Å -- [á] m, simb. (ȃ) angstrem
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
á1 á-ja tudi á ája tudi á -- m, prva in druga oblika z -em (ȃ; ȃ; ȃ) |ime črke ali glasu|: od ~ do ž; z malim a-jem; nerazločni a-ji; učenec iz prvega ~ ‹1. a›; točka ~; ton ~; šahovsko polje ~1; prim. a-
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
à1 mer. prisl. (ȁ) knj. pog. ~ bo gledal ali, to
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
a1 [poudarjeno à] vpraš. člen., knj. pog. ali, kaj: ~ misliš, da si doma; ~ bo mir ali ne
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Á1 Á-ja tudi Á -- m, prva oblika z -em (ȃ; ȃ) |ime črke|: veliki ~; tiskani A-ji; kategorija ~; vitamin ~; format ~ 5; prim. A-
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
á2 -- m, simb. (ȃ) ar
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
à2 [à in á] predl. s tož. (ȁ; ȃ) trg. po: brisače ~ petsto tolarjev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
a2 [poudarjeno à] prir. vez.
1. pa, toda, vendar: To so besede, ~ ne dejanja; Tipal je po temni veži, ~ vrat ni našel; To lahko ugotovi zdravnik, ~ še ta težko
2. ampak: ~ vrnimo se k stvari
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Á2 -- m, simb. (ȃ) amper
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
á3 -- ž (ȃ) druga ~; hoditi v prvo ~ ‹1. a›
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
á4 in à vpraš. člen. (á/ȃ; ȁ) Si razumel, ~?
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
á5 in à razpolož. medm. (á/ȃ; ȁ) ~, ti si
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
a1 nepreg. m (črka) a:
nevidish de ta pustob A im. ed., nej kakor ſim ga jest napiſsal ǀ Ta pustob A tož. ed., Andoht, nej ſi prav merkal (I/1, 207)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
a2 cit. predl. z daj. k:
Ah kulikain oblubi ſturj A S: Poloniæ, vſak dan tej Svetnizi en ozhenaſh, inu zhaszhena ſi Maria ſmolit (I/1, 184) ← it. a za tvorbo dajalnika < lat. ad ‛k, pri’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
à3 cit. predl. z abl. iz, od:
taku resklada ta s: text Cornelius à lapide ǀ Sakaj ſimon à Caſſia pravi ǀ Pishe Jacobus à Vitriaco ǀ S. Dionyſius pak pravi, de Jubilæum pride à Jubilando, od veſſelja ǀ pravi Cornelius â Lapide ǀ Firshtna Felix á Sancta Severina ← lat. ā, ab ‛od, iz’; → ab
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
a ► a prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
a ► a vez.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
á- prvi del podr. zlož. (ȃ) á-mól, á-osnôva; prim. á1
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Á- prvi del podr. zlož. (ȃ) Á-dúr, Á-kategoríja, Á-vitamín; prim. A1
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
a. okrajš. anno |leta|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
à.. predp. obr.; pred samoglasniki varianta àn.. (ȁ) |nè| àmorála; àmúzičen, àcíkličen, àhumán; ànaeróben
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
a..1 [poudarjeno á] predp.; pred samoglasniki in včasih pred h varianta an.. |ne.., brez..| apatíja, asépsa; analfabét; anhidríd
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
a..2 [poudarjeno á] varianta predp. ab.. pred samoglasniki in pred p |ne| aórta; apostát
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
a..3 [poudarjeno á] varianta predp. ad.. pred d, f, g, k, l, p, t |k| adícija, afíks, agregát, akumulácija, alokácija, aportácija, atrákcija
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
a..4 glag. predp. |pri.., na.., v..| aplicírati, asistírati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
..á prisl. prip. obr. (ȃ) domá
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
..a1 m. prip. obr., člov. 'vršilec' vójvoda, slúga
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
..a2 ž. prip. obr.
1. člov. 'vršilka' príča, čvêka, čénča
2. 'dejanje' béra, péka, zmága
3. 'rezultat dejanja' péka, zaséda; ignoránca, reprezentánca
4. 'nosilnica lastnosti' brizgálna; dominánta, konstánta; diagonála
5. 'lastnost' arogánca, dekadénca, elegánca
6. 'skupno ime' déca, gospôda; kerámika, klásika, periódika
7. 'prostor, mesto' filozófska, Štájerska
8. člov. 'ženski par moškemu' soséda; Andrêja, Fránca, Tóna
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
..a3 ž. oblikotvorno prip. obr. tèmna, tísta, délala, lépša
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
..a4 prisl. prip. obr. spočétka, zlépa, iznenáda, skrája, domála
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
..á.. glag. prip. (á) oráti, končáti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
..a..1 glag. prip. délati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
..a..2 medp. zlož. bogabojèč, bojažêljen, trudapôln
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
a, b, c s abeceda:
lete ſò vashe vſakadajne litanie, katere proijete, letu je A, B, C im. ed., kateru vaſhe otroke vuzhite (II, 346) ǀ Hugo Cardinal enu cellu A, B, C tož. ed., ſturj od grehou, katiri is jeſika prideio (V, 199) ǀ ſledni mu more pokaſat ſuoie piſsmu, aku je prav A, B, C tož. ed., piſsal (I/1, 206) Zapis proijete je tiskarska napaka namesto poijete.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
AA -- [aá] m (ȃ) Adria Airways
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
