (ȋ) med. imeti abortus; splaviti: ugotavljati zdravstveno stanje žensk, ki so abortirale
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abortírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abortíranje (ȋ) splaviti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abortív -a m (ȋ) med. sredstvo za prekinitev nosečnosti, splavilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abortív -a m, snov. (ȋ) splavilo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abortíven -vna -o prid. (ȋ) med. - 1. nanašajoč se na abortiv: abortivno sredstvo
- 2. ki hitro poteka, skrajšan: abortivni potek bolezni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abortíven -vna -o (ȋ)abortívni -a -o (ȋ) ~o sredstvo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abórtus -a m (ọ̑) med. prekinitev nosečnosti; splav: imela je že več abortusov;
naredili so ji abortus;
spontan, arteficialni abortus;
indikacija abortusa zakoniti razlog za dovolitev abortusa // vet. prekinitev brejosti; zvrg, izvrg
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abórtus -a m (ọ̑) splav
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ábota -e ž (á) raba peša nespamet, neumnost: takšna ljubosumnost je največja abota;
človeška neumnost in abota / pooseb. abota abotna!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ábota -e ž, pojm. (á) star. nespamet, neumnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
áboten -tna -o prid. (á) raba peša nespameten, neumen: ne bodi abotna / pregnati abotne misli; abotno početjeábotno prisl.: abotno govoriti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
áboten -tna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (á; á) star. nespameten, neumen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ábotnež -a m (á) redko aboten človek, neumnež
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ábotnica -e ž (á) redko abotna ženska, neumnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ábotnik -a m (á) redko aboten človek, neumnež: soseda je imel za abotnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ábotnost -i ž (á) raba peša lastnost abotnega človeka; nespametnost, neumnost: pokopala ga je lastna abotnost / do abotnosti naiven fant / govoriti abotnosti; izbij ji abotnosti iz glave
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ab ôvo nač. prisl. zv. (ȏ) lat. cit. prav od začetka, na dolgo in široko
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abradírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abradíranje (ȋ) kaj Valovi ~ajo obalo izpodjedajo, rušijo; ~ tkivo ostrgati, izpraskati; Površine stroja zaradi drgnjenja ~ajo se obrabijo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Ábraham -a m (ȃ) pog., šalj., v zvezi srečati, videti Abrahama dočakati petdeset let: dragemu kolegu, ki je te dni srečal Abrahama, kličemo: še na mnoga leta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ábraham -a m, člov. (ȃ) šalj.: |petdesetleten moški|; srečati ~a |dočakati petdeset let|ábrahamka -e ž, člov. (ȃ) šalj.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Ábraham -a m, oseb. i. (ȃ) |svetopisemska oseba|: očak ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ábraham -a in ÁbrahamSSKJ -a m, živ. (ȃ) ekspr. petdeseti rojstni dan: praznovati abrahama; srečati abrahama doživeti petdeseti rojstni dan; Časa za veliko slavje abrahama ni imel, saj ima te dni obilico dela E po svetopisemskem očaku Abrahamu; pomen izhaja iz evangeljskih besed Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?, ki so jih Judje izrekli Jezusu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Ábraham a Sáncta Clára -a ~ ~ ~ [kt kl] m, oseb. i. (ȃ ȃ ȃ) |dunajski pridigar|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ábrahamka -e ž, člov. (ȃ) ekspr. ženska, ki je dopolnila petdeset let; abrahamovka: Člani ansambla so izkazali pozornost abrahamki E ↑ábraham
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Ábrahamov -a -o prid. (ȃ) rel. nanašajoč se na Abrahama: Abrahamov sin Izak / otroci Abrahamovega rodu Judje
● šalj. Abrahamova leta starost okoli petdeset let; šalj. biti v Abrahamovem naročju mrtev, na onem svetu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ábrahamov in Ábrahamov -a -o (ȃ) šalj.: ~a leta |starost okoli petdeset let|; biti v ~em naročju |mrtev|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ábrahamovec -vca m, člov. (ȃ) ekspr. moški, ki je dopolnil petdeset let: Prvo literarno knjigo je izdal kot abrahamovec E ↑ábraham
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ábrahamovka -e ž, člov. (ȃ) ekspr. ženska, ki je dopolnila petdeset let; abrahamka: Letos naj bi, že abrahamovka, nastopila tudi na olimpijskih igrah, če seveda na kvalifikacijah ne bo močnejše francoske mladenke E ↑ábrahamovec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abrakadábra -e ž (ȃ) nekdaj magična beseda, zapisana navadno na amuletu: vrač ji je dal listek z napisom abrakadabra // ekspr. nerazumljive besede, nejasno izražanje: ne razumem njegove abrakadabre
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abrakadábra -e ž (ȃ) napis ~; pojm., poud. |nerazumljivo, čarovniško izražanje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ábranek -nka m (ȃ) - 1. viseča cvetna mačica: leska otresa dolge abranke
- 2. na dlaki prisušena blatna kepica: psu binglja po trebuhu blato v abrankih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ábranek -nka m (ȃ) leskovi ~i mačice; ~ na pasji dlaki |iztrebek|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abranek gl.
