a prisl., pog. uvaja vprašanje; ali, kaj: a misliš, da si doma? a si ga videl? si lačen, a ne? / a bo mir ali ne! / a tako?
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
a vez., knjiž. - 1. v protivnem priredju za izražanje
- a) nasprotja s prej povedanim; pa, toda, vendar: prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj; to so besede, a ne dejanja; drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja / včasih okrepljen bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu
- b) nepričakovane posledice: tipal je po temni veži, a vrat ni našel; postarala se je, a ni ovenela
// za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko; bral je, a samo kriminalke
// na začetku novega (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo
- 2. redko, v vezalnem priredju za navezovanje na prej povedano; in, pa: sin je šel z doma, a hči se je omožila v sosednjo vas / nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
á m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, á ája (ā) prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a;
mali a;
veliki A;
nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska / A bomba atomska bomba // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a
● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vse
♦ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3bá neskl. pril. prvi po vrsti: odstavek A; razdalja od točke A do B; v prvem členu pod točko a / 1. a razred / hotel A kategorije
♦ lingv. a-osnova ajevska osnova; med. krvna skupina A; vitamin A in A vitamin; muz. ton a ton na šesti stopnji C-durove lestvice; A-dur durov tonovski način s tremi višaji; a-mol izhodiščni molov tonovski način; šah. polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
á in à medm. (ā; ȁ) - 1. izraža začudenje, zavrnitev: a, ti si! a, beži, beži! a, kaj še!
- 2. izraža ugodje, domislek: sem te, a, sem te opeharil! a ja, že vem! a(aa), to se prileže!
- 3. izraža vprašanje: si razumel, a? nimaš jezika, a? / včasih izgovorjeno skozi nos A? je spet vprašal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
à prisl. (ȁ) pog., v medmetni rabi izraža veliko mero povedanega; àli, to: a bo gledal!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
à [à in á] prisl. (ȁ; ȃ) trg. za izražanje prodajne cene, po: brisače à 15 din kos
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
A 1. V slovenskem fonemu a (a) se ohranja pslovan. *a (iz ide. *ā ali *ō ali *aH, *oH pred soglasnikom ali v izglasju ali iz star. pslovan. dolgega ē za pslovan. *č, *š ali *ž), npr. máti, čȁs. (b) Lahko je nastal iz dolgega polglasnika ə̄, ki se je v sloven. končnih zlogih razvil pod cirkumflektirano, v nekončnih pa pod novoakutiranim naglasom iz pslovan. *ь (iz ide. *i) ali *ъ (iz ide. *u) v krepki poziciji, npr. vȃs, dánka, pásji. (c) V sklopih ra, la se je lahko razvil iz pslovan. *o v predsamoglasniških sklopih or, ol, npr. kráva, mlȃd. 2. V starejših ljudskih izposojenkah je nadomestil tujejezični (stvnem., srvnem. ali romanski) dolgi ā, npr. pȃpež, ki je narečno nastal tudi iz srvnem. ei, npr. ábota; v mlajših tudi kratki a, npr. papȋr, paradíž. Nadomestil je tudi srvnem. ä, æ, ou in še nekatere druge tuje glasove. 3. V imitativnih besedah velja a za najlažje izgovorljivi samoglasnik. Pojavlja se zlasti v besedah, ki se jih otroci najprej naučijo, npr. máma, áta.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
a1 vez.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
a2 člen.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ā3 medm.,
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
à4 predl. s tož.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
a ► a prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
a ► a vez.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
a- predpona v tujih sestavljenkah, pred samoglasniki an-
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
a... ali à... predpona v sestavljenkah (ȁ) za izražanje manjkanja, odsotnosti tega, kar je pomen osnovne besede: ahuman, alogičen, amoralnost;
asepsa, ateizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ábak tudi ábakus -a m (ȃ) - 1. pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje: število kamenčkov v vsakem žlebičku abaka
- 2. um. krovna plošča nad kapitelom stebra
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abalienácija -e ž (á) redko alienacija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abalienacíjski -a -o prid. (ȋ) redko alienacijski: abalienacijski proces v kapitalistični proizvodnji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abbé -ja [abé] m (ẹ̑) v francoskem okolju naslov za katoliškega duhovnika: stari dvorni abbé / abbé Dobrovský
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abc tudi abecé [prva oblika abecé in abəcə̀] m neskl. (ẹ̑; ə̏) - 1. zastar. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; abeceda: učiti se abc
- 2. ekspr. začetno, osnovno znanje: to je komaj abc tehnike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abderít -a m (ȋ) ekspr. omejen, ozkosrčen človek: smešiti filistre in abderite
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abderítski -a -o (ȋ) pridevnik od abderit: abderitsko gledanje na literaturo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abderítstvo -a s (ȋ) ekspr. omejenost, ozkosrčnost: v satiri je udaril po abderitstvu svojih nasprotnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abdicírati -am dov. in nedov. (ȋ) odpovedati se kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstopiti: Edvard VIII. je abdiciral v korist svojega brata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abdikácija -e ž (á) odpoved kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstop: abdikacija cesarja Karla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abdikacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od abdikacija: abdikacijska izjava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abdómen -a tudi -mna m (ọ̄) anat. trebuh: bolečine v abdomenu // zool. zadek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abdominálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na abdomen: abdominalni organi
♦ med. abdominalni tifus trebušni tifus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abdúkcija -e ž (ú) med. odmik, odmaknitev (uda) od navadne lege: roko so dali v mavec v abdukciji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abece gl. abc
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abece – glej abecẹ̑da
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abecéda -e ž (ẹ̑) - 1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici: povedati abecedo na pamet; klicati dijake po abecedi; urediti po abecedi; pouk branja se začne z veliko tiskano abecedo; č je četrta črka slovenske abecede
♦ elektr. Morsova abeceda in Morzejeva abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil - 2. ekspr. začetno, osnovno znanje: toliko politične abecede bi že moral znati; spoznati abecedo medicine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abecẹ̑da -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abeceda ► abėˈcẹːda -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abecedár -ja m (á) redko abecednik, zlasti starejši: prvi slovenski abecedar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abecédar -ja m (ẹ̑) - 1. ekspr. učenec, ki se uči abecede: mali abecedar
- 2. slabš. kdor uvaja svoj črkopis: abecedar Metelko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abecẹ̑dar – glej abecẹ̑da
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abecédarček -čka m (ẹ̑) manjšalnica od abecédar: okorne črke malega abecedarčka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abecédarica -e ž (ẹ̑) ekspr. učenka, ki se uči abecede
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abecedarium – glej abecẹ̑da
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abecédarski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na abecedarje ali abecedo: trdo je držal svinčnik in risal okorne abecedarske črke / abecedarska vojska abecedna vojska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abecédarstvo -a s (ẹ̑) ekspr., redko začetniška nedognanost, začetništvo: preganjati abecedarstvo v umetnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abecéden -dna -o prid. (ẹ̑) - 1. nanašajoč se na abecedo: abecedni red, seznam
♦ biblio. abecedni katalog katalog, urejen po abecedi vpisov; lit. abecedna vojska spor zaradi črkopisa okoli leta 1830 - 2. ekspr. osnoven, temeljen: menim, da so kritiku te abecedne resnice znane
abecédno prisl.: abecedno urejen seznam
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abecedika – glej abecẹ̑da
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abecédnica -e ž (ẹ̑) zastar. prvo berilo, abecednik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abecédnik -a m (ẹ̑) raba peša učbenik za začetni pouk branja in pisanja, prvo berilo: kupiti otroku abecednik;
brati iz abecednika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abecẹ̑dnik – glej abecẹ̑da
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abecednik ► abėˈcẹːdnėk -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abecédniški -a -o (ẹ̑) pridevnik od abecednik: abecedniški del prvega berila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ábelstvo -a s (ā) knjiž. lastnost ali ravnanje, podobno Abelovemu: abelstvo in kajnovstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