a. a. okrajš. ad acta |k spisom, aktom; v arhiv|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Aachen -chna [áhən] m, zem. i. (á) |nemško mesto|: v ~uaachenski -a -o [hə] (á)Aachenčan -a [hə] m, preb. i. (á)Aachenčanka -e [hə] ž, preb. i. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Aalst -a [álst] m, zem. i. (ȃ) |belgijsko mesto|: v ~uaalstski -a -o (ȃ)Aalstčan -a m, preb. i. (ȃ)Aalstčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Aarau -a [árav-] m, zem. i. (ȃ) |švicarsko mesto|: v Aarauuaaravski -a -o (ȃ)Aaraučan -a m, preb. i. (ȃ)Aaraučanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Aargau -a [árgav-] m, zem. i. (ȃ) |švicarski kanton|: v Aargauuaargavski -a -o (ȃ)Aargaučan -a m, preb. i. (ȃ)Aargaučanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ab cit. predl. z abl. od, iz:
Alexander ab Alexandro tudi pishe (III, 460) ǀ Iogrom je bil sapuſtil ſvoje Svetu Reshnu Telu Nicodemu, inu Ioſephu ab Arimathia ſvoje martvu Truplu (III, 29) ← lat. ab ‛od, iz’; → à3
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ab. cit. krajšava opat:
Rupertus Ab. im. ed. perloshij (I/1, 111) → abb.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
àb.. predp. obr. (ȁ) |nè| àbnormálen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ab.. [poudarjeno áb] predp.; pred p in pred samoglasniki varianta a..; pred c, t varianta abs.. |od.., z../s..| abortírati, absolvírati; apostát, aórta; abscés, abstrahírati, abstinénca
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Abadán -a m, zem. i. (ȃ) |iransko mesto|: v ~uabadánski -a -o (ȃ)Abadánčan -a m, preb. i. (ȃ)Abadánčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Ábadon -a m, oseb. i. (ȃ) |angel smrti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Abager -a m osebno lastno ime
Abgar:
V' tem kir Krajla Abagera tož. ed. v' tej desheli Edeſſa imenouani (III, 527) Ábgar, legendarni kralj v Edesi, o katerem piše → Evzebius 2.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ábak -a m (ȃ) |starorimsko, starogrško računalo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ábaka -e ž, snov. (ȃ) |tekstilna surovina|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Abakuk -a m osebno lastno ime
Habakuk:
pravi Abacuc im. ed. Prerok ǀ kateri Abakuk im. ed. bò meni koſsilu perneſsil ǀ reskladaio taiſte beſſede Abacuca rod. ed. Preroka ǀ G. Bug pak, kateri je bil oſkerbel tiga lazhniga Elia skusi eniga orla, inu Daniela Preroka skusi Abakuka tož. ed. Prerok Habakúk, lat. V Habacuc, Abacuc, je Danielu v Babilon v levji brlog po angelovi zapovedi nesel močnik (SP Dan 14,33, Hab 1,1); → Habakuk.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ábakus -a m (ȃ); gl. abak
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abalienácija -e [ije] ž, pojm. (á) redk. ~ posameznika od družbe odtujevanje, odtujitev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abas m opat:
kateru poterdi Rupertus Abbas im. ed. ǀ Inu Honorius Abbas im. ed. pravi ← clat. abbās ‛opat’; → ab., → abb., → abat, → apat; geselsko besedo bi bilo sicer mogoče nastaviti tudi citatno kot abbas, vendar je to zaradi → abat slabša možnost.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
à bas [a bá] povdk. (ȃ) izobr. ~ ~ z izdajalcem dol, proč
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abat m opat:
poterdi Rupertus Abbat im. ed. (V, 275) → ab., → abas, → apat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abažúr -ja m z -em (ȗ) neobč. senčnik (pri svetilki)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abb. cit. krajšava opat:
Rupertus Abb. im. ed. pravi (I/1, 112) Krajšava stoji za clat. abbās ‛opat’; → abas, → ab.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Abbádo -a [aba] m, oseb. i. (ȃ) |italijanski dirigent|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abbé -ja [abé -êja] m z -em člov. (ẹ̑ ȇ); gl. abe
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abc abc-ja tudi abc -- [abəcə̀-ja in abecé -êja tudi abəcə̀] m, prva oblika z -em pojm. (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏) poud. |osnovno znanje|: ~ sadjarstva
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Abdenago m osebno lastno ime
Abed Nego:
Taisti hudobnij ludje, Kateri ſo bilij urshoh de ſidrach, Miſach, inu Abdenago im. ed., de letij trij s. mladenizhij ſo bilij v'taisto ſilnu resbeleno Babilonsko pezh versheni (I/2, 106) Abéd Negó, lat. V Abdenago, ime, ki ga je knez evnuhov dal Azarjaju, enemu treh mladeničev, ki jih je babilonski kralj Nebukadnezar vrgel v razbeljeno peč, ker so zavrnili malikovanje (SP Dan 1,7); → Azarija.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Abdêra -e ž, zem. i. (ȇ) |antično grško mesto|abdêrski -a -o (ȇ)Abdêrčan -a m, preb. i. (ȇ)Abdêrčanka -e ž, preb. i. (ȇ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abderít -a m, člov. (ȋ) izobr. |omejen, ozkosrčen človek|abderítka -e ž, člov. (ȋ) izobr.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abderítski -a -o (ȋ) izobr. omejen, ozkosrčen: ~i sporiabderítskost -i ž, pojm. (ȋ) izobr. omejenost, ozkosrčnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abdicírati -am dvovid., nedov. -ajóč; abdicíranje (ȋ) odpovedati se (prestolu), odstopiti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Abdija m osebno lastno ime
Abdija:
Kateru Abdia im. ed. Prerok je nekadaj k' Idumejetiom djal (II, 149) Abdíja, hebr. Obadjahu, prerok (SP Abd 1,1)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abdikácija -e ž, pojm. (á) odpoved (prestolu), odstop
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abdómen -mna m (ọ́; ọ̑) trebuh: bolečine v ~u; metuljev ~ zadek
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abdominálen -lna -o (ȃ) trebušenabdominálni -a -o (ȃ) ~ tifus