abranka
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abranka ► ˈaːbraŋka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abrazíja -e ž (ȋ) - 1. geol. izpodjedanje, rušenje morske obale zaradi razdiralnega delovanja valov: učinkovanje abrazije
- 2. med. ostrganje tkiva: abrazija maternične sluznice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abrazíja -e ž, pojm. (ȋ) izpodjedanje, rušenje (obale); zdrav. ~ maternice izpraskanje, ostrganje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abrazíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na abrazijo: abrazijsko delovanje valov;
abrazijska obala / abrazijski instrument
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abrazíjski -a -o (ȋ) ~o delovanje valov
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abrazív -a m (ȋ) metal. material, ki se uporablja za brušenje materiala, mehkejšega od njega: diamantni prah kot najtrši abraziv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abrazív -a m, snov. (ȋ) metal. brusivo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abreviatúra -e ž (ȗ) redko kratica, okrajšava: ne uporabljajte abreviatur, ampak besede izpisujte
♦ biblio. beseda, skrajšana z grafičnim nakazovanjem izpuščenih črk; muz. ustaljen znak za skrajšan notni zapis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abreviatúra -e [ija] ž (ȗ) neobč. okrajšava: zapisati ~o
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abrogácija -e ž, pojm. (á) ~ odloka razveljavitev, odprava
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Abrúci -ev m mn., zem. i. (ȗ) |italijansko gorovje|: v ~ihabrúški -a -o (ȗ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abrúpcija -e ž, pojm. (ú) zdrav. ~ kosti |odkrhnjenje, odlom|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abrúpten -tna -o prid. (ȗ) knjiž. ki je brez zveze, odtrgan: članek dela vtis, ko da je sestavljen iz abruptnih notic
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Abrúzzi -ev [uci] m mn., zem. i. (ȗ); gl. Abruci
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ABS -- in -a [abeès in abẹès -êsa] m (ȅ ȇ) krat. zavorni sistem, ki pri zaviranju preprečuje blokiranje koles motornega vozila: Vozniki, ki imajo avtomobile z ABS, so zmotno prepričani, da je njihova zavorna pot krajša E ← agl. ABS, kratica za a(nti-lock) b(raking) s(ystem) 'protiblokirni zavorni sistem'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ABS- [abeès] prvi del podr. zlož. (ȅ) |antiblokirni sistem| ABS-zavóre
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ABS- [abeès in abẹès] prvi del zloženk (ȅ) ki se nanaša na zavorni sistem, ki pri zaviranju preprečuje blokiranje koles motornega vozila: ABS-sistem in sistem ABS; ABS-zavore in zavore ABS E ↑ABS
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abs. okrajš. absolvent, absolventka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abs.. [poudarjeno áps] varianta predp. ab.. pred c, t |od..| abscés, abstrahírati, abstrákten
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Ábsalom -a m, oseb. i. (ȃ) |svetopisemska oseba|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abscés -a m (ẹ̑) med. lokalno omejeno nabiranje gnoja, ognojek: absces na vratu, v možganih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abscés -a m (ẹ̑) ognojek: ~ na kolenu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abscísa -e ž (ȋ) geom. prva koordinata v pravokotnem koordinatnem sistemu: abscisa in ordinata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abscísa -e ž (ȋ) geom. |vodoravna črta koordinatnega sistema|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abscísen -sna -o (ȋ) pridevnik od abscisa: abscisna os
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abscísen -sna -o (ȋ) geom.abscísni -a -o (ȋ) ~a os
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absénca -e ž (ẹ̑) redko izostanek, odsotnost: dijak ima neopravičene absence
♦ med. krajša nezavest
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absénca -e ž (ẹ̑) neobč. manjkanje, izostanek, odsotnost: opravičiti ~o; pojm., zdrav. |omedlevica|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absénčen -čna -o (ẹ̑) pridevnik od absenca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absénčen -čna -o (ẹ̑) zdrav. biti ~absénčni -a -o (ẹ̑) ~o stanjeabsénčnost -i ž, pojm. (ẹ̑) zdrav.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absentírati se -am se dov. in nedov. (ȋ) redko odtegniti se, ne udeležiti se: absentiralo se je pet odstotkov volivcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absentírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; absentíranje (ȋ) neobč. odtegniti se, manjkati, ne udeležiti se: Absentiralo se je dvajset odstotkov volivcev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absentízem -zma m (ī) izostajanje (od dela), odsotnost: industrijski psiholog se je ukvarjal s problemom absentizma v podjetju;
ugotavljanje vzrokov absentizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absínt -a m (ȋ) močna žgana pijača iz pelina in janeža: piti absint;
čaša absinta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absínt -a m, snov. (ȋ) |žgana pijača|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absolúcija -e ž (ú) rel. odpuščenje grehov ali cerkvenih kazni; odveza: dati, dobiti absolucijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absolúcija -e ž, pojm. (ú) ver. dati ~o odvezo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absolut gl. absolutum
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absolút -a m, pojm. (ȗ) človek kot ~; filoz. |prvi vzrok|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absolúten -tna -o prid. (ȗ) - 1. popoln, vsestranski: absoluten mir; absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična
- 2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak; absolutna premoč
- 3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar; absolutna državna oblast
♦ filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd; mat. absolutna vrednost vrednost števila neglede na predznak; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka; muz. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova
absolútno prislov od absoluten: absolutno veljavna sodba
// ekspr. poudarja trditev: to je absolutno potrebno; ima absolutno prav; absolutno ne! nikakor ne, sploh ne; sam.: povzpeti se v svet absolutnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absolúten -tna -o (ȗ) ~a disciplina brezpogojna; ~a premoč nesporna; ~a prepoved popolna, vsestranskaabsolútni -a -o (ȗ) ~ vladar; ~a večina |več kot polovična|; ~a vrednost številaabsolútno -ega s, pojm. (ȗ) svet ~egaabsolútnost -i ž, pojm. (ȗ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absolutíst -a m (ȋ) - 1. oblastnik, ki ima vso oblast: prosvetljeni absolutist