aberácija -e ž (á) - 1. astr. navidezni premik zvezde zaradi gibanja opazovalca: zaradi aberacije je slika neba za gledalca na zemlji popačena
- 2. fiz. napaka leče zaradi različnih lomov žarkov: kromatična, sferna aberacija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
aberacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na aberacijo: aberacijski pojav
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abesínski -a -o prid. (ȋ) etiopski: abesinska kultura
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
àbiogenéza -e ž (ȁ-ẹ̑) biol. nastanek in razvoj živega iz neživega: zakonitosti abiogeneze // teorija o tem nastanku: razprava o abiogenezi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
àbiótičen -čna -o prid. (ȁ-ọ́) biol. ki ne daje pogojev za življenje: abiotično okolje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abisálen -lna -o prid. (ȃ) geogr. ki je v najglobljih predelih (morja); globinski, globokomorski: abisalni sedimenti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abituriènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) absolvent srednje šole pred zaključnim izpitom ali po njem: abiturienti novomeške gimnazije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abituriêntka in abituriéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od abiturient
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abituriêntski in abituriéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od abiturient: abiturientski ples, tečaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ablácija -e ž (á) - 1. geol. odnašanje sipkega zemeljskega materiala z dežjem, odplakovanje: posledice ablacije
// geogr. topljenje ledenika: močna ablacija - 2. med., v zvezi ablacija mrežnice odstop mrežnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ablaktácija -e ž (á) - 1. agr. vstavljanje cepiča žlahtne rastline v divjak tako, da še nekaj časa dobiva hrano od matične rastline: cepljenje oreha z ablaktacijo
- 2. med. ustavitev, prenehanje dojenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
áblativ -a m (ȃ) lingv. latinski sklon, ki izraža izhodišče ali odmikanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
áblativen -vna -o (ȃ) pridevnik od ablativ: ablativna konstrukcija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
àbnormálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ) ki se razlikuje od navadnega, pravilnega; nenavaden, nepravilen: to so abnormalni pojavi / abnormalna rast; spolno abnormalen moški / abnormalen človek duševno neuravnovešen, defektenàbnormálno prisl.: otrok ima abnormalno veliko glavo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ȁbnormȃlen -lna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
àbnormálnost -i ž (ȁ-ȃ) nenavadno, nepravilno stanje; nenavadnost, nepravilnost: pojavile so se neke abnormalnosti / abnormalnost telesnega razvoja / izbruhi abnormalnosti duševne neuravnovešenosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ȁbnormȃlnost – glej ȁbnormȃlen
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abnórmen -mna -o prid. (ọ̑) - 1. redko abnormalen: abnormne okoliščine / duševno abnormne osebnosti
- 2. ki zelo presega običajno mero: abnormne težave
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abnọ̑rmen – glej ȁbnormȃlen
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abnormitéta -e ž (ẹ̑) redko abnormalnost: čustvene abnormitete
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abnórmnost -i ž (ọ̑) redko abnormalnost: abnormnosti v človekovem organizmu / duševna abnormnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abolícija -e ž (í) razveljavitev kakega zakona, odprava česa: abolicija smrtne kazni, suženjstva / abolicija prostitucije
♦ jur. ustavitev kazenskega pregona z amnestijo ali pomilostitvijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abolicíjski -a -o (ȋ) pridevnik od abolicija: abolicijski zakon
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abolicioníst -a m (ȋ) pristaš abolicionizma: po delovanju abolicionistov so se tudi neprizadeti Američani seznanili s problemom suženjstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abolicionízem -zma m (ī) gibanje za uveljavitev abolicije: prizadevanje ameriškega abolicionizma je pospešilo odpravo suženjstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abolírati -am dov. in nedov. (ȋ) razveljaviti, odpraviti kaj, navadno zakon: abolirati ukrep
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abonènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) kdor se vnaprej naroči na kaj; naročnik, naplačnik: biti abonent;
abonenti imajo popust;
sprejemati abonente;
menza ima veliko abonentov
♦ gled. abonent reda B
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abonȅnt – glej abonmȃ
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abonêntka in abonéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od abonent
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abonêntski in abonéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na abonente: abonentska gledališka publika;
abonentsko kosilo / abonentski koncert abonmajski
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abonȋrati – glej abonmȃ
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abonírati se -am se dov. in nedov. (ȋ) vnaprej plačati, naročiti se na kaj: abonirati se na hrano;
abonirati se v gledališčuaboníran -a -o: aboniran je samo v Drami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abonmá -ja m (ȃ) vnaprej plačano naročilo na kaj: imeti, plačati abonma;
opera razpisuje abonmaje;
predstava je izven abonmaja / koncert za rumeni abonma z vstopnicami rumene barve
♦ gled. premierski abonma; abonma reda B
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abonmȃ -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abonmájski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na abonma: abonmajski koncert;
abonmajska predstava / abonmajski razpis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abortírati -am dov. in nedov. (ȋ) med. imeti abortus; splaviti: ugotavljati zdravstveno stanje žensk, ki so abortirale
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abortȋrati – glej abọ̑rtus
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abortív -a m (ȋ) med. sredstvo za prekinitev nosečnosti, splavilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abortíven -vna -o prid. (ȋ) med. - 1. nanašajoč se na abortiv: abortivno sredstvo
- 2. ki hitro poteka, skrajšan: abortivni potek bolezni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abórtus -a m (ọ̑) med. prekinitev nosečnosti; splav: imela je že več abortusov;
naredili so ji abortus;
spontan, arteficialni abortus;
indikacija abortusa zakoniti razlog za dovolitev abortusa // vet. prekinitev brejosti; zvrg, izvrg
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abọ̑rtus -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ábota -e ž (á) raba peša nespamet, neumnost: takšna ljubosumnost je največja abota;
človeška neumnost in abota / pooseb. abota abotna!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ábota -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
áboten -tna -o prid. (á) raba peša nespameten, neumen: ne bodi abotna / pregnati abotne misli; abotno početjeábotno prisl.: abotno govoriti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
áboten – glej ábota
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ábotnež -a m (á) redko aboten človek, neumnež
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ábotnež – glej ábota
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ábotnica -e ž (á) redko abotna ženska, neumnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ábotnik -a m (á) redko aboten človek, neumnež: soseda je imel za abotnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ábotnik – glej ábota
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ábotnost -i ž (á) raba peša lastnost abotnega človeka; nespametnost, neumnost: pokopala ga je lastna abotnost / do abotnosti naiven fant / govoriti abotnosti; izbij ji abotnosti iz glave
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Ábraham -a m (ȃ) pog., šalj., v zvezi srečati, videti Abrahama dočakati petdeset let: dragemu kolegu, ki je te dni srečal Abrahama, kličemo: še na mnoga leta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Ábrahamov -a -o prid. (ȃ) rel. nanašajoč se na Abrahama: Abrahamov sin Izak / otroci Abrahamovega rodu Judje
● šalj. Abrahamova leta starost okoli petdeset let; šalj. biti v Abrahamovem naročju mrtev, na onem svetu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abrakadábra -e ž (ȃ) nekdaj magična beseda, zapisana navadno na amuletu: vrač ji je dal listek z napisom abrakadabra // ekspr. nerazumljive besede, nejasno izražanje: ne razumem njegove abrakadabre
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abrakadȃbra -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ábranek -nka m (ȃ) - 1. viseča cvetna mačica: leska otresa dolge abranke
- 2. na dlaki prisušena blatna kepica: psu binglja po trebuhu blato v abrankih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abranek gl.