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abdúkcija -e ž, pojm. (ú) zdrav. ~ roke |odmik|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abé -êja m z -em člov. (ẹ̑ ȇ) |duhovnik v francoskem okolju|abêjev -a -o (ȇ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abecéda -e ž, pojm. (ẹ̑) urediti po ~i; poud. ~ medicine |osnovno znanje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abeceda ► abėˈcẹːda -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abecédar -ja m z -em člov. (ẹ̑) poud. |učenec|; slabš. |slovničar|abecédarica -e ž, člov. (ẹ̑) poud. |učenka|abecédarjev -a -o (ẹ̑)abecédaričin -a -o (ẹ̑) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abecedár -ja m z -em (á) zastar. abecednik
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abecédarski -a -o (ẹ̑) slabš. ~e črke |okorne|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abecéden -dna -o (ẹ̑) poud. ~e resnice |začetne, temeljne|abecédni -a -o (ẹ̑) ~ red; slovstv. ~a vojskaabecédnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abecedírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abecedíranje (ȋ) |urejati po abecedi|: kaj ~ kartotečne listke
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abecédnik -a m (ẹ̑) pešaj. prvo berilo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abecednik ► abėˈcẹːdnėk -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abecédniški -a -o (ẹ̑) pešaj. ~o poglavje berilaabecédniškost -i ž, pojm. (ẹ̑) pešaj.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abecédno nač. prisl. (ẹ̑) ~ urejen seznam
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Ábel -a m, oseb. i. (á; ȃ) |svetopisemska oseba|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Abel -na m osebno lastno ime
Abel:
Abel im. ed. je nedolshin, Cain je hudobin ǀ kry tiga nedolshniga Abelna rod. ed. ǀ na ſmert je bil Abelna tož. ed. vubil pred ozhmy Ozheta Adama ǀ je shlishal shtimo Boshjo, kadar G. Bug ga je po Abelnu mest. ed. uuprashal ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'Abelnam or. ed. Koshlizhe, s'Noieſsam uvole, s'Abrahamam Kashtrune Ábel, lat. V Abel, hebr. Hebel, Adamov sin, ki ga je iz nevoščljivosti ubil brat Kajn (SP 1 Mz 4,2).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Abélard -a [abelár -ja] m z -em/-om [em] oseb. i. (ȃ) |francoski filozof in teolog|Abelárdev -a -o in Abelárdov -a -o [-ev-] (ȃ; ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Abelnov -a prid. Abelov:
sakaj leta Sveta Kry nej kry Abelnaua im. ed. ž ǀ Bug nej hotel njegovu offer gori vſeti, inu na taiſti pogledat, ampak na Abelnau tož. ed. m offer ǀ Cajn nej sposnal nedolshnost Abelnavo tož. ed. ž ǀ Danas si prejel od G. Boga pervurojſtvu Abelnavu tož. ed. s → Abel
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ábelstvo -a s, pojm. (á; ȃ) poud. ~ žrtev |nedolžnost|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
aberácija -e ž, pojm. (á) fiz. napaka, odklon: ~ leče
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Aberdeen -a [aberdín] m, zem. i. (ȋ) |škotsko mesto|: v ~uaberdeenski -a -o (ȋ)Aberdeenčan -a m, preb. i. (ȋ)Aberdeenčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Abesínija -e ž, zem. i. (í) Etiopijaabesínski -a -o (ȋ)Abesínec -nca m z -em preb. i. (ȋ)Abesínka -e ž, preb. i. (ȋ)Abesínčev -a -o (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Abidján -a [džan] m, zem. i. (ȃ); gl. Abidžan
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Abidžán -a m, zem. i. (ȃ) |mesto v državi Slonokoščena obala|: v ~uabidžánski -a -o (ȃ)Abidžánec -nca m z -em preb. i. (ȃ)Abidžánka -e ž, preb. i. (ȃ)Abidžánčev -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Abiezer m osebno lastno ime
Abiezer:
Sa grosdik Efraim ſe ſaſtopit ta ner mainshi kapla gnade boshie, ſa bandimo Abiezer im. ed. pak ſe ſaſtopio vſy shazi tiga ſvejta (V, 340) Abiézer, Manasov sin (SP Joz 17,2); zapis je prevod spredaj navedenega lat. citata Maior eſt racemus Ephraim, vindemijs objezer.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Abigajil nepreg. ž osebno lastno ime
Abigajila:
Abigail im. ed. je bila potolashila tiga ſerditiga Krajla Davida ǀ Dobra, inu modra je bila Abigaill im. ed. ǀ Abigal im. ed. bo vtalashila Davida ǀ ratajte bratje inu ſeſtre te Nebeske Abigail rod. ed. ǀ je djal krajl David k' tej dobrutlivi, inu modri Sheni Abigail daj. ed. ǀ Spomnite na Abigail tož. ed. sheno tiga Mosha Nabelna Abigájila, lat. V Abigail, Davidova žena (SP 1 Sam 25,3)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
..abílen -lna -o prip. obr. (ȋ) adaptabílen, komunikabílen, stabílen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Abimelek -lka m osebno lastno ime
Abimeleh:
krajl Abimelek im. ed. je bil Abrahamu sheno vſel (II, 40) ǀ ozhij je bil na tajſto vergil krajl Abimelek im. ed. (II, 226) ǀ Saul Krail ie bil vbyl Abimelcha tož. ed., inu ſedemdeſſet Leuitou (II, 356) Abiméleh, gerarski kralj (SP 1 Mz 20,2)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
àbiogenéza -e [ijo] ž, pojm. (ȁẹ̑) biol. teorija ~e
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
àbiótičen -čna -o [ijo] (ȁọ́) biol. abiotskiàbiótični -a -o [ijo] (ȁọ́) ~o okolje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
àbiótski -a -o [ijo] (ȁọ̑) biol. ~o dogajanje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Abiron -a m osebno lastno ime
Abiram:
kokar Daton, inu Abiron im. ed. punt ſazhneo zhes Mojſeſsa (II, 40) ǀ kakor je bila posherla Chore, Datana, inu Abirona tož. ed. (III, 479) ǀ katera ſi bila posherla te greshne chore, dathana, inu abirona tož. ed. (II, 561) Abirám, Eliabov sin, eden upornikov proti Mojzesu (SP 4 Mz 16,1, Sir 45, 18)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Abisaj -a m osebno lastno ime