// ekspr. oblasten, samovoljen človek: doma je bil pravi absolutist - 2. pristaš absolutizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absolutíst -a m, člov. (ȋ) razsvetljeni ~; poud. biti ~ v družini |o vsem odločati|absolutístka -e ž, člov. (ȋ) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absolutístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na absolutizem: absolutistični režim;
absolutistična vlada
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absolutístičen -čna -o (í) biti ~absolutístični -a -o (í) ~ režimabsolutístičnost -i ž, pojm. (í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absolutizácija -e ž (á) knjiž. pripisovanje absolutne veljavnosti relativno veljavnim stvarem: absolutizacija nauka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absolutizácija -e ž, pojm. (á) ~ nauka |popolna, vsestranska veljavnost|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absolutízem -zma m (ī) politična ureditev, v kateri ima vso oblast en človek: državni absolutizem;
razsvetljeni absolutizem / doba Metternichovega absolutizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absolutízem -zma m, pojm. (í) zgod. Bachov ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absolutizíranje -a s (ȋ) glagolnik od absolutizirati: odpor proti absolutiziranju ene strani resničnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absolutizírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. absolutno veljavnost pripisovati relativno veljavnim stvarem: nobenega področja življenja ni hotel absolutizirati;
absolutizirati pogojno znanstveno resnicoabsolutizíran -a -o: absolutizirane ideje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absolutizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; absolutizíranje (ȋ) kaj ~ ideje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absolútno1 mer. prisl. (ȗ) ~ veljavna sodba popolnoma, nesporno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absolútno2 soglaš. člen. (ȗ) poud. Njegov odgovor je bil: ~ ne |nikakor, sploh ne|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absolútnost -i ž (ȗ) knjiž. lastnost absolutnega: absolutnost in relativnost gibanja;
zanikati načelo absolutnosti / absolutnost in kategoričnost tega vladarja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absolutórij -a m (ọ́) - 1. razrešitev (od) dolžnosti in odgovornosti, razrešnica: dati odboru absolutorij
- 2. dokončanje študija na visokih šolah: po absolutoriju na jusu se je vrnil v domovino
// potrdilo, spričevalo o tem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absolutórij -a m z -em pojm. (ọ́) dati odboru ~ razrešnico; |dokončanje študija|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absolútum in absolút -a m (ȗ) knjiž. kar je absolutno: človek kot absolutum postaja gospodar narave
♦ filoz. brezpogojni, prvi in zadnji vzrok vsega, kar je
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absolútum -a m, pojm. (ȗ); gl. absolut
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absolvènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) kdor dokonča šolo: absolventi gimnazij, strokovnih šol // kdor je dokončal študij na visoki šoli in je pred diplomo: absolvent arhitekture, filozofske fakultete
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absolvènt -ênta m, člov. (ȅ é) ~ fakulteteabsolvêntka -e ž, člov. (ȇ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absolvêntka in absolvéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od absolvent: absolventka agronomije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absolvêntski in absolvéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od absolvent: absolventski večer
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absolvêntski -a -o (é; ȇ) ~ večer
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absolvírati -am dov. in nedov. (ȋ) - 1. dokončati šolo: absolvirati gimnazijo
// dokončati študij na visoki šoli: absolviral je pravo in se pripravlja na diplomo - 2. končati kako delo, opraviti: svojo nalogo sem absolviral
// predelati, preštudirati: absolvirati snov za prvi razred
absolvíran -a -o: absolviran učiteljiščnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absolvírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; absolvíranje (ȋ) kaj ~ študij prava |dokončati|; šol. žarg. ~ snov za izpit predelati, preštudirati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absórbcija -e ž, pojm. (ọ́); gl. absorpcija
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absorbcíjski -a -o tudi absórbcijski -a -o (ȋ; ọ́); gl. absorpcijski
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absorbènt -ênta m, snov. (ȅ é) Les je dober ~ |dobro vpija vlago|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absorbíran -a -o (ȋ) vpit, vsrkanabsorbírani -a -o (ȋ) ~a snovabsorbíranost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absorbíranje -a s (ȋ) glagolnik od absorbirati: absorbiranje ogljikovega dioksida
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absorbírati -am nedov. in dov. (ȋ) fiz. sprejemati vase; vpijati, vsrkavati: les absorbira vlago;
absorbirati pline, svetlobo;
pren. industrija je absorbirala presežno kmečko prebivalstvo;
mesto je absorbiralo vse priseljence;
tržišče ne more absorbirati vse industrijske proizvodnje;
to delo ga je vsega absorbiralo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absorbírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; absorbíranje (ȋ) kaj ~ pline, vlago vpijati, vsrkavati; neobč. Delo ga je popolnoma absorbiralo prevzelo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absórpcija -e ž (ọ́) fiz. vpijanje, vsrkavanje: absorpcija plinov, svetlobe, žarkov;
sposobnost absorpcije;
pren. jezikovna absorpcija neslovanskega prebivalstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absórpcija -e ž, pojm. (ọ́) ~ plinov vpijanje, vsrkavanje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absorpcíjski tudi absórpcijski -a -o prid. (ȋ; ọ́) nanašajoč se na absorpcijo: absorpcijska sposobnost tal / absorpcijska moč trga
♦ elektr. absorpcijski hladilnik hladilnik, ki deluje na principu absorpcije plinov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absorpcíjski -a -o tudi absórpcijski -a -o (ȋ; ọ́) ~ hladilnik; ~a zmogljivost vpojna zmogljivostabsorpcíjskost -i tudi absórpcijskost -i ž, pojm. (ȋ; ọ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absorptíven -vna -o prid. (ȋ) fiz. sposoben absorbirati, vpijajoč: absorptivna snov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absorptíven -vna -o (ȋ) vpojen, vpijajočabsorptívni -a -o (ȋ) ~a snovabsorptívnost -i ž, pojm. (ȋ) vpojnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absorptívnost -i ž (ȋ) sposobnost za absorbiranje: absorptivnost lesa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abstinénca -e ž (ẹ̑) odpoved čemu, zdržnost: pospeševati, prelomiti abstinenco;