abranka
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abranka ► ˈaːbraŋka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abrazíja -e ž (ȋ) - 1. geol. izpodjedanje, rušenje morske obale zaradi razdiralnega delovanja valov: učinkovanje abrazije
- 2. med. ostrganje tkiva: abrazija maternične sluznice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abrazíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na abrazijo: abrazijsko delovanje valov;
abrazijska obala / abrazijski instrument
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abrazív -a m (ȋ) metal. material, ki se uporablja za brušenje materiala, mehkejšega od njega: diamantni prah kot najtrši abraziv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abreviatúra -e ž (ȗ) redko kratica, okrajšava: ne uporabljajte abreviatur, ampak besede izpisujte
♦ biblio. beseda, skrajšana z grafičnim nakazovanjem izpuščenih črk; muz. ustaljen znak za skrajšan notni zapis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abrúpten -tna -o prid. (ȗ) knjiž. ki je brez zveze, odtrgan: članek dela vtis, ko da je sestavljen iz abruptnih notic
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abscés -a m (ẹ̑) med. lokalno omejeno nabiranje gnoja, ognojek: absces na vratu, v možganih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abscísa -e ž (ȋ) geom. prva koordinata v pravokotnem koordinatnem sistemu: abscisa in ordinata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abscísen -sna -o (ȋ) pridevnik od abscisa: abscisna os
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
absénca -e ž (ẹ̑) redko izostanek, odsotnost: dijak ima neopravičene absence
♦ med. krajša nezavest
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
absénčen -čna -o (ẹ̑) pridevnik od absenca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
absentírati se -am se dov. in nedov. (ȋ) redko odtegniti se, ne udeležiti se: absentiralo se je pet odstotkov volivcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
absentízem -zma m (ī) izostajanje (od dela), odsotnost: industrijski psiholog se je ukvarjal s problemom absentizma v podjetju;
ugotavljanje vzrokov absentizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
absínt -a m (ȋ) močna žgana pijača iz pelina in janeža: piti absint;
čaša absinta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
absolúcija -e ž (ú) rel. odpuščenje grehov ali cerkvenih kazni; odveza: dati, dobiti absolucijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
absolut gl. absolutum
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
absolúten -tna -o prid. (ȗ) - 1. popoln, vsestranski: absoluten mir; absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična
- 2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak; absolutna premoč
- 3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar; absolutna državna oblast
♦ filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd; mat. absolutna vrednost vrednost števila neglede na predznak; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka; muz. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova
absolútno prislov od absoluten: absolutno veljavna sodba
// ekspr. poudarja trditev: to je absolutno potrebno; ima absolutno prav; absolutno ne! nikakor ne, sploh ne; sam.: povzpeti se v svet absolutnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
absolȗten -tna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
absolutíst -a m (ȋ) - 1. oblastnik, ki ima vso oblast: prosvetljeni absolutist
// ekspr. oblasten, samovoljen človek: doma je bil pravi absolutist - 2. pristaš absolutizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
absolutȋst – glej absolȗten
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
absolutístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na absolutizem: absolutistični režim;
absolutistična vlada
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
absolutizácija -e ž (á) knjiž. pripisovanje absolutne veljavnosti relativno veljavnim stvarem: absolutizacija nauka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
absolutízem -zma m (ī) politična ureditev, v kateri ima vso oblast en človek: državni absolutizem;
razsvetljeni absolutizem / doba Metternichovega absolutizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
absolutīzem – glej absolȗten
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
absolutizíranje -a s (ȋ) glagolnik od absolutizirati: odpor proti absolutiziranju ene strani resničnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
absolutizírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. absolutno veljavnost pripisovati relativno veljavnim stvarem: nobenega področja življenja ni hotel absolutizirati;
absolutizirati pogojno znanstveno resnicoabsolutizíran -a -o: absolutizirane ideje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
absolútnost -i ž (ȗ) knjiž. lastnost absolutnega: absolutnost in relativnost gibanja;
zanikati načelo absolutnosti / absolutnost in kategoričnost tega vladarja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
absolutórij -a m (ọ́) - 1. razrešitev (od) dolžnosti in odgovornosti, razrešnica: dati odboru absolutorij
- 2. dokončanje študija na visokih šolah: po absolutoriju na jusu se je vrnil v domovino
// potrdilo, spričevalo o tem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
absolútum in absolút -a m (ȗ) knjiž. kar je absolutno: človek kot absolutum postaja gospodar narave
♦ filoz. brezpogojni, prvi in zadnji vzrok vsega, kar je
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
absolȗtum – glej absolȗten
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
absolvènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) kdor dokonča šolo: absolventi gimnazij, strokovnih šol // kdor je dokončal študij na visoki šoli in je pred diplomo: absolvent arhitekture, filozofske fakultete
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
absolvȅnt – glej absolvȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
absolvêntka in absolvéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od absolvent: absolventka agronomije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
absolvéntka – glej absolvȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
absolvêntski in absolvéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od absolvent: absolventski večer
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
absolvírati -am dov. in nedov. (ȋ) - 1. dokončati šolo: absolvirati gimnazijo
// dokončati študij na visoki šoli: absolviral je pravo in se pripravlja na diplomo - 2. končati kako delo, opraviti: svojo nalogo sem absolviral
// predelati, preštudirati: absolvirati snov za prvi razred
absolvíran -a -o: absolviran učiteljiščnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
absolvȋrati -am dov. in nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
absorbíranje -a s (ȋ) glagolnik od absorbirati: absorbiranje ogljikovega dioksida
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
absorbírati -am nedov. in dov. (ȋ) fiz. sprejemati vase; vpijati, vsrkavati: les absorbira vlago;
absorbirati pline, svetlobo;
pren. industrija je absorbirala presežno kmečko prebivalstvo;
mesto je absorbiralo vse priseljence;
tržišče ne more absorbirati vse industrijske proizvodnje;
to delo ga je vsega absorbiralo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
absorbȋrati -am nedov. in dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
absórpcija -e ž (ọ́) fiz. vpijanje, vsrkavanje: absorpcija plinov, svetlobe, žarkov;
sposobnost absorpcije;
pren. jezikovna absorpcija neslovanskega prebivalstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
absọ́rpcija – glej absorbȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
absorpcíjski tudi absórpcijski -a -o prid. (ȋ; ọ́) nanašajoč se na absorpcijo: absorpcijska sposobnost tal / absorpcijska moč trga
♦ elektr. absorpcijski hladilnik hladilnik, ki deluje na principu absorpcije plinov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
absorpcȋjski – glej absorbȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
absorptíven -vna -o prid. (ȋ) fiz. sposoben absorbirati, vpijajoč: absorptivna snov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
absorptívnost -i ž (ȋ) sposobnost za absorbiranje: absorptivnost lesa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abstinénca -e ž (ẹ̑) odpoved čemu, zdržnost: pospeševati, prelomiti abstinenco;
zakonska abstinenca;
abstinenca od alkoholnih pijač // neudeležba, nesodelovanje: abstinenca pri glasovanju, pri volitvah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abstinẹ̑nca – glej abstinȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abstinénčen -čna -o (ẹ̑) pridevnik od abstinenca: abstinenčna politika;
abstinenčno društvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abstinẹ̑nčen – glej abstinȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abstinènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) kdor se zdržuje alkoholnih pijač: biti, postati abstinent;
popoln, strog abstinent
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abstinȅnt – glej abstinȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abstinêntka in abstinéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od abstinent
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abstinêntski in abstinéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od abstinent: abstinentski časnik, kongres;
abstinentsko društvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abstinêntstvo in abstinéntstvo -a s (ē; ẹ̄) redko abstinenca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abstinȋrati -am nedov. in dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abstinírati se -am se dov. in nedov. (ȋ) ne udeležiti se, ne sodelovati, zdržati se: ob glasovanju so se prebivalci množično abstinirali;
abstinirati se od volitev / redko abstinirati se od alkohola
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abstrahíranje -a s (ȋ) glagolnik od abstrahirati: zmožnost abstrahiranja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abstrahírati -am dov. in nedov. (ȋ) ne upoštevati, v mislih izvzeti kaj, odmisliti: iz človeške psihe je abstrahiral element zavesti;
treba je abstrahirati napake, vpliveabstrahíran -a -o: abstrahiran primer
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abstrahȋrati – glej abstrȃkten
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abstrákcija -e ž (á) knjiž. proces odmišljanja: biti zmožen abstrakcije;
znanstvena abstrakcija;
metoda abstrakcije // kar je abstraktno: osebe v romanu so gola abstrakcija; razložil je abstrakcijo na sliki / razstavlja svoje prve abstrakcije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abstrákten -tna -o prid., abstráktnejši (ȃ) s čuti nezaznaven, pojmoven, miseln, ant. konkreten: abstrakten pojem;
abstraktna predstava o nečem;
abstraktno mišljenje
♦ lingv. abstraktni samostalniki; um. abstraktno slikarstvo slikarstvo, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje // nenazoren, nejasen: govornikovo abstraktno izražanje / preveč si abstrakten, da bi te razumelabstráktno prisl.: ne zna abstraktno misliti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abstrȃkten -tna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abstraktíst -a m (ȋ) pristaš abstraktizma: nekdanji realist je postal abstraktist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abstraktíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na abstrahiranje: abstraktivna metoda // zastar. abstrakten: abstraktiven pojem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abstraktízem -zma m (ī) publ. umetnostna smer, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abstráktnež -a m (ȃ) ekspr., redko abstraktno misleč človek: v svojih pesmih je abstraktnež / Kako naj pojmi abstraktnež ritem (O. Župančič)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abstráktnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost abstraktnega: neživljenjska abstraktnost;