Abišaj:
Kadar letu vidi Abiſaj im. ed. Davidau Capitan (II, 177) ǀ poklizhe ſvojga brata Abiſaja tož. ed. (II, 182) Abišáj, Cerujin sin (SP 2 Sam 2,18, 10,10)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abisálen -lna -o (ȃ) globinski, globokomorskiabisálni -a -o (ȃ) ~e usedlineabisálnost -i ž, pojm. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abit. okrajš. abiturient, abiturientka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abituriènt -ênta [ije] m, člov. (ȅ é) ~i klasične gimnazijeabituriêntka -e [ije] ž, člov. (ȇ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abituriêntski -a -o [ije] (é; ȇ) ~ izlet
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Abjater -ja m osebno lastno ime
Abjatar:
Odgovori Jonatas Syn tiga Mashnika Abiateria rod. ed. (V, 363) Abjatár, duhovnik (SP 1 Sam 22,20)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ABK- [abeká] prvi del podr. zlož. (ȃ) |atomsko-biološko-kemičen| ABK-oróžje, ABK-zaščíta
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ABK-zaščíta -e [abeká] ž, pojm. (ȃ-ȋ) voj. |atomsko-biološko-kemična zaščita|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ablácija -e ž, pojm. (á) geol. (odplakovanje, odnašanje)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ablaktácija -e ž, pojm. (á) kmet. cepiti z ~o; ~ mladičev odstavitev, prenehanje dojenja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
áblativ -a m (ȃ) jezikosl. ločilnik
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Abner -a m osebno lastno ime
Abner:
Ioab je bil abnera tož. ed., inu amſana vbyl (II, 356) Abnêr, Nerov sin, Savlov vojskovodja, ki ga je ubil Joab (SP 1 Sam 14,50, 2 Sam 3,27).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
àbnormálen -lna -o; bolj ~ (ȁȃ) ~ razvoj nenormalen, nepravilen; biti ~ |duševno neuravnovešen; telesno, duševno nerazvit|àbnormálnost -i ž, pojm. (ȁȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
àbnormálno1 nač. prisl. (ȁȃ) imeti ~ veliko glavo nenormalno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
àbnormálno2 povdk. (ȁȃ) nenormalno: ~ je, da se tako izogiba ljudi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abnórmen -mna -o; bolj ~ (ọ̑) ~a rast nepravilna, nenavadna; poud. ~e težave |zelo velike|abnórmnost -i ž, pojm. (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abnormitéta -e ž, pojm. (ẹ̑) nepravilnost, nenavadnost: ~ rasti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abolícija -e ž, pojm. (í) ~ kazenskega ukrepa razveljavitev, odprava
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abolicioníst -a [ijo] m, člov. (ȋ) delovanje ~ovabolicionístka -e [ijo] ž, člov. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abolicionístičen -čna -o [ijo] (ȋ)abolicionístični -a -o [ijo] (ȋ) ~o gibanje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abolicionízem -zma [ijo] m, pojm. (í) zgod. ameriški ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abolírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abolíranje (ȋ) razveljaviti, odpraviti: kaj ~ ukrep, zakon
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abonènt -ênta m, člov. (ȅ é) ‹predplačnik, naročnik›abonêntka -e ž, člov. (ȇ) ‹predplačnica, naročnica›
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abonêntski -a -o (é; ȇ) ~ koncert abonmajski koncert; ~o občinstvo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
aboníran -a -o (ȋ) biti ~ v gledališču; aboniran na kaj ~ ~ časopis naročenaboníranost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abonírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; -an -ana; aboníranje (ȋ) ~ ~ v gledališču; abonirati se na kaj ~ ~ ~ časopis naročiti se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abonmá -ja m z -em (ȃ) ‹predplačilo, naročilo›: imeti ~; razpisati ~; predstava izven ~a; premierski ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abonmájski -a -o (ȃ) ~ koncert
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
àborálen -lna -o (ȁȃ) |oddaljen od ust|àborálni -a -o (ȁȃ) ~ del prebavil
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
aborígin -a m, člov. (ȋ) izobr. domorodec, prvotni prebivalecaboríginka -e ž, člov. (ȋ) izobr. domorodka, prvotna prebivalka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
aboríginski -a -o (ȋ) izobr. ~i prebivalci
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abortírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abortíranje (ȋ) splaviti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abortív -a m, snov. (ȋ) splavilo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abortíven -vna -o (ȋ)abortívni -a -o (ȋ) ~o sredstvo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abórtus -a m (ọ̑) splav
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ábota -e ž, pojm. (á) star. nespamet, neumnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
áboten -tna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (á; á) star. nespameten, neumen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ab ôvo nač. prisl. zv. (ȏ) lat. cit. prav od začetka, na dolgo in široko
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abradírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abradíranje (ȋ) kaj Valovi ~ajo obalo izpodjedajo, rušijo; ~ tkivo ostrgati, izpraskati; Površine stroja zaradi drgnjenja ~ajo se obrabijo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ábraham -a m, člov. (ȃ) šalj.: |petdesetleten moški|; srečati ~a |dočakati petdeset let|ábrahamka -e ž, člov. (ȃ) šalj.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Ábraham -a m, oseb. i. (ȃ) |svetopisemska oseba|: očak ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Abra(h)am -a m osebno lastno ime