zakonska abstinenca;
abstinenca od alkoholnih pijač // neudeležba, nesodelovanje: abstinenca pri glasovanju, pri volitvah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abstinénca -e ž, pojm. (ẹ̑) vzdržnost, zdržnost: ~ od alkoholnih pijač
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abstinénčen -čna -o (ẹ̑) pridevnik od abstinenca: abstinenčna politika;
abstinenčno društvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abstinénčen -čna -o (ẹ̑) vzdržnostenabstinénčni -a -o (ẹ̑) ~a kriza; ~o društvo abstinentsko društvoabstinénčnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abstinénčniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) abstinénčna kríza -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
skupek vegetativnih in psihičnih motenj, ki se lahko pojavijo pri odtegovanju, odtegnitvi zdravila, alkohola, mamila pri odvisniku; abstinenčni sindrom: imeti abstinenčno krizo; huda abstinenčna kriza; Metadon lahko pri marsikom deluje kot nekakšna varovalka, saj uživalcu heroina prepreči abstinenčno krizo
abstinénčni sindróm -ega -a m (ẹ̑, ọ̑)
skupek vegetativnih in psihičnih motenj, ki se lahko pojavijo pri odtegovanju, odtegnitvi zdravila, alkohola, mamila pri odvisniku; abstinenčna kriza: blag abstinenčni sindrom; Abstinenčni sindrom mine sam od sebe in ga največ narkomanov preživi brez kakršne koli zdravniške pomoči
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abstinènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) kdor se zdržuje alkoholnih pijač: biti, postati abstinent;
popoln, strog abstinent
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abstinènt -ênta m, člov. (ȅ é) vzdržen človekabstinêntka -e ž, člov. (ȇ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abstinêntka in abstinéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od abstinent
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abstinêntski in abstinéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od abstinent: abstinentski časnik, kongres;
abstinentsko društvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abstinêntski -a -o (é; ȇ) ~o društvoabstinêntskost -i ž, pojm. (é; ȇ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abstinêntstvo in abstinéntstvo -a s (ē; ẹ̄) redko abstinenca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abstinírati se -am se dov. in nedov. (ȋ) ne udeležiti se, ne sodelovati, zdržati se: ob glasovanju so se prebivalci množično abstinirali;
abstinirati se od volitev / redko abstinirati se od alkohola
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abstinírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; abstiníranje (ȋ) ne sodelovati, ne udeležiti se, vzdržati se: ~ ~ ob glasovanju; abstinirati se od česa ~ ~ ~ volitevabstinírati -am (ȋ) Že deset let ~a |se vzdržuje alkoholnih pijač, tobaka, mamil|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abstrahíranje -a s (ȋ) glagolnik od abstrahirati: zmožnost abstrahiranja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abstrahírati -am dov. in nedov. (ȋ) ne upoštevati, v mislih izvzeti kaj, odmisliti: iz človeške psihe je abstrahiral element zavesti;
treba je abstrahirati napake, vpliveabstrahíran -a -o: abstrahiran primer
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abstrahírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abstrahíranje (ȋ) (odmisliti, izvzeti): kaj ~ nebistvene lastnosti stvari, pojavov; abstrahirati kaj iz česa ~ motnje iz sporočila
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abstrákcija -e ž (á) knjiž. proces odmišljanja: biti zmožen abstrakcije;
znanstvena abstrakcija;
metoda abstrakcije // kar je abstraktno: osebe v romanu so gola abstrakcija; razložil je abstrakcijo na sliki / razstavlja svoje prve abstrakcije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abstrákcija -e ž, pojm. (á) (odmišljanje, pojmovno povzemanje): metoda ~e; števn. razstavljati ~e abstraktne slike
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abstrákt -a m (ȃ) napisati ~ izvleček, povzetek
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abstrákten -tna -o prid., abstráktnejši (ȃ) s čuti nezaznaven, pojmoven, miseln, ant. konkreten: abstrakten pojem;
abstraktna predstava o nečem;
abstraktno mišljenje
♦ lingv. abstraktni samostalniki; um. abstraktno slikarstvo slikarstvo, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje // nenazoren, nejasen: govornikovo abstraktno izražanje / preveč si abstrakten, da bi te razumelabstráktno prisl.: ne zna abstraktno misliti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abstrákten -tna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) Govornikovo izražanje je preveč ~o nenazorno, nejasnoabstráktni -a -o (ȃ) jezikosl. ~i samostalniki pojmovni samostalniki; ~o mišljenje; ~o slikarstvo |slikarstvo, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje|abstráktnost -i ž, pojm. (ȃ) prevelika ~ v članku nenazornost, nejasnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abstraktíst -a m (ȋ) pristaš abstraktizma: nekdanji realist je postal abstraktist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abstraktíst -a m, člov. (ȋ) abstraktni slikarabstraktístka -e ž, člov. (ȋ) abstraktna slikarka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abstraktíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na abstrahiranje: abstraktivna metoda // zastar. abstrakten: abstraktiven pojem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abstraktízem -zma m (ī) publ. umetnostna smer, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abstráktnež -a m (ȃ) ekspr., redko abstraktno misleč človek: v svojih pesmih je abstraktnež / Kako naj pojmi abstraktnež ritem (O. Župančič)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abstráktno nač. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) ~ govoriti brez predmetne nazornosti; nenazorno, nejasno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abstráktnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost abstraktnega: neživljenjska abstraktnost;
abstraktnost mišljenja / abstraktnost njegovega izražanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abstráktum tudi abstrákt -a m, mn. abstrákta s tudi abstrákti m tudi abstráktumi m (ȃ) knjiž. kar je nastalo z abstrakcijo: njegove osebe so čisti abstraktum
♦ lingv. abstraktni samostalnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abstráktum -a m, mn. izobr. abstrákta -ákt s (ȃ) pojmovno ime
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abstrúzen -zna -o prid. (ȗ) knjiž. težko razumljiv, nejasen: abstruzen predlog;
abstruzna domislica;