abstraktnost mišljenja / abstraktnost njegovega izražanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abstrȃktnost – glej abstrȃkten
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abstráktum tudi abstrákt -a m, mn. abstrákta s tudi abstrákti m tudi abstráktumi m (ȃ) knjiž. kar je nastalo z abstrakcijo: njegove osebe so čisti abstraktum
♦ lingv. abstraktni samostalnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abstrȃktum – glej abstrȃkten
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abstrúzen -zna -o prid. (ȗ) knjiž. težko razumljiv, nejasen: abstruzen predlog;
abstruzna domislica;
abstruzno izražanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abstrúznost -i ž (ȗ) knjiž. lastnost abstruznega: abstruznost trditve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
absúrd -a m (ȗ) kar je v nasprotju z logiko, nesmisel: to je pravi absurd;
privesti do absurda;
voditi v absurd;
očiten absurd / drama absurda; psihoza absurda in groze
♦ filoz. absurd po Camusu dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
absȗrd -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
absúrden -dna -o prid. (ȗ) ki je v nasprotju z logiko, nesmiseln: absurden vzrok;
absurdna meja;
absurdna trditev;
tako misliti bi bilo absurdno / rezultat se zdi na prvi pogled absurden nemogoč, neverjetenabsúrdno prisl.: absurdno groteskni ton drame
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
absȗrden – glej absȗrd
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
absúrdnost -i ž (ȗ) lastnost, značilnost absurdnega: zavedal se je absurdnosti svojega početja;
prikazati absurdnost vojne // redko absurd: privesti stvar do absurdnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
absȗrdum – glej absȗrd
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abulíja -e ž (ȋ) psiht. bolezensko pomanjkanje volje, brezvoljnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abundánca -e ž (ȃ) redko zelo velika množina česa; obilje, preobilje: abundanca dobrih stvari
♦ bot. količina in gostota kake rastlinske vrste v rastlinski združbi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abundánten -tna -o (ȃ) pridevnik od abundanca: abundantno potenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abuzíven -vna -o (ȋ) pridevnik od abuzus: abuzivno uživanje uspaval
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
abúzus -a m (ȗ) knjiž. zloraba: abuzus položaja // čezmerno uživanje: abuzus alkohola, nikotina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
a cappélla [akapela] neskl. pril. (ẹ̑) muz. ki je za zborovsko petje brez instrumentalne spremljave: skladba a cappella
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
accelerándo [ače-] prisl. (ȃ) muz., označba za spremembo hitrosti izvajanja pospešujoče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
áccidens -a [akci-] m (ȃ) redko akcidenca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
acétaldehíd -a m (ẹ̑-ȋ) kem. aldehid ocetne kisline; etanal: v cigaretnem filtru se zadrži tudi acetaldehid
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
acetát -a m (ȃ) kem. sol ocetne kisline ali njen ester: natrijev acetat;
topnost acetatov v vodi // trg. tkanina iz acetatnih vlaken: acetat za prevleko dežnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
acetáten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na acetat: acetatna celuloza
♦ tekst. acetatno vlakno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
acetíl -a m (ȋ) kem. radikal ocetne kisline
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
acetilén -a m (ẹ̑) kem. gorljiv plin, ki nastane iz kalcijevega karbida in vode: svetilka na acetilen;
varjenje z acetilenom in kisikom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
acetílen -lna -o (ȋ) pridevnik od acetil: acetilna celuloza;
acetilna skupina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
acetilénka -e ž (ẹ̑) svetilka na acetilen: svetiti si z acetilenko;
bela svetloba acetilenk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
acetilénski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na acetilen: acetilenski gorilnik, razvijalec;
acetilenska svetilka / acetilensko varjenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
acetílsalicílen -lna -o prid. (ȋ-ȋ) kem., v zvezi acetilsalicilna kislina zdravilo proti prehladu in bolečinam
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
acetón -a m (ọ̑) brezbarvna, vnetljiva, hlapljiva tekočina, ki topi smole in masti: odstraniti lak z nohtov z acetonom;
raztopljen v acetonu;
močen duh po acetonu / aceton v krvi pri diabetikih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
acetọ̑n -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
acetónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na aceton: acetonska raztopina / acetonska astma astma zaradi vdihavanja hlapov acetona
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
acíden -dna -o prid. (ȋ) kem. ki tvori z bazo2 sol; kisel: acidna raztopina
♦ agr. acidna tla; med. acidni želodčni sok
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
acídnost -i ž (ȋ) kem. lastnost acidne snovi; kislost: acidnost galunove raztopine
♦ agr. acidnost tal; med. določati acidnost želodčnega soka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
acidofílen -lna -o prid. (ȋ) bot. ki raste na kislih tleh: acidofilna rastlina
♦ kem. ki se obarva s kislimi barvili
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
acidóza -e ž (ọ̑) med. zastrupitev s kislimi snovmi: umreti za acidozo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
àcíkličen -čna -o prid. (ȁ-í) ki se ne pojavlja v ciklih: aciklični pojavi
♦ kem. aciklične spojine spojine z ogljikovimi atomi, razporejenimi v odprti verigi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
a cónto in a kónto [akonto] prisl. (ọ̑) ekon. na račun: plačati a conto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
acrylan gl. akrilan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ačìh medm. (ȉ) posnema glas pri kihanju: ačih, ačih! je kihal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
àd prisl. (ȁ) knjiž. glede na, k: pripombe ad 1;
ad čl. 2 zakona
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ad ácta [adakta] prisl. (ȃ) jur. k spisom v arhiv: dati spis ad acta;
pren. stvar je ad acta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adágio [adadžo] prisl. (ȃ) muz., označba za hitrost izvajanja počasi: igrati adagioadágio -a m stavek ali skladba v tem tempu: melanholičen adagio; Beethovnovi adagi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Adam ► ▪ˈaːdam -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adamít -a m (ȋ) rel. pripadnik sekte, ki se zavzema za nagoto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Ádamov in Adámov -a -o prid. (ȃ; ȃ) rel. nanašajoč se na Adama: Adamova žena Eva
● šalj. bil je v Adamovem kostumu nag, gol; tudi on je Adamov sin navaden človek z vsemi slabostmi; Adamovo jabolko in adamovo jabolko vidna hrustančna izboklina na moškem vratu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ádamovec in adámovec -vca m (ȃ; ȃ) redko Adamovo jabolko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ȃdamovo jȃbolko -ega -a s
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adaptabílen -lna -o prid. (ȋ) ki se lahko adaptira, prilagodljiv: adaptabilen organ
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adaptabílnost -i ž (ȋ) sposobnost za adaptacijo: adaptabilnost slušnega organa / adaptabilnost stanovanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adaptácija -e ž (á) - 1. preureditev, prenovitev: adaptacija starih zgradb; adaptacija hiše za poslovne prostore / zaradi adaptacije lokal zaprt
// priredba, predelava: radijska adaptacija teksta; večer poljske satire v adaptaciji našega režiserja - 2. knjiž. prilagoditev okolju: adaptacija organizma na temperaturo / sposobnost socialne adaptacije; priseljevanje v mesta rodi probleme adaptacije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adaptácija – glej adaptȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adaptacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na adaptacijo: gradbena in adaptacijska dejavnost / adaptacijska sposobnost očesa za temo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adaptacȋjski – glej adaptȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adaptêr -ja m (ȇ) kdor adaptira: adapterja nista upoštevala filmske dinamike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adápter -ja m (ā) teh. priprava za prilagoditev dveh, za medsebojno delovanje sicer neprilagojenih priprav: stični adapter;
radijski sprejemnik z vgrajenim adapterjem za UKV področje;
adapter za plošče h kameri za zvite filme
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adāpter – glej adaptȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adaptírati -am dov. in nedov. (ȋ) - 1. preurediti, prenoviti: lokale so ustrezno adaptirali; stavbo adaptirajo za gostinske namene
// prirediti, predelati: adaptirati scenarij - 2. prilagoditi, prilagajati: adaptirati organe na spremenjeno okolje; adaptirati se na novi delovni sistem
adaptíran -a -o: adaptirani prostori
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adaptȋrati -am nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adekvát -a m (ȃ) knjiž. kar je enakovredno, ustrezno: najti antičnemu heksametru primeren slovenski adekvat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adekváten -tna -o prid., adekvátnejši (ȃ) ustrezen, enakovreden, ujemajoč se: najti adekvaten izraz;
truditi se za adekvaten prevod;
dati vsebini adekvatno obliko;
v sedanjih okoliščinah je to najbolj adekvatna rešitev problemaadekvátno prisl.: adekvatno se izraziti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adekvȃten -tna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adekvátnost -i ž (ȃ) ustreznost, enakovrednost, ujemanje: truditi se za adekvatnost izraza;
gre za adekvatnost s predpisom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adekvȃtnost – glej adekvȃten
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adenóm -a m (ọ̑) med. žlezna bula: adenom ščitnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adépt -a m (ẹ̑) knjiž. - 1. kdor se uvaja v kako vedo: muzikalno znanje tega adepta kompozicije je premalo poglobljeno; mladi adepti modernistične šole
- 2. goreč pristaš kake ideologije: adepti panslavizma / eden najbolj vdanih adeptov umetnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adherénten -tna -o prid. (ẹ̑) med. sprijet, zlepljen, zraščen: adherentna pljučna mrena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adhezíja -e ž (ȋ) fiz. sila, ki privlači molekule različnih snovi: adhezija med gumijastim kolesom in cesto
♦ med. bolezenska zraslost v telesnih votlinah; zaraslina, zraslina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adhezíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na adhezijo: adhezijska sila
♦ žel. adhezijska lokomotiva lokomotiva, ki vleče s trenjem koles ob tirnice; adhezijska teža sila, s katero pogonske osi vozila pritiskajo na tir
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adhezíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na adhezijo: adhezivni proces / adhezivna mast mast za mazanje transmisijskih jermenov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adhezívnost -i ž (ȋ) fiz. sposobnost za adhezijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ad hóc in ad hòc [adhok] prisl. (ọ̑; ȍ) knjiž. posebej za ta primer, v ta namen: ad hoc imenovana komisija;
neskl. pril.: ad hoc sestanek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adiabáta -e ž (ȃ) fiz. krivulja, ki kaže odnos med prostornino in tlakom toplotno izoliranega sistema