Abraham:
Abraham im. ed. po sapuvidi Boshij suojo deshelo sapusti ǀ Abraam im. ed. k'ſnaminu te hualeshnosti prezei en Altar ſesyda ǀ ſo ga neſli v'krilu Ozheta Abrahama rod. ed. ǀ je bil ſvejt ſvojmu Goſpudu Abrahamu daj. ed. ǀ on je proſsil Abrahama tož. ed., de bi poſlal Lazarusa ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'Abelnam Koshlizhe, s'Noieſsam uvole, s'Abrahamam or. ed. Kashtrune Ábraham, it. Abramo, lat. Abraham, gr. Ἀβραάμ, hebr. Abrahám, dobesedno ‛oče ljudstva’, začetnik izraelskega naroda (SP 1 Mz 17,5); → Abram
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Ábraham a Sáncta Clára -a ~ ~ ~ [kt kl] m, oseb. i. (ȃ ȃ ȃ) |dunajski pridigar|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ábrahamov in Ábrahamov -a -o (ȃ) šalj.: ~a leta |starost okoli petdeset let|; biti v ~em naročju |mrtev|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Abrahamov -a prid. Abrahamov:
kej je sdaj dobruta, inu lubeſan Abrahamava im. ed. ž ǀ Danas si prejel od G. Boga pervurojſtvu Abelnavu, Patriarkat Abrahamau tož. ed. m ǀ omezhiti ſerze Abrahamavu tož. ed. s ǀ Zhe vij ſte Abrahamavij im. mn. m otrozij, imate della Abrahamaue tož. mn. ž/s dopernashat → Abra(h)am, → Abramov
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abrakadábra -e ž (ȃ) napis ~; pojm., poud. |nerazumljivo, čarovniško izražanje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Abram -a m osebno lastno ime
Abram:
berem v' Svetim Piſſmi, de Abram im. ed. en zhaſs je ſtanoval v' tem meſti Haram ǀ Porodj Iſmaela, kateriga od Abrama rod. ed. je bila snoſila ǀ en Angel rezhe k' Abramu daj. ed. Ábram, prvotno ime Abrahama (SP 1 Mz 12,1), preden ga je Bog preimenoval, rekoč: Ne boš se več imenoval Abram, temveč Abraham ti bo ime, zakaj postavim te za očeta množici narodov (SP 1 Mz 17,5); → Abra(h)am.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Abramov -a prid. 1. Abrahamov:
Jeſt ſim Bug tvojga Ozheta, Bug Abramau im. ed. m ǀ dokler Abramava im. ed. ž shena je shivela ǀ Vuzhimo ſe tudi od Eleazerusa Shlushabnika Abramaviga rod. ed. m ǀ kadar ſo bily v' hisho Abramavo tož. ed. ž prishli ǀ v' Abramavim or. ed. s imenu govori 2. Abramov:
Angel ſapovej Agari, de ima ſupet ſe verniti v' Abramovo tož. ed. ž hisho Raba prid. Abramov namesto Abrahamov je posledica vpliva it. Abramo ‛Abraham’; → Abram.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ábranek -nka m (ȃ) leskovi ~i mačice; ~ na pasji dlaki |iztrebek|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abranek gl.
abranka
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abranka ► ˈaːbraŋka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abrazíja -e ž, pojm. (ȋ) izpodjedanje, rušenje (obale); zdrav. ~ maternice izpraskanje, ostrganje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abrazíjski -a -o (ȋ) ~o delovanje valov
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abrazív -a m, snov. (ȋ) metal. brusivo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abreviatúra -e [ija] ž (ȗ) neobč. okrajšava: zapisati ~o
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abrogácija -e ž, pojm. (á) ~ odloka razveljavitev, odprava
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Abrúci -ev m mn., zem. i. (ȗ) |italijansko gorovje|: v ~ihabrúški -a -o (ȗ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abrúpcija -e ž, pojm. (ú) zdrav. ~ kosti |odkrhnjenje, odlom|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Abrúzzi -ev [uci] m mn., zem. i. (ȗ); gl. Abruci
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ABS- [abeès] prvi del podr. zlož. (ȅ) |antiblokirni sistem| ABS-zavóre
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abs. okrajš. absolvent, absolventka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abs.. [poudarjeno áps] varianta predp. ab.. pred c, t |od..| abscés, abstrahírati, abstrákten
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Ábsalom -a m, oseb. i. (ȃ) |svetopisemska oseba|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abscés -a m (ẹ̑) ognojek: ~ na kolenu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abscísa -e ž (ȋ) geom. |vodoravna črta koordinatnega sistema|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abscísen -sna -o (ȋ) geom.abscísni -a -o (ȋ) ~a os
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
absénca -e ž (ẹ̑) neobč. manjkanje, izostanek, odsotnost: opravičiti ~o; pojm., zdrav. |omedlevica|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
absénčen -čna -o (ẹ̑) zdrav. biti ~absénčni -a -o (ẹ̑) ~o stanjeabsénčnost -i ž, pojm. (ẹ̑) zdrav.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
absentírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; absentíranje (ȋ) neobč. odtegniti se, manjkati, ne udeležiti se: Absentiralo se je dvajset odstotkov volivcev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
absínt -a m, snov. (ȋ) |žgana pijača|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Absolon -a m osebno lastno ime
Absalom:
Abſolon im. ed. je bil sapovedal ſvoim sholneriom Davida ob leben perpravit ǀ ta hudobni, inu puntarski Abſolom im. ed. s'eno veliko vojsko ga je yskal ǀ nej bil tudi Absolon im. ed. vumerl Kakor ena sveriazhina ǀ Abſſolon im. ed. je bil vbyl ſuoiga brata ammona ǀ v'tej nashi desheli ſe najdeio ludje, kateriſò … nehvaleshni, kakor Abſalon im. ed. ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè … tiga nehualeshniga Abſalona rod. ed. ǀ ter gre k' Abſalonu daj. ed. ǀ je bil Abſolona tož. ed. posdravil ǀ pred ſvojm punterskim Synam Abſolonam or. ed. ǀ de bi ſi lih en greshnik, inu greshniza tauſhenkrat Njemu nepokorna bila kakor Faraon, tauſhenkrat poboj doperneſil s'Cainam … taushenkrat ne valeshen bil ſvojm ſtarishim s'Abſolonam or. ed. Ábsalom, hebr. Abšalóm, Davidov uporniški sin (SP 1 Kr 1,6, 2 Krn 11,20)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Absolonov -a prid. Absalomov:
samera tiga greshniga zhloveka je veliku vekshi pruti G. Bogu, kakor Absolonaua im. ed. ž pruti Dauidu (I/1, 2) → Absolon
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
absolúcija -e ž, pojm. (ú) ver. dati ~o odvezo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
absolucijon -a m odveza:
nej ſo hoteli Spovedniku povedat, de bi yh bil osdravil, skuſi flaishter tiga Abſolutiona rod. ed. ǀ grè pruti Cerkvi de bi G. Boga sa odpushzhajne, inu Mashnika sa absolution tož. ed. proſsil ǀ vam nemorio dati ta S. Abſolution tož. ed. ǀ Kadar v' Spuvidi vam dadò ta Sveti abſolution tož. ed. ← nem. Absolution ← srlat. absolutio ‛odveza’ < lat. absolūtiō ‛oprostitev’; → obsolucijon
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
absolút -a m, pojm. (ȗ) človek kot ~; filoz. |prvi vzrok|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
absolúten -tna -o (ȗ) ~a disciplina brezpogojna; ~a premoč nesporna; ~a prepoved popolna, vsestranskaabsolútni -a -o (ȗ) ~ vladar; ~a večina |več kot polovična|; ~a vrednost številaabsolútno -ega s, pojm. (ȗ) svet ~egaabsolútnost -i ž, pojm. (ȗ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
absolutíst -a m, člov. (ȋ) razsvetljeni ~; poud. biti ~ v družini |o vsem odločati|absolutístka -e ž, člov. (ȋ) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
absolutístičen -čna -o (í) biti ~absolutístični -a -o (í) ~ režimabsolutístičnost -i ž, pojm. (í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
absolutizácija -e ž, pojm. (á) ~ nauka |popolna, vsestranska veljavnost|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
absolutízem -zma m, pojm. (í) zgod. Bachov ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
absolutizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; absolutizíranje (ȋ) kaj ~ ideje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
absolútno1 mer. prisl. (ȗ) ~ veljavna sodba popolnoma, nesporno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
absolútno2 soglaš. člen. (ȗ) poud. Njegov odgovor je bil: ~ ne |nikakor, sploh ne|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
absolutórij -a m z -em pojm. (ọ́) dati odboru ~ razrešnico; |dokončanje študija|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
absolútum -a m, pojm. (ȗ); gl. absolut
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
absolvènt -ênta m, člov. (ȅ é) ~ fakulteteabsolvêntka -e ž, člov. (ȇ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
absolvêntski -a -o (é; ȇ) ~ večer
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
absolvírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; absolvíranje (ȋ) kaj ~ študij prava |dokončati|; šol. žarg. ~ snov za izpit predelati, preštudirati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
absolvirati -am dov. odvezati grehov, dati odvezo:
nej obeniga, de bi imel oblaſt mene abſoluierat nedol., ali rejshit od grehou (II, 250) ǀ Mashnik Cerkvu odpre, njega spuvid shlishi, ga absolvera 3. ed., inu ta nesrezhni zhlovik supet zhlovesKo podobo je bil vudubil (I/2, 27) ← nem. absolvieren ← lat. absolvere ‛odvezati, odrešiti, oprostiti’; → obsolvirati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
absórbcija -e ž, pojm. (ọ́); gl. absorpcija
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
absorbcíjski -a -o tudi absórbcijski -a -o (ȋ; ọ́); gl. absorpcijski
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
absorbènt -ênta m, snov. (ȅ é) Les je dober ~ |dobro vpija vlago|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
absorbíran -a -o (ȋ) vpit, vsrkanabsorbírani -a -o (ȋ) ~a snovabsorbíranost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
absorbírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; absorbíranje (ȋ) kaj ~ pline, vlago vpijati, vsrkavati; neobč. Delo ga je popolnoma absorbiralo prevzelo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
absórpcija -e ž, pojm. (ọ́) ~ plinov vpijanje, vsrkavanje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
absorpcíjski -a -o tudi absórpcijski -a -o (ȋ; ọ́) ~ hladilnik; ~a zmogljivost vpojna zmogljivostabsorpcíjskost -i tudi absórpcijskost -i ž, pojm. (ȋ; ọ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
absorptíven -vna -o (ȋ) vpojen, vpijajočabsorptívni -a -o (ȋ) ~a snovabsorptívnost -i ž, pojm. (ȋ) vpojnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abstinénca -e ž, pojm. (ẹ̑) vzdržnost, zdržnost: ~ od alkoholnih pijač
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abstinénčen -čna -o (ẹ̑) vzdržnostenabstinénčni -a -o (ẹ̑) ~a kriza; ~o društvo abstinentsko društvoabstinénčnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abstinènt -ênta m, člov. (ȅ é) vzdržen človekabstinêntka -e ž, člov. (ȇ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abstinêntski -a -o (é; ȇ) ~o društvoabstinêntskost -i ž, pojm. (é; ȇ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abstinírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; abstiníranje (ȋ) ne sodelovati, ne udeležiti se, vzdržati se: ~ ~ ob glasovanju; abstinirati se od česa ~ ~ ~ volitevabstinírati -am (ȋ) Že deset let ~a |se vzdržuje alkoholnih pijač, tobaka, mamil|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abstrahírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abstrahíranje (ȋ) (odmisliti, izvzeti): kaj ~ nebistvene lastnosti stvari, pojavov; abstrahirati kaj iz česa ~ motnje iz sporočila