abstruzno izražanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abstrúzen -zna -o; bolj ~ (ȗ) izobr. težko razumljiv, nejasen: ~o izražanjeabstrúznost -i ž, pojm. (ȗ) izobr. težka razumljivost, nejasnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abstrúznost -i ž (ȗ) knjiž. lastnost abstruznega: abstruznost trditve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absúrd -a m (ȗ) kar je v nasprotju z logiko, nesmisel: to je pravi absurd;
privesti do absurda;
voditi v absurd;
očiten absurd / drama absurda; psihoza absurda in groze
♦ filoz. absurd po Camusu dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absúrd -a m (ȗ) nesmisel: očiten ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absúrden -dna -o prid. (ȗ) ki je v nasprotju z logiko, nesmiseln: absurden vzrok;
absurdna meja;
absurdna trditev;
tako misliti bi bilo absurdno / rezultat se zdi na prvi pogled absurden nemogoč, neverjetenabsúrdno prisl.: absurdno groteskni ton drame
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absúrden -dna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȗ; ȗ) ~ vzrok nesmiseln; Tak rezultat se zdi ~ neverjeten, nemogočabsúrdnost -i ž, pojm. (ȗ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absúrdno1 nač. prisl. -ej(š)e (ȗ; ȗ) ~ trmast nesmiselno; ~ grotesken ton drame nelogično
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absúrdno2 povdk. (ȗ) ~ je, da še vedno vztraja pri svojem nesmiselno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absúrdnost -i ž (ȗ) lastnost, značilnost absurdnega: zavedal se je absurdnosti svojega početja;
prikazati absurdnost vojne // redko absurd: privesti stvar do absurdnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ABS-zavóre -or [abeès] ž mn. (ȅ-ọ̑) |zavorni sistem|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Ábu Békr ~ -a [kər] m, oseb. i. (ȃ ẹ́; ȃ ẹ̑) |prvi islamski kalif|Ábu Békrov ~ -a ~ -o (ȃ ẹ́; ȃ ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Abukír -ja m z -em zem. i. (ȋ) |egiptovsko mesto|: v ~uabukírski -a -o (ȋ)Abukírčan -a m, preb. i. (ȋ)Abukírčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abulíja -e ž (ȋ) psiht. bolezensko pomanjkanje volje, brezvoljnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abulíja -e ž, pojm. (ȋ) psiht. brezvoljnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abundánca -e ž (ȃ) redko zelo velika množina česa; obilje, preobilje: abundanca dobrih stvari
♦ bot. količina in gostota kake rastlinske vrste v rastlinski združbi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abundánca -e ž, pojm. (ȃ) neobč. obilje: ~ padavin
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abundánten -tna -o (ȃ) pridevnik od abundanca: abundantno potenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ab úrbe cóndita [kon] čas. prisl. zv. (ȗ ọ̑) lat. cit. |od ustanovitve Rima|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abuzíven -vna -o (ȋ) pridevnik od abuzus: abuzivno uživanje uspaval
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abúzus -a m (ȗ) knjiž. zloraba: abuzus položaja // čezmerno uživanje: abuzus alkohola, nikotina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abúzus -a m, pojm. (ȗ) izobr.: ~ položaja zloraba; ~ alkohola čezmerno uživanje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Ac -- [acé] m, simb. (ẹ̑) kem. aktinij
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
a c. okrajš. a conto |na račun|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Academía operosórum -e ~ [akademija operozorum] ž, stvar. i. (ȋ ọ̑) ljubljanska ~ ~; prim. Akademija operozov, Akademija delavnih
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
a cappélla [akapela] neskl. pril. (ẹ̑) muz. ki je za zborovsko petje brez instrumentalne spremljave: skladba a cappella
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
a cappélla [kapela] nač. prisl. zv. (ẹ̑) glasb. ‹brez instrumentalne spremljave›
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
acc. okrajš. accelerando
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
accelerándo [ače-] prisl. (ȃ) muz., označba za spremembo hitrosti izvajanja pospešujoče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
accelerándo [ače] nač. prisl. (ȃ) glasb. ‹pospešujoče›
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
accessoire -rja [aksesoár] m z -em (ȃ); gl. akcesoar
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Accétto -a [aceto] m, oseb. i. (ẹ̑) |slovenski zdravnik|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
áccidens -a [akci-] m (ȃ) redko akcidenca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
áccidens -a [akc] m (ȃ) redk. akcidenca
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Áccra -e [akra] ž, zem. i. (ȃ); gl. Akra
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
acét.. prvi del podr. zlož. (ẹ̑) |ocetna kislina| acétaldehíd
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
acetál -a m, snov. (ȃ) razkrajanje ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
acétaldehíd -a m (ẹ̑-ȋ) kem. aldehid ocetne kisline; etanal: v cigaretnem filtru se zadrži tudi acetaldehid
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
acétaldehíd -a m, snov. (ẹ̑ȋ) ~ v tobačnem dimu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
acetát -a m (ȃ) kem. sol ocetne kisline ali njen ester: natrijev acetat;
topnost acetatov v vodi // trg. tkanina iz acetatnih vlaken: acetat za prevleko dežnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
acetát -a m, snov. (ȃ) natrijev ~; topnost ~ov v vodi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
acetáten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na acetat: acetatna celuloza
♦ tekst. acetatno vlakno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
acetíl -a m (ȋ) kem. radikal ocetne kisline
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
acetíl -a m (ȋ) kem. reagiranje ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
acetíl.. prvi del podr. zlož. (ȋ) |ocetna kislina| acetílsalicílen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
acetilén -a m (ẹ̑) kem. gorljiv plin, ki nastane iz kalcijevega karbida in vode: svetilka na acetilen;
varjenje z acetilenom in kisikom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
acetílen -lna -o (ȋ) pridevnik od acetil: acetilna celuloza;
acetilna skupina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
acetílen -lna -o (ȋ) Snov je ~aacetílni -a -o (ȋ) ~a celuloza
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
acetilén -a m, snov. (ẹ̑) |plin|: svetiti z ~om
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
acetilénka -e ž (ẹ̑) svetilka na acetilen: svetiti si z acetilenko;
bela svetloba acetilenk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
acetilénka -e ž (ẹ̑) prakt.sp. acetilenska svetilka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