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adiabáten -tna -o prid. (ȃ) fiz. neprehoden za toploto: adiabatni sistemadiabátno prisl.: adiabatno izoliran plin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adiabátičen -čna -o prid. (á) fiz. adiabaten
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adícija -e ž (í) mat. seštevanje: adicija ulomkov // knjiž. dodajanje, sestavljanje: ljudska pesem se je spreminjala tudi z vidika adicije
♦ kem. vezanje atomov ali atomskih skupin na molekule nenasičenih spojin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adicíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na adicijo: adicijski stroj / adicijska reakcija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adíjo medm. (ȋ) pog. izraža pozdrav pri slovesu, zbogom: no, pa adijo! zaklical mu je adijo / ekspr. adijo, bratec, takih lenob ne potrebujemo; zameriš se mu in potem adijo služba
● Ameriki je rekel za zmerom adijo jo je zapustil; izplačaš ga in adijo si se ga znebil; sam.: Daj mi roko in lep adijo! (I. Cankar)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adȋjo medm.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ad infinítum prisl. (ȋ) knjiž. brez konca in kraja, v neskončnost: odlašati ad infinitum;
in tako naprej ad infinitum
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adíranje -a s (ȋ) glagolnik od adirati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adírati -am nedov. in dov. (ȋ) mat. seštevati: adirati števila
♦ kem. vezati atome ali atomske skupine na molekule nenasičenih spojin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
aditíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki se dodaja: aditivno mešanje barvnih vtisov
♦ mat. aditivna konstanta konstanta, ki se prišteje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ádjektiv -a m (ȃ) lingv. pridevnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ȃdjektiv -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ádjektiven -vna -o prid. (ȃ) lingv. pridevniški: adjektivni atribut
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ȃdjektiven – glej ȃdjektiv
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adjektivizácija -e ž (á) lingv. proces, v katerem beseda, ki ni pridevnik, pridobi pridevniške lastnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adjektivizírati -am dov. in nedov. (ȋ) lingv. dati besedi, ki ni pridevnik, pridevniške lastnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adjúnkt -a m (ȗ) nekdaj pisarniški uslužbenec po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu, pristav: gozdarski, sodni adjunkt
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adjustíranje -a s (ȋ) glagolnik od adjustirati: adjustiranje in pakiranje blaga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adjustírati -am dov. in nedov. (ȋ) opremiti z vsem potrebnim, pripraviti: adjustirati uradni spis / gasilci so se skrbno adjustirali za paradoadjustíran -a -o: popolnoma adjustirana pošiljka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adjutánt -a m (ā á) v nekaterih državah oficir, dodeljen višjim vojaškim osebnostim, pribočnik: generalov adjutant / adjutant polka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adjutántski -a -o (ā) pridevnik od adjutant, pribočniški: adjutantske obveznosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adjutantúra -e ž (ȗ) v nekaterih državah adjutantski urad
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adjútum -a m (ȗ) nekdaj plača za uslužbenca v začasnem službenem razmerju: adjutum v znesku 300 goldinarjev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adlátus -a m (ȃ) nekdaj pomočnik višjih uslužbencev: ministrov adlatus;
pren. kritik in njegov adlatus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ad líbitum prisl. (ȋ) knjiž. po želji, poljubno: pijača je ad libitum
♦ muz. izvajati skladbo ad libitum
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adligát -a m (ȃ) biblio. kar je privezano h knjigi, privezek: prvi, drugi adligat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adminastracȋjski – glej administrácija
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
administrácija -e ž (á) - 1. vodenje upravnih poslov; upravljanje, uprava: državna administracija; decentralizacija administracije / administracija premoženja / funkcionarji administracije organa za vodenje upravnih poslov
- 2. pisarniško poslovanje: vso administracijo vodi tajnica; sodna, šolska administracija
// oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: šef administracije / zglasite se v administraciji - 3. v Združenih državah Amerike izvršni organ, vlada
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
administrácija -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
administracíjski -a -o (ȋ) pridevnik od administracija: administracijsko delo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
administratíva -e ž (ȋ) redko organ za vodenje upravnih poslov; administracija: to je naloga administrative // žarg. oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: iz administrative so jo prestavili v proizvodnjo / prostovoljnega dela se bo udeležila tudi vsa administrativa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
administratívec -vca m (ȋ) žarg. upravni uslužbenec: delavci in administrativci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
administratíven -vna -o prid. (ȋ) - 1. nanašajoč se na upravljanje, upraven: zmanjšati administrativni aparat; administrativna razdelitev na občine; administrativno-operativni organi
// nav. slabš. določen z uradnim odlokom: z administrativnimi in birokratskimi ukrepi problema ne bomo rešili; administrativno planiranje; administrativno ustanavljanje zadrug
♦ zgod. administrativni socializem - 2. nanašajoč se na pisarniške posle, pisarniški: opravljati administrativne posle / obiskovati administrativni tečaj; dveletna administrativna šola
administratívno prisl.: administrativno določene cene
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
administratȋven – glej administrácija
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
administrátor -ja m (ȃ) - 1. kdor upravlja; upravnik, upravitelj: administrator premoženja
♦ rel. apostolski administrator upravitelj apostolske administrature - 2. nižji pisarniški uslužbenec: v pisarni sta potrebna še dva administratorja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
administrȃtor – glej administrácija
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
administrátorka -e ž (ȃ) nižja pisarniška uslužbenka: sprejmemo administratorko z znanjem strojepisja in korespondence;
delovno mesto administratorke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
administrȃtorka – glej administrácija
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
administrátorski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na administratorje: administratorski posli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
administrátorstvo -a s (ȃ) upravništvo, upraviteljstvo: čas njegovega administratorstva je potekel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
administratúra -e ž (ȗ) rel., v zvezi apostolska administratura škofija ali škofiji podobna upravna enota, ki zaradi posebnih vzrokov nima rednega škofa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
administrírati -am nedov. (ȋ) redko opravljati administrativne posle
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
administrȋrati – glej administrácija
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
admirál -a m (ȃ) - 1. najvišji vojaški čin v mornarici ali nosilec tega čina: admiral Jugoslovanske ljudske armade
- 2. tip zahodnonemškega osebnega avtomobila znamke Opel: pred hišo se je ustavil opel admiral
- 3. zool. velik dnevni metulj s pisanimi krili, Pyrameis atalanta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
admirȃl -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
admiralitéta -e ž (ẹ̑) v nekaterih državah vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice: britanska admiraliteta / straža pred admiraliteto pred poslopjem tega poveljstva // admiralski zbor, admirali: vsa admiraliteta in generaliteta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
admirálski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na admirale: admiralski čin;
admiralska uniforma / admiralski zbor
♦ navt. admiralsko sidro sidro s preklopno železno prečko; voj. admiralska ladja ladja, na kateri je vkrcan admiral s svojim štabom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
admirȃlski – glej admirȃl
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
admirálstvo -a s (ȃ) - 1. čin ali služba admirala: ponosen na svoje admiralstvo
- 2. v nekaterih državah vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice; admiraliteta: britansko admiralstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adnéks -a m (ẹ̑) med. kar se drži česa, privesek: maternični adneksi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adnotácija -e ž (á) jur. začasni, pogojni vpis sprememb v zemljiški knjigi, zaznamba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ad óculos [-ok-] prisl. (ọ̑) knjiž. nazorno, otipljivo jasno: ad oculos demonstrirati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adolescénca -e ž (ẹ̑) ped. doba človekovega razvoja med puberteto in zrelostjo, mladostna doba: izobraževanje mladega človeka v dobi adolescence
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adolescénčen -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na adolescenco, mladostniški: adolescenčna doba / adolescenčno sodišče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adolescènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) ped. kdor je v dobi med puberteto in zrelostjo, mladostnik: psihični razvoj adolescentov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adónis -a m (ọ̑) knjiž., ekspr. zelo lep mladenič, lepotec: bil je pravi adonis / iron. menda se ima za adonisa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adópcija -e ž (ọ́) posvojitev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adoptánt -a m (ā á) kdor koga posvoji; posvojitelj: adoptant in adoptiranec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adoptíranec -nca m (ȋ) kdor je posvojen; posvojenec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adoptíranje -a s (ȋ) posvojitev: ker ni mogla imeti lastnih otrok, se je odločila za adoptiranje otroka neke daljne sorodnice;
poenostaviti formalnosti pri adoptiranju vojnih sirot
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adoptírati -am dov. in nedov. (ȋ) vzeti tujega otroka za svojega; posvojiti: želel je tega otroka adoptirati;
pren. domačini priseljencev niso adoptiraliadoptíran -a -o: adoptirana hči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adoptíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na adoptante ali adoptirance: adoptivni oče;
njegov adoptivni sin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adorácija -e ž (á) rel. češčenje Boga: pobožna adoracija / hoditi k adoracijam v kapelo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adráš -a m (á) bot. hrast z zimzelenimi listi; črnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adrenalín -a m (ȋ) med. hormon nadledvične žleze: adrenalin se izloča v kri / injekcija adrenalina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adrenalȋn -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adrésa -e ž (ẹ̑) raba peša - 1. navedba imena, priimka in bivališča; naslov: napisati na pismo adreso / daj mi svojo adreso
- 2. (pismena) spomenica, poslanica: pobirati podpise za adreso županu
// v monarhističnih državah pismen odgovor parlamenta na vladarjev prestolni govor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adresa gl.