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abstrákcija -e ž, pojm. (á) (odmišljanje, pojmovno povzemanje): metoda ~e; števn. razstavljati ~e abstraktne slike
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abstrákt -a m (ȃ) napisati ~ izvleček, povzetek
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abstrákten -tna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) Govornikovo izražanje je preveč ~o nenazorno, nejasnoabstráktni -a -o (ȃ) jezikosl. ~i samostalniki pojmovni samostalniki; ~o mišljenje; ~o slikarstvo |slikarstvo, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje|abstráktnost -i ž, pojm. (ȃ) prevelika ~ v članku nenazornost, nejasnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abstraktíst -a m, člov. (ȋ) abstraktni slikarabstraktístka -e ž, člov. (ȋ) abstraktna slikarka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abstráktno nač. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) ~ govoriti brez predmetne nazornosti; nenazorno, nejasno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abstráktum -a m, mn. izobr. abstrákta -ákt s (ȃ) pojmovno ime
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abstrúzen -zna -o; bolj ~ (ȗ) izobr. težko razumljiv, nejasen: ~o izražanjeabstrúznost -i ž, pojm. (ȗ) izobr. težka razumljivost, nejasnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
absúrd -a m (ȗ) nesmisel: očiten ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
absúrden -dna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȗ; ȗ) ~ vzrok nesmiseln; Tak rezultat se zdi ~ neverjeten, nemogočabsúrdnost -i ž, pojm. (ȗ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
absúrdno1 nač. prisl. -ej(š)e (ȗ; ȗ) ~ trmast nesmiselno; ~ grotesken ton drame nelogično
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
absúrdno2 povdk. (ȗ) ~ je, da še vedno vztraja pri svojem nesmiselno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ABS-zavóre -or [abeès] ž mn. (ȅ-ọ̑) |zavorni sistem|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Ábu Békr ~ -a [kər] m, oseb. i. (ȃ ẹ́; ȃ ẹ̑) |prvi islamski kalif|Ábu Békrov ~ -a ~ -o (ȃ ẹ́; ȃ ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Abukír -ja m z -em zem. i. (ȋ) |egiptovsko mesto|: v ~uabukírski -a -o (ȋ)Abukírčan -a m, preb. i. (ȋ)Abukírčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Abulanari(us) -ija m osebno lastno ime
Abulanarij:
Conſtans Ceſſaria Heraclliuſa ſyn, je vojsko pelal zhes Firshta Abulanaria tož. ed. (V, 80)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Abulensis m osebno lastno ime
Avilski:
Ta vuzheni Abulenſis im. ed. nam leto skriunust resloshij ǀ Abulensis im. ed. pravi ǀ Poſhluſhaite kai pravi ta Vuzheni Abulenſis im. ed. Álfonz Tostát Avílski, srlat. Alphonsus Tostatus (umrl 1455) z vzdevkom Abulensis po špan. mesti Avili, razlagalec Svetega pisma
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abulíja -e ž, pojm. (ȋ) psiht. brezvoljnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abundánca -e ž, pojm. (ȃ) neobč. obilje: ~ padavin
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Abundij -a m osebno lastno ime
Abundij:
Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Sacriſtani s. Abundia tož. ed. (II, 194 s.) Sv. Abúndij (5. stol.), škof v Comu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ab úrbe cóndita [kon] čas. prisl. zv. (ȗ ọ̑) lat. cit. |od ustanovitve Rima|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
abúzus -a m, pojm. (ȗ) izobr.: ~ položaja zloraba; ~ alkohola čezmerno uživanje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Ac -- [acé] m, simb. (ẹ̑) kem. aktinij
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
a c. okrajš. a conto |na račun|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Academía operosórum -e ~ [akademija operozorum] ž, stvar. i. (ȋ ọ̑) ljubljanska ~ ~; prim. Akademija operozov, Akademija delavnih
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
a cappélla [kapela] nač. prisl. zv. (ẹ̑) glasb. ‹brez instrumentalne spremljave›
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
acc. okrajš. accelerando
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
accelerándo [ače] nač. prisl. (ȃ) glasb. ‹pospešujoče›
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
accessoire -rja [aksesoár] m z -em (ȃ); gl. akcesoar
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Accétto -a [aceto] m, oseb. i. (ẹ̑) |slovenski zdravnik|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
áccidens -a [akc] m (ȃ) redk. akcidenca
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Áccra -e [akra] ž, zem. i. (ȃ); gl. Akra
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
acét.. prvi del podr. zlož. (ẹ̑) |ocetna kislina| acétaldehíd
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
acetál -a m, snov. (ȃ) razkrajanje ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
acétaldehíd -a m, snov. (ẹ̑ȋ) ~ v tobačnem dimu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
acetát -a m, snov. (ȃ) natrijev ~; topnost ~ov v vodi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
acetíl -a m (ȋ) kem. reagiranje ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