acetilénski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na acetilen: acetilenski gorilnik, razvijalec;
acetilenska svetilka / acetilensko varjenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
acetilénski -a -o (ẹ̑) ~a svetilka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
acetílsalicílen -lna -o prid. (ȋ-ȋ) kem., v zvezi acetilsalicilna kislina zdravilo proti prehladu in bolečinam
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
acetílsalicílen -lna -o (ȋȋ)acetílsalicílni -a -o (ȋȋ) ~a kislina
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
acetisál -a m, snov. (ȃ) zdrav. ~ v tabletah
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
acéto.. prvi del podr. zlož. (ẹ̑) |ocetna kislina| acétoacetát
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
acétoacetát -a m, snov. (ẹ̑ȃ) kem.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
acetón -a m (ọ̑) brezbarvna, vnetljiva, hlapljiva tekočina, ki topi smole in masti: odstraniti lak z nohtov z acetonom;
raztopljen v acetonu;
močen duh po acetonu / aceton v krvi pri diabetikih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
acetón -a m, snov. (ọ̑) duh po ~u
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aceton.. prvi del podr. zlož. acetonuríja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
acetónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na aceton: acetonska raztopina / acetonska astma astma zaradi vdihavanja hlapov acetona
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
acetónski -a -o (ọ̑) ~a raztopina
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
acetonuríja -e ž, pojm. (ȋ) zdrav. ketonurija: bolnik z ~o
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
acid -a cit. [êsid-] m (ȇ) močno sintetično mamilo, ki povzroča halucinacije; LSD: Svoj čas so LSD prodajali v raztopini, in sicer tako, da je kupec dobil kocko sladkorja ali pa košček pivnika, na katerega so kanili kapljico acida E ← agl. acid, prvotno 'kislina', ← frc. acide ← lat. acidus 'kisel'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
acíden -dna -o prid. (ȋ) kem. ki tvori z bazo2 sol; kisel: acidna raztopina
♦ agr. acidna tla; med. acidni želodčni sok
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
acíden -dna -o (ȋ) kisel: ~a snovacídni -a -o (ȋ) ~a raztopinaacídnost -i ž, pojm. (ȋ) kislost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
acídnost -i ž (ȋ) kem. lastnost acidne snovi; kislost: acidnost galunove raztopine
♦ agr. acidnost tal; med. določati acidnost želodčnega soka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
acido.. prvi del podr. zlož. |kisel| acidofílen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
acidofílen -lna -o prid. (ȋ) bot. ki raste na kislih tleh: acidofilna rastlina
♦ kem. ki se obarva s kislimi barvili
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
acidofílen -lna -o (ȋ) biti ~acidofílni -a -o (ȋ) ~a rastlinaacidofílnost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
acidóza -e ž (ọ̑) med. zastrupitev s kislimi snovmi: umreti za acidozo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
acidóza -e ž, pojm. (ọ̑) zdrav. |zastrupitev|: umreti za ~o
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
..ácija ž. prip. obr. (á)
1. 'dejanje' arondácija, deflorácija, evakuácija
2. 'rezultat dejanja' formulácija, fundácija
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
àcíkličen -čna -o prid. (ȁ-í) ki se ne pojavlja v ciklih: aciklični pojavi
♦ kem. aciklične spojine spojine z ogljikovimi atomi, razporejenimi v odprti verigi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
àcíkličen -čna -o (ȁí) ~ potekàcíklični -a -o (ȁí) kem. ~e spojineàcíkličnost -i ž, pojm. (ȁí)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Aconcágua -e [akonkagva] ž, zem. i. (ȃ) |gora v Andih|: na ~iaconcágovski -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
a cónto in a kónto [akonto] prisl. (ọ̑) ekon. na račun: plačati a conto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
a cónto [kon] nač. prisl. zv. (ọ̑); gl. a konto
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
acrylan gl. akrilan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
acrylán -a [akrilan] m, snov. (ȃ); gl. akrilan
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
..áč m. prip. obr. (á)
1. člov. 'vršilec' baháč, nosáč
2. 'vršilnik' odbijáč, odpiráč, tolkáč
3. člov. 'nosilec lastnosti' beláč, bradáč, glaváč
4. člov. 'opravkar' brentáč, burkáč; živ. govnáč
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
..áča ž. prip. obr. (á)
1. člov. 'vršilka' lováča; nečlov. klopotáča
2. 'vršilnica' brisáča, igráča, kopáča
3. člov. 'nosilka lastnosti' prsáča; nečlov. krastáča
4. 'nosilnica lastnosti' rebráča
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ačìh medm. (ȉ) posnema glas pri kihanju: ačih, ačih! je kihal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ačìh posnem. medm. (ȉ) ~, ~, je kihal
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
àd prisl. (ȁ) knjiž. glede na, k: pripombe ad 1;
ad čl. 2 zakona
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ad [poudarjeno àd] predl., lat. cit., urad. k, na: pripombe ~ 1
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ad.. [poudarjeno ád] predp.; pred d, f, g, k, l, p, t varianta a..3; pred c varianta ak.. |k, proti, blizu| adsorbírati, adaptírati, adhezíja, adherénten, advènt, advokát, adnotácija, administrácija; adícija, afiksácija, agregát, akumulácija, alokácija, aportácija, atrákcija; akceptírati, akcidénca
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
A. D. okrajš. anno Domini |v letu Gospodovem; po Kristusu; po Kristusovem rojstvu; po našem štetju, našega štetja|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
..ád ž. prip. obr. (ȃ) ʻskupno imeʼ otročád, perjád, divjád, gnilád
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Áda -e ž, oseb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
..áda ž. prip. obr. (ȃ)
1. 'dejanje, rezultat dejanja' blokáda, rošáda
2. 'skupno ime' kolonáda, dekáda
3. 'snov' limonáda
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ad absúrdum nač. prisl. zv. (ȗ) lat. cit. do nesmisla: gnati spor ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ad ácta [adakta] prisl. (ȃ) jur. k spisom v arhiv: dati spis ad acta;
pren. stvar je ad acta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ad ácta1 [akta] smer. prostor. prisl. zv. (ȃ) lat. cit., pravn. k spisom, v arhiv: dati listino ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ad ácta2 [akta] povdk. zv. (ȃ) lat. cit. Stvar je ~ ~ |se ne obravnava več|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adágio [adadžo] prisl. (ȃ) muz., označba za hitrost izvajanja počasi: igrati adagioadágio -a m stavek ali skladba v tem tempu: melanholičen adagio; Beethovnovi adagi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adágio1 -a [adadžo] m z -em (ȃ) |skladba|: ~ v a-molu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adágio2 [adadžo] nač. prisl. (ȃ) glasb. ‹počasi›