atres
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adresánt -a m (ā á) kdor odpošlje pošiljko; odpošiljatelj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adresár -ja m (á) seznam naslovov, imenik: poiskati naslov v adresarju;
gospodarski adresar;
adresar mesta Ljubljane
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adresát -a m (ȃ) redko prejemnik pošiljke, naslovljenec: adresat pisma ni prejel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adréselj -slja m (ẹ́) nar. dresen m
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adrésen -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na adreso: adresna knjiga / adresni odbor / adresna debata v parlamentu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adresírati -am dov. in nedov. (ȋ) napisati naslov prejemnika pošiljke; nasloviti: adresirati pismo;
pren. svoj protest je adresiral na odločujoče ljudi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ádrica -e ž (ā) nar. koroško ruta, rutica: na glavi je imela židano adrico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ádrija -e ž (ā) tekst. drobno valovita tkanina iz česane volne: črn smoking iz adrije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adrijánski -a -o prid. (ȃ) zastar. jadranski: sinje adrijansko morje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adsorbènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) fiz. adsorpcijsko sredstvo: kot adsorbent se uporablja živalsko oglje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adsorbíranje -a s (ȋ) glagolnik od adsorbirati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adsorbírati -am nedov. in dov. (ȋ) fiz. zgoščevati plinaste ali raztopljene snovi na svoji površini: črna platina adsorbira kisik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adsórpcija -e ž (ọ́) fiz. zgoščevanje plinastih ali raztopljenih snovi na površini trdnih snovi: adsorpcija plinov na kovini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adsorpcíjski tudi adsórpcijski -a -o prid. (ȋ; ọ́) nanašajoč se na adsorpcijo: adsorpcijska sposobnost oglja / adsorpcijska analiza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adsorptíven -vna -o prid. (ȋ) fiz. sposoben adsorbirati: adsorptivne snovi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adsorptívnost -i ž (ȋ) fiz. sposobnost za adsorbiranje: adsorptivnost lesa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adstrát -a m (ȃ) lingv. prvine sosednjega jezika v danem jeziku: romanski adstrat v slovenskem jeziku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adstríngens -a m (ȋ) farm. snov, ki zožuje površinske krvne žilice: galun, tanin je adstringens
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adulár -ja m (ȃ) min. kalijev glinenec, nastal iz vodnih raztopin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adút -a m (ȗ) - 1. igr. klicana barva pri kvartanju, ki jemlje: na mizo je vrgel adut in zmagal
- 2. ekspr. učinkovito sredstvo, dober pripomoček za uspeh: te besede so bile njen zadnji adut; imam v rokah še močen adut; držati, imeti vse adute v rokah / ta igralec je glavni adut moštva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adȗt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adut ► aˈduːt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
advènt -ênta m, mest. ed. tudi advéntu (ȅ é) rel. štirje tedni pred božičem: zadnja nedelja v adventu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
advȅnt -énta m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
advent ► ˈȯːdvent ȯdˈvẹːnta m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
advênten tudi advénten -tna -o prid. (ē; ẹ̑) nanašajoč se na advent: adventni čas;
prva adventna nedelja / adventne pesmi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
advénten – glej advȅnt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adventen ► ȯdˈvẹːntnė -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adventíst -a m (ȋ) pripadnik adventizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adventístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na adventiste: adventistični nauki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adventístka -e ž (ȋ) pripadnica adventizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adventíven -vna -o prid. (ȋ) bot. ki zraste iz starega tkiva, nadomesten: adventivni poganjek, popek;
adventivne korenine / na železniških razkladališčih najdemo adventivno floro zaneseno, priseljeno od drugod
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adventízem -zma m (ī) protestantska verska sekta, ki pričakuje skorajšnji Kristusov drugi prihod: pripadniki adventizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adventīzem – glej advȅnt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
advêrb -a m (ȇ) lingv. prislov: adverb časa, kraja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
advȇrb -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adverbiálen -lna -o prid. (ȃ) lingv. prisloven: adverbialno določilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adverbiȃlen – glej advȇrb
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adverzatíven -vna -o prid. (ȋ) nasproten, nasprotujoč: adverzativna mnenja
♦ lingv. adverzativno priredje protivno priredje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
advokát -a m (ȃ) kdor poklicno daje pravno pomoč; odvetnik: izročiti zadevo advokatu;
posvetovati se z advokatom / pog.: dal jo bo advokatu vložil bo tožbo proti njej; vzeti si advokata // ekspr. kdor govori komu v prid, zagovornik: ne bom ti za advokata / advokati starega sistema
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
advokȃt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
advokat ► advȯˈkaːt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
advokátka -e ž (ȃ) odvetnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
advokȃtka – glej advokȃt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
advokátski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na advokate; odvetniški: advokatski posli;
advokatska pisarna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
advokȃtski – glej advokȃt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
advokatúra -e ž (ȗ) javna služba dajanja pravne pomoči, odvetništvo: posvetiti se advokaturi;
prositi za advokaturo / odpreti advokaturo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
advokatȗra – glej advokȃt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
aero- prvi člen tujih zloženk
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
aero... ali áero... in aêro... prvi del zloženk (ȃ; ȇ) - 1. nanašajoč se na zrak: aerodinamičen, aerolinija, aerometer
- 2. nanašajoč se na letalo ali letalstvo: aerodrom, aeronavtika / aerovlek in aero vlek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
aeróben -bna -o prid. (ọ̑) biol. ki za življenje potrebuje prosti kisik: aerobne bakterije / aerobno dihanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
aeróbika -e ž (ọ̄) telovadba ob živahni glasbi in pravilnem dihanju: ukvarjati se z aerobiko;
vaditelj aerobike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
aerobióza -e ž (ọ̑) biol. pridobivanje življenjske energije z uporabo prostega kisika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
áerodinámičen in aêrodinámičen -čna -o prid. (ȃ-á; ȇ-á) nanašajoč se na aerodinamiko: aerodinamični izkoristek;
aerodinamične sile // ki povzroča čim manjši zračni upor: aerodinamična drža telesa pri smučarskih skokih; aerodinamične linije letala; avtomobil aerodinamične oblikeáerodinámično in aêrodinámično prisl.: aerodinamično oblikovano vozilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
aerodinámičen – glej aerodinámika
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
áerodinámika in aêrodinámika -e ž (ȃ-á; ȇ-á) nauk o gibanju plinov in teles v njih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
aerodinámika -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
aerodróm -a m (ọ̑) prostor za vzletavanje in pristajanje letal; letališče: civilni, vojaški aerodrom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
aerodrọ̑m -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
aerodrómski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na aerodrom; letališki: aerodromska signalizacija / aerodromsko podjetje Ljubljana—Brnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
aerodrọ̑mski – glej aerodrọ̑m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
aerofág -a m (ȃ) med., vet. človek ali žival, ki ima aerofagijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
aerofagíja -e ž (ȋ) med., vet. bolezen, pri kateri človek ali žival požira zrak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
áerofotografíja in aêrofotografíja -e ž (ȃ-ȋ; ȇ-ȋ) fotografiranje iz zraka: aerofotografija je odprla nove raziskovalne možnosti // fotografski posnetek iz zraka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
áerofotogrametríja in aêrofotogrametríja -e ž (ȃ-ȋ; ȇ-ȋ) geod. fotografiranje zemeljskega površja iz zraka in izdelovanje kart na osnovi tako dobljenih posnetkov: aerofotogrametrija gozdov // nauk o tem: razvoj aerofotogrametrije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
áerohidroplán in aêrohidroplán -a m (ȃ-ȃ; ȇ-ȃ) letalo, ki lahko vzleta in pristaja na kopnem ali na vodi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
áeroklúb in aêroklúb -a m (ȃ-ȗ; ȇ-ȗ) klub letalcev amaterjev ali ljubiteljev letalstva: biti član aerokluba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
áerolínija in aêrolínija -e ž (ȃ-í; ȇ-í) redna proga za letalski promet: odpreti novo aerolinijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
aerolít -a m (ȋ) petr. zlasti iz silikatov sestavljena gmota, ki pade iz vesolja na zemljo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
aerologíja -e ž (ȋ) meteorologija, ki proučuje visoko ozračje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
aerolóški -a -o (ọ̑) pridevnik od aerologija: aerološka opazovanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
áeromeháničen in aêromeháničen -čna -o (ȃ-á; ȇ-á) pridevnik od aeromehanika: aeromehanični zakoni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
áeromehánika in aêromehánika -e ž (ȃ-á; ȇ-á) nauk o silah in gibanju plinov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
aerométer -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje teže in gostote plinov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
áeromíting in aêromíting -a m (ȃ-ȋ; ȇ-ȋ) javna letalska prireditev, namenjena popularizaciji letalstva: na aeromitingu so prikazali nekaj zelo drznih letov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
aeronávt -a m (ȃ) kdor je usposobljen za ravnanje z letalom ali zrakoplovom, letalec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
aeronávtičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na aeronavtiko, letalski: aeronavtična šola / aeronavtična meteorologija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
aeronávtika -e ž (á) dejavnost, ki je v zvezi z letenjem po zraku, letalstvo: uprava za aeronavtiko // veda o letenju po zraku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
aeroplán -a m (ȃ) raba peša motorno zračno vozilo, težje od zraka; letalo: aeroplan se dvigne, kroži;
dvomotorni aeroplan;
ropot aeroplana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
aeroplȃn -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
aeroplan ► erȯpˈlaːn -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
aeroplánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na aeroplan; letalski: aeroplanski motor / aeroplanska eskadrilja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
áeroposnétek in aêroposnétek in áero posnétek in aêro posnétek -tka m (ȃ-ẹ̑; ȇ-ẹ̑) fotografski posnetek iz zraka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
aerosól -a m (ọ̑) - 1. kem. v zraku ali plinih razpršena trdna ali tekoča snov: dim je aerosol
- 2. med. zdravilo v razpršenem stanju, navadno za vdihavanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
aerostát -a m (ȃ) aer. z lahkim plinom napolnjeno telo; balon, zrakoplov: dvigniti se v stratosfero z aerostatom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
áerostátičen in aêrostátičen -čna -o prid. (ȃ-á; ȇ-á) nanašajoč se na aerostat ali aerostatiko: aerostatični pritisk;
pionir aerostatične dejavnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
áerostátika in aêrostátika -e ž (ȃ-á; ȇ-á) nauk o ravnotežju mirujočih plinov in teles v njih: aerostatika in aerodinamika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
áerotáksi in aêrotáksi -ja m (ȃ-ȃ; ȇ-ȃ) manjše potniško letalo s pilotom, ki se najame za krajše prevoze: pripeljati se z aerotaksijem;
športna letala uporabljajo kot aerotaksije;
neskl. pril.: podjetje je uvedlo aerotaksi službo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
áeroterapíja in aêroterapíja -e ž (ȃ-ȋ; ȇ-ȋ) med. zdravljenje z zrakom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
áerotranspórt in aêrotranspórt -a m (ȃ-ọ̑; ȇ-ọ̑) prevoz z letali: razvoj aerotransporta / Jugoslovanski aerotransport
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
áerovlék in aêrovlék in áero vlék in aêro vlék -a m (ȃ-ẹ̑; ȇ-ẹ̑) aer. dvig jadralnega letala v zrak z motornim letalom: letalo, primerno za aerovlek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
afazíja -e ž (ȋ) med. izguba sposobnosti govorjenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
àfebrílen -lna -o prid. (ȁ-ȋ) med. ki je brez vročine: afebrilni bolnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
afékcija -e ž (ẹ́) knjiž. telesno ali duševno vzdraženje: ljubezen mu je samo telesna afekcija / slušna afekcija
♦ med. kožna afekcija kožno obolenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
afékt -a m (ẹ̑) zelo močno, a kratkotrajno čustvo: izzvati afekt;
to je rekel, storil v afektu;
silovit afekt;
je človek afektov
♦ med. primarni afekt prva bolezenska sprememba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
afẹ̑kt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
afektácija -e ž (á) nenaravno, izumetničeno vedenje ali govorjenje: to je le poza in afektacija;
igralka je zašla v afektacijo / njegovo izražanje je brez sentimentalnosti in afektacije afektiranosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
afektíran -a -o prid. (ȋ) nenaraven, izumetničen: ta človek je zelo afektiran;
govoriti z afektiranim glasom;
afektirana ženska;
njeno afektirano govorjenje in vedenjeafektírano prisl.: afektirano govoriti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
afektíranost -i ž (ȋ) lastnost afektiranega človeka; nenaravnost, izumetničenost: njegova afektiranost je zoprna / afektiranost v glasu, v govorjenju; modna afektiranost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
afektíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na afekt: afektivni zločinci / afektivna reakcija; afektivno dejanje; zločin je storil v afektivnem stanju / afektivna vrednost sintaktičnih zvez
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
afektȋven – glej afẹ̑kt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
afektívnost -i ž (ȋ) lastnost afektivnega človeka: njegova močna afektivnost / afektivnost stila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
afélij -a m (ẹ́) astr. od Sonca najbolj oddaljena točka planetovega tira, odsončje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
afêra -e ž (ȇ) pozornost vzbujajoča nečedna zadeva ali dogodek: bil je zapleten v neko afero;
politična, velika špijonska afera / njene ljubezenske afere / pog., ekspr. iz te malenkosti je nastala cela afera
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
afȇra -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
aferéza -e ž (ẹ̑) lingv. opuščanje začetnega glasu ali zloga v besedi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
aferíst -a m (ȋ) knjiž. kdor išče, povzroča afere: bil je pustolovec in aferist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
afežéjevka -e ž (ẹ̑) pog. članica Antifašistične fronte žena Jugoslavije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
aficírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. škodljivo vplivati na kaj, prizadeti: njihovo kulturo so aficirali tuji vpliviaficíran -a -o: aficirano področje
♦ med. aficiran organ
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
àfigurálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ) um., v zvezi z umetnost, slikarstvo nepredmeten, brezpredmeten, abstrakten
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
afiliácija -e ž (á) ekon. pridružitev, pripojitev družbe ali podjetja drugi družbi ali podjetju: afiliacija banke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
afiliírati -am dov. in nedov. (ȋ) ekon. pridružiti, pripojiti: komunalno banko afiliirati k narodniafiliíran -a -o: afiliirano podjetje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
afín -a -o prid. (ȋ) geom. ki označuje odvisnost med geometrijskimi tvorbami, za katero je značilna tudi ohranitev delilnega razmerja: afini likiafíno prisl.: afino povezane tvorbe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
afinitéta -e ž (ẹ̑) - 1. podobnost, sorodnost: med njima je fizična podobnost in duhovna afiniteta; prevajalčeva notranja afiniteta z avtorjem
// nagnjenje, naklonjenost: čutiti afiniteto do abstraktnega slikarstva - 2. kem. sila, ki veže atome v molekule: majhna afiniteta / lahke kovine imajo veliko afiniteto do kisika se z njim rade spajajo; afiniteta papirja za tiskarsko barvo
♦ geom. lastnost afino povezanih tvorb
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
afinitẹ̑ta -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
afinitéten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na afiniteto: afinitetna osnova / afinitetna sila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
afinitẹ̑ten – glej afinitẹ̑ta
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
áfinja – glej áfna
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
afínost -i ž (ȋ) geom. lastnost afino povezanih tvorb: afinost geometričnih tvorb
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
afirmácija -e ž (á) uveljavitev, utrditev, potrditev: prvo mesto je za igralca velika afirmacija;
na kongresu je dosegla koeksistenca svojo največjo afirmacijo;
vsaka nagrada pomeni ponovno afirmacijo našega filma;
kulturna, politična, umetniška afirmacija;
družabna, mednarodna afirmacija;
afirmacija na mednarodnem torišču;
prizadevanje za afirmacijo slovenstva / negacija ali afirmacija trditev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
afirmácija – glej afirmȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
afirmatíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na afirmacijo: afirmativni pomen razstave / afirmativen odgovor trdilen, pritrdilen
♦ filoz. afirmativna sodba; lingv. afirmativni stavki trdilni stavki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
afirmatȋven – glej afirmȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
afirmíranje -a s (ȋ) glagolnik od afirmirati: različne oblike človekovega afirmiranja v družbi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