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Ádam -a m, oseb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Adam ► ▪ˈaːdam -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Adámič -a m z -em oseb. i., psp (ȃ)Adámička -e ž, oseb. i. (ȃ) ljud.Adámičev -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adamít -a m (ȋ) rel. pripadnik sekte, ki se zavzema za nagoto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adamít -a m, člov. (ȋ) |pripadnik krščanske ločine|: nazori ~ovadamítka -e ž, člov. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Ádamov in Adámov -a -o prid. (ȃ; ȃ) rel. nanašajoč se na Adama: Adamova žena Eva
● šalj. bil je v Adamovem kostumu nag, gol; tudi on je Adamov sin navaden človek z vsemi slabostmi; Adamovo jabolko in adamovo jabolko vidna hrustančna izboklina na moškem vratu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ádamov in Ádamov -a -o (ȃ) ~o jabolko |grlna hrustančna izboklina|; šalj. biti v ~em kostumu |nag, gol|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ádamovec in adámovec -vca m (ȃ; ȃ) redko Adamovo jabolko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ádamovec -vca tudi adámovec -vca m z -em (ȃ; ȃ) adamovo jabolko
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ádamovski -a -o tudi adámovski -a -o (ȃ; ȃ) poud. ~i izgovori |izgovarjanje na drugega|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ádams-stókesov in Ádams-Stókesov -a -o [ksov-] (ȃ-ọ̑) zdrav. ~ sindrom
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adaptabílen -lna -o prid. (ȋ) ki se lahko adaptira, prilagodljiv: adaptabilen organ
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adaptabílen -lna -o; bolj ~ (ȋ) prilagodljiv: ~ organadaptabílnost -i ž, pojm. (ȋ) prilagodljivost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adaptabílnost -i ž (ȋ) sposobnost za adaptacijo: adaptabilnost slušnega organa / adaptabilnost stanovanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adaptácija -e ž (á) - 1. preureditev, prenovitev: adaptacija starih zgradb; adaptacija hiše za poslovne prostore / zaradi adaptacije lokal zaprt
// priredba, predelava: radijska adaptacija teksta; večer poljske satire v adaptaciji našega režiserja - 2. knjiž. prilagoditev okolju: adaptacija organizma na temperaturo / sposobnost socialne adaptacije; priseljevanje v mesta rodi probleme adaptacije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adaptácija -e ž, pojm. (á) ~ organizma prilagoditev, prilagajanje (okolju); ~ podstrešja preureditev, prenovitev; števn. ~e besedil priredbe, predelave
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adaptacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na adaptacijo: gradbena in adaptacijska dejavnost / adaptacijska sposobnost očesa za temo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adaptêr -ja m (ȇ) kdor adaptira: adapterja nista upoštevala filmske dinamike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adápter -ja m (ā) teh. priprava za prilagoditev dveh, za medsebojno delovanje sicer neprilagojenih priprav: stični adapter;
radijski sprejemnik z vgrajenim adapterjem za UKV področje;
adapter za plošče h kameri za zvite filme
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adápter -ja m z -em (á; ȃ) ~ za televizor ‹prilagojevalo›
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adaptêr -ja m z -em člov. (ȇ) ‹prilagojevalec›adaptêrka -e ž, člov. (ȇ) ‹prilagojevalka›adaptêrjev -a -o (ȇ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adaptíran -a -o (ȋ) ~i prostori preurejeni, prenovljeniadaptírani -a -o (ȋ) barvno ~e živali prilagojene živaliadaptíranost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adaptírati -am dov. in nedov. (ȋ) - 1. preurediti, prenoviti: lokale so ustrezno adaptirali; stavbo adaptirajo za gostinske namene
// prirediti, predelati: adaptirati scenarij - 2. prilagoditi, prilagajati: adaptirati organe na spremenjeno okolje; adaptirati se na novi delovni sistem
adaptíran -a -o: adaptirani prostori
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adaptírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adaptíranje (ȋ) kaj ~ lokal preurediti, prenoviti, prilagoditi; ~ scenarij prirediti, predelati; adaptirati kaj na kaj ~ organe na spremenjeno okolje prilagoditi, prilagajatiadaptírati se -am se (ȋ) na kaj ~ ~ ~ novi delovni čas prilagoditi se, prilagajati se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adaptíven -vna -o (ȋ)adaptívni -a -o (ȋ) ~ menjalnik
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Addison -a [édi] m, oseb. i. (ẹ̑) |angleški zdravnik|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
addisonov in Addisonov -a -o [édi] (ẹ̑) ~a bolezen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adekvát -a m (ȃ) knjiž. kar je enakovredno, ustrezno: najti antičnemu heksametru primeren slovenski adekvat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adekvát -a m (ȃ) ustreznik: prevajalski ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adekváten -tna -o prid., adekvátnejši (ȃ) ustrezen, enakovreden, ujemajoč se: najti adekvaten izraz;
truditi se za adekvaten prevod;
dati vsebini adekvatno obliko;
v sedanjih okoliščinah je to najbolj adekvatna rešitev problemaadekvátno prisl.: adekvatno se izraziti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adekváten -tna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ustrezen, enakovreden: najti ~ izrazadekvátnost -i ž, pojm. (ȃ) ustreznost, enakovrednost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adekvátno nač. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) ustrezno, enakovredno: ~ se izraziti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adekvátnost -i ž (ȃ) ustreznost, enakovrednost, ujemanje: truditi se za adekvatnost izraza;
gre za adekvatnost s predpisom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Adeláide -- [ajd-] ž, zem. i. (ȃ); gl. Adelajda
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Adelájda -e ž, zem. i. (ȃ) |avstralsko mesto|: v ~iadelájdski -a -o (ȃ)Adelájdčan -a m, preb. i. (ȃ)Adelájdčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Ádenauer -ja [ave] m z -em oseb. i. (ȃ) |nemški kancler|Ádenauerjev -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adénda -énd s mn. (ẹ̑) izobr. |dostavki|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adenítis -a m, pojm. (ȋ) zdrav. |vnetje žrelnice|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adenóm -a m (ọ̑) med. žlezna bula: adenom ščitnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adenóm -a m (ọ̑) zdrav. žlezna bula: ~ ščitnice
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adépt -a m (ẹ̑) knjiž. - 1. kdor se uvaja v kako vedo: muzikalno znanje tega adepta kompozicije je premalo poglobljeno; mladi adepti modernistične šole
- 2. goreč pristaš kake ideologije: adepti panslavizma / eden najbolj vdanih adeptov umetnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adépt -a m, člov. (ẹ̑) izobr.: mladi ~i modernistične šole izbrani učenci; ~i panslavizma privrženciadéptka -e ž, člov. (ẹ̑) izobr.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adherénten -tna -o prid. (ẹ̑) med. sprijet, zlepljen, zraščen: adherentna pljučna mrena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adherénten -tna -o (ẹ̑) |sprijet, zraščen|adheréntni -a -o (ẹ̑) zdrav. ~a pljučna mrenaadheréntnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adhezíja -e ž (ȋ) fiz. sila, ki privlači molekule različnih snovi: adhezija med gumijastim kolesom in cesto
♦ med. bolezenska zraslost v telesnih votlinah; zaraslina, zraslina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adhezíja -e ž, pojm. (ȋ) fiz. |sila|; zdrav. |zraslost, zraščenost|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adhezíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na adhezijo: adhezijska sila
♦ žel. adhezijska lokomotiva lokomotiva, ki vleče s trenjem koles ob tirnice; adhezijska teža sila, s katero pogonske osi vozila pritiskajo na tir
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adhezíjski -a -o (ȋ) fiz. ~a silaadhezíjskost -i ž, pojm. (ȋ) fiz.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adhezíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na adhezijo: adhezivni proces / adhezivna mast mast za mazanje transmisijskih jermenov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adhezíven -vna -o (ȋ)adhezívni -a -o (ȋ) fiz. ~a snov |lepljiva|adhezívnost -i ž, pojm. (ȋ) fiz. |lepljivost|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adhezívnost -i ž (ȋ) fiz. sposobnost za adhezijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ad hóc in ad hòc [adhok] prisl. (ọ̑; ȍ) knjiž. posebej za ta primer, v ta namen: ad hoc imenovana komisija;
neskl. pril.: ad hoc sestanek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ad hóc1 ~ -- ~ -- [hok] (ọ̑) lat. cit. na hitro sestavljen, zasilen: ~ ~ gledališki oder
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ad hóc2 [hok] namer. prisl. zv. (ọ̑) lat. cit. posebej za ta primer, v ta namen: ~ ~ imenovana komisija
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adiabáta -e ž (ȃ) fiz. krivulja, ki kaže odnos med prostornino in tlakom toplotno izoliranega sistema
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adiabáta -e [ija] ž (ȃ) fiz. |krivulja|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adiabáten -tna -o prid. (ȃ) fiz. neprehoden za toploto: adiabatni sistemadiabátno prisl.: adiabatno izoliran plin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adiabáten -tna -o [ija] (ȃ)adiabátni -a -o [ija] (ȃ) fiz. ~ sistem
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adiabátičen -čna -o prid. (á) fiz. adiabaten
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adícija -e ž (í) mat. seštevanje: adicija ulomkov // knjiž. dodajanje, sestavljanje: ljudska pesem se je spreminjala tudi z vidika adicije
♦ kem. vezanje atomov ali atomskih skupin na molekule nenasičenih spojin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adícija -e ž, pojm. (í) seštevanje; ~ motivov |dodajanje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adicíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na adicijo: adicijski stroj / adicijska reakcija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ádidaska -e ž (ȃ) nav. mn., pog. športna copata; supergaSSKJ, teniska: nositi adidaske; obuti adidaske; Hoja v adidaskah je v primerjavi s hojo v čevljih pravi užitek – kot da bi bos stopal po mehki travi E po imenu nem. tovarne Adidas iz ljubkovalnega imena Adi in prvega zloga priimka ustanovitelja Adolfa Dasslerja (1900–1978)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adieu [adjé] pozdrav. medm. (ẹ̑) fr. cit., neobč. zbogom, na svidenje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adíjo medm. (ȋ) pog. izraža pozdrav pri slovesu, zbogom: no, pa adijo! zaklical mu je adijo / ekspr. adijo, bratec, takih lenob ne potrebujemo; zameriš se mu in potem adijo služba
● Ameriki je rekel za zmerom adijo jo je zapustil; izplačaš ga in adijo si se ga znebil; sam.: Daj mi roko in lep adijo! (I. Cankar)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adíjo1 -- m (ȋ) pozdraviti z glasnim ~; neknj. pog. reči komu ~ |prenehati imeti (ljubezensko) zvezo s kom|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adíjo2 pozdrav. medm. (ȋ) neknj. pog. zbogom, na svidenje: Zdaj pa grem, ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ad infinítum prisl. (ȋ) knjiž. brez konca in kraja, v neskončnost: odlašati ad infinitum;
in tako naprej ad infinitum
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ad infinítum čas. prisl. zv. (ȋ) lat. cit. brez konca in kraja, v neskončnost: odlašati ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ad informándum nač. prisl. zv. (ȃ) lat. cit. na znanje: dati podatke ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Á-diplómski -a -o (ȃ-ọ̑) ~ izpit
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adíranje -a s (ȋ) glagolnik od adirati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adírati -am nedov. in dov. (ȋ) mat. seštevati: adirati števila
♦ kem. vezati atome ali atomske skupine na molekule nenasičenih spojin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adíranje (ȋ) seštevati: kaj ~ števila
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Ádis Abéba ~ -e ž, zem. i. (ȃ ẹ̑) |glavno mesto Etiopije|: v ~ ~iadisabébski -a -o (ẹ̑)Adisabébčan -a m, preb. i. (ẹ̑)Adisabébčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aditív -a m, snov. (ȋ) |dodatek|: ~ v konzervi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aditív -a m (ȋ) kem. snov, ki se doda navadno živilu, da dobi ustrezno trajnost, gostoto, sprijemljivost, barvo, aromo: dodajanje aditivov; Za priporočene oziroma dovoljene količine uporabe aditivov po pravilnikih, ki jih proizvajalci spoštujejo in upoštevajo, lahko rečemo, da ne predstavljajo tveganja za zdravje E ← agl. additive ← poznolat. additīvus 'dodan' iz lat. addere 'dodati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aditíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki se dodaja: aditivno mešanje barvnih vtisov
♦ mat. aditivna konstanta konstanta, ki se prišteje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 207944 zadetkov.