afirmírati -am dov. in nedov. (ȋ) uveljaviti, utrditi, potrditi: zbirka je afirmirala njegovo pisateljsko ime;
s tem je afirmiral svoj položaj / v tujini se je afirmiral kot karakterni igralec; afirmirati se pred svetom doseči priznanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
afirmȋrati -am dov. in nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
afišírati -am dov. in nedov. (ȋ) redko pritrditi, izobesiti lepak: razglas so afiširali po vseh postajah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
áfna -e ž (á) nižje pog. opica: afne skačejo po drevesih // slabš. človek z nenaravno, izumetničeno zunanjostjo ali vedenjem, zlasti ženska: to je šele afna
● nižje pog. že spet afne gunca dela ali govori kaj šaljivega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
áfna -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
afnáti se -ám se nedov. (á ȃ) nižje pog. nenaravno, izumetničeno se nositi ali vesti: očital ji je, da se afna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
afnáti se – glej áfna
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
afoníja -e ž (ȋ) med. manjkanje glasovnega zvena, brezglasnost: popolna afonija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
aforíst -a m (ȋ) kdor piše, uporablja aforizme: bil je lirik, esejist in aforist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
aforȋst – glej aforīzem
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
aforístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na aforizme: aforistični stil;
aforistično izražanje / pesnikova aforistična dediščinaaforístično prisl.: aforistično zasnovani dialogi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
aforístičen – glej aforīzem
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
aforístičnost -i ž (í) lastnost, značilnost aforističnega: aforističnost sloga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
aforízem -zma m (ī) zgoščeno izražena duhovita, globoka misel, izrek: avtor rad uporablja aforizme;
splošno znani aforizmi;
aforizmi o prijateljstvu;
aforizmi v verzih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
aforīzem -zma m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
afrík -a m (ȋ) obrt. morska trava: trodelna žimnica z afrikom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
afrikanístika -e ž (í) veda o jezikih in kulturah afriških ljudstev, narodov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
afrikanizácija -e ž (á) prehajanje vodenja državne uprave, gospodarstva v roke Afričanov: afrikanizacija javnih služb v Tanganjiki / za afrikanizacijo se zavzemajo pod geslom »Afrika Afričanom« za državno neodvisnost, samostojnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
afrikánski -a -o prid. (ȃ) star. afriški: afrikanska puščava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
afrikáta -e ž (ȃ) lingv. iz zaporniške in priporniške prvine sestavljen glas, zliti glas
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
áfriški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Afriko: afriška celina / afriške države / publ. afriški vrh sestanek šefov afriških držav
♦ zool. afriški slon
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
afrodizíak -a m (ȋ) med. sredstvo, ki dražilno vpliva na spolne organe, spolno dražilo: zaužiti afrodiziak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
afrodizȋjak -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
afrónt -a m (ọ̑) oster nastop proti komu; napad, nasprotovanje: polemičen afront;
afront proti predstojnikom / prenesti afront
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
áfta -e ž (ȃ) nav. mn., med. belkasti, boleči mehurčkasti izpuščaji na ustni sluznici
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ȃfta -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ága -e tudi -a m (ȃ) v fevdalni Turčiji nižji vojaški ali civilni oblastnik: zbrali so se begi in age / kot zapostavljeni pristavek k imenu ugledne vojaške ali civilne osebe Hasan aga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ȃga -e m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Aga ► ▪ˈaːga -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
agac ► ˈagac -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
àgalakcíja in àgalaktíja -e ž (ȁ-ȋ) med., vet. manjkanje mleka po porodu, brezmlečnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
agapánt -a m (ā) vrtn. okrasna rastlina z velikimi modrimi cveti, Agapanthus umbellatus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
agápe in agápa -e ž (ȃ) rel. z bogoslužjem združen obed prvih kristjanov s pogostitvijo revnih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ágar -ja m (ȃ) biol., kem. želatina iz morskih alg: izdelovati agar
♦ biol. gojišče za mikrobe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ágarágar -ja m (ȃ-ȃ) biol., kem. želatina iz morskih alg; agar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
agáva -e ž (ȃ) tropska rastlina z mesnatimi, bodičastimi listi: ob cesti so rasle palme in agave
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
agȃva -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
agéncija in agencíja -e ž (ẹ́; ȋ) - 1. podjetje, ki opravlja posredniške posle: pomorska, potovalna, turistična agencija / trgovska agencija / mednarodna agencija za atomsko energijo; avtorska agencija ustanova, ki se ukvarja z zastopanjem in posredovanjem avtorskih pravic
- 2. obveščevalni, poročevalski urad: agencija poroča; časopisna, telegrafska, tiskovna agencija / agencija Tanjug
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
agencȋja – glej agȅnt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
agencíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na agencijo: agencijski posli / agencijske vesti in intervjuji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
agénda -e ž (ẹ̑) - 1. nav. mn. poslovanje, posli: seznanil se je z državnimi agendami; agende oblasti
- 2. zastar. zapisnik, dnevnik: šolska agenda
♦ rel. protestantski cerkveni obrednik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ágens -a m (ȃ) kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje, gibalo: kulturni delavci so bili tudi politični agens;
dialog je v njegovih delih vodilni agens // faktor, činitelj, dejavnik: bolezni lahko povzročijo psihični agensi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
agènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) - 1. zastopnik podjetja pri sklepanju kupčij, ki obiskuje stranke na domu: zavarovalni agent; agent za šivalne stroje
// samostojen posredovalec kupčij, mešetar: borzni agent; trgovski agent - 2. zaupen sodelavec državne obveščevalne službe: oba agenta sta prisluškovala pogovoru; policijski, tajni agent; agent v civilu / agent provokator
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
agȅnt -énta m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
agent ► aˈgẹnt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
agêntinja in agéntinja -e ž (é; ẹ̄) agentka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
agêntka in agéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od agent
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
agêntovski in agéntovski -a -o prid. (é; ẹ́) agentski
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
agêntski in agéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na agente: agentski zaslužek / agentsko delovanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
agentúra -e ž (ȗ) - 1. raba peša podjetje, ki opravlja posredniške posle; agencija: imeli so agenturo in špedicijo; ladijska agentura
// opravljanje agentskih poslov: trgovska agentura mu dobro nese; zavarovalna agentura - 2. redko obveščevalni, poročevalski urad: časopisna agentura
- 3. slabš. tajno poizvedovalno in obveščevalno delovanje: oblast ne bo dopustila tuje agenture v državi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
agentȗra – glej agȅnt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Agica ► ▪ˈagėca -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
agílen -lna -o prid., agílnejši (ȋ) delaven, prizadeven: agilen član društva;
bili smo premalo agilni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
agȋlen -lna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
agílnost -i ž (ȋ) lastnost agilnega človeka: izredna agilnost vseh članov društva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
agȋlnost – glej agȋlen
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
agírati -am nedov. (ȋ) knjiž. - 1. delovati, delati: ljudje so živeli in agirali v tem okolju / agirati proti komu
- 2. redko igrati, nastopati: igralci so agirali in govorili drug mimo drugega / v romanu agira kot epizodna oseba
// mahati, gestikulirati: agirati z rokami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
agitácija -e ž (á) pridobivanje koga za kaj: vnela se je živahna agitacija;
razvili so močno agitacijo;
politična, volilna agitacija;
agitacija za delovne brigade;
agitacija med delavci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
agitácija – glej agitȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
agitacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od agitacija: agitacijski govor;
agitacijska kampanja;
agitacijsko delo, sredstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
agitátor -ja m (ȃ) kdor agitira: agitatorji so nabirali glasove za volitve;
politični, volilni agitator;
bil je navdušen agitator za zadrugo
♦ teh. priprava za mešanje tekočin ali gostih snovi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 139350 zadetkov.