acetíl.. prvi del podr. zlož. (ȋ) |ocetna kislina| acetílsalicílen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
acetílen -lna -o (ȋ) Snov je ~aacetílni -a -o (ȋ) ~a celuloza
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
acetilén -a m, snov. (ẹ̑) |plin|: svetiti z ~om
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
acetilénka -e ž (ẹ̑) prakt.sp. acetilenska svetilka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
acetilénski -a -o (ẹ̑) ~a svetilka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
acetílsalicílen -lna -o (ȋȋ)acetílsalicílni -a -o (ȋȋ) ~a kislina
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
acetisál -a m, snov. (ȃ) zdrav. ~ v tabletah
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
acéto.. prvi del podr. zlož. (ẹ̑) |ocetna kislina| acétoacetát
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
acétoacetát -a m, snov. (ẹ̑ȃ) kem.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
acetón -a m, snov. (ọ̑) duh po ~u
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
aceton.. prvi del podr. zlož. acetonuríja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
acetónski -a -o (ọ̑) ~a raztopina
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
acetonuríja -e ž, pojm. (ȋ) zdrav. ketonurija: bolnik z ~o
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
acíden -dna -o (ȋ) kisel: ~a snovacídni -a -o (ȋ) ~a raztopinaacídnost -i ž, pojm. (ȋ) kislost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
acido.. prvi del podr. zlož. |kisel| acidofílen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
acidofílen -lna -o (ȋ) biti ~acidofílni -a -o (ȋ) ~a rastlinaacidofílnost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
acidóza -e ž, pojm. (ọ̑) zdrav. |zastrupitev|: umreti za ~o
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
..ácija ž. prip. obr. (á)
1. 'dejanje' arondácija, deflorácija, evakuácija
2. 'rezultat dejanja' formulácija, fundácija
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
àcíkličen -čna -o (ȁí) ~ potekàcíklični -a -o (ȁí) kem. ~e spojineàcíkličnost -i ž, pojm. (ȁí)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Aconcágua -e [akonkagva] ž, zem. i. (ȃ) |gora v Andih|: na ~iaconcágovski -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
a cónto [kon] nač. prisl. zv. (ọ̑); gl. a konto
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
acrylán -a [akrilan] m, snov. (ȃ); gl. akrilan
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
..áč m. prip. obr. (á)
1. člov. 'vršilec' baháč, nosáč
2. 'vršilnik' odbijáč, odpiráč, tolkáč
3. člov. 'nosilec lastnosti' beláč, bradáč, glaváč
4. člov. 'opravkar' brentáč, burkáč; živ. govnáč
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
..áča ž. prip. obr. (á)
1. člov. 'vršilka' lováča; nečlov. klopotáča
2. 'vršilnica' brisáča, igráča, kopáča
3. člov. 'nosilka lastnosti' prsáča; nečlov. krastáča
4. 'nosilnica lastnosti' rebráča
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ačìh posnem. medm. (ȉ) ~, ~, je kihal
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ad [poudarjeno àd] predl., lat. cit., urad. k, na: pripombe ~ 1
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ad.. [poudarjeno ád] predp.; pred d, f, g, k, l, p, t varianta a..3; pred c varianta ak.. |k, proti, blizu| adsorbírati, adaptírati, adhezíja, adherénten, advènt, advokát, adnotácija, administrácija; adícija, afiksácija, agregát, akumulácija, alokácija, aportácija, atrákcija; akceptírati, akcidénca
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
A. D. okrajš. anno Domini |v letu Gospodovem; po Kristusu; po Kristusovem rojstvu; po našem štetju, našega štetja|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
..ád ž. prip. obr. (ȃ) ʻskupno imeʼ otročád, perjád, divjád, gnilád
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Áda -e ž, oseb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
..áda ž. prip. obr. (ȃ)
1. 'dejanje, rezultat dejanja' blokáda, rošáda
2. 'skupno ime' kolonáda, dekáda
3. 'snov' limonáda
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ad absúrdum nač. prisl. zv. (ȗ) lat. cit. do nesmisla: gnati spor ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ad ácta1 [akta] smer. prostor. prisl. zv. (ȃ) lat. cit., pravn. k spisom, v arhiv: dati listino ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ad ácta2 [akta] povdk. zv. (ȃ) lat. cit. Stvar je ~ ~ |se ne obravnava več|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adágio1 -a [adadžo] m z -em (ȃ) |skladba|: ~ v a-molu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adágio2 [adadžo] nač. prisl. (ȃ) glasb. ‹počasi›
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Adalbert -a m osebno lastno ime
Adalbert:
de bi tebe hodile poshlushat ribe, kakor S. Antona: tize kakor S. Franciſca: koini, inu vuoli, kakor S. Adalberta tož. ed. (V, 343) Sv. Ádalbert (umrl 981)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Ádam -a m, oseb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Adam -a m osebno lastno ime
Adam:
Adam im. ed. je bil ta parvi Krajl na semli ǀ je bil Abelna vubil pred ozhmy Ozheta Adama rod. ed. ǀ prezej ta napametna shivina ſe Adamu daj. ed. Eui inu v'punt postaui ǀ Sdej obernimo ſe K'Adamu daj. ed., inu K'Eui ǀ Bug prezej v'Paradish pride, inu Adama tož. ed. ijszhe ǀ taushenkrat sapuvid Boshjo prelomil s'Adamam or. ed. Ádam, hebr. Adám, prvi človek, ki ga je Bog ustvaril iz prsti (SP 1 Mz 5,1).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Adam ► ▪ˈaːdam -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Adámič -a m z -em oseb. i., psp (ȃ)Adámička -e ž, oseb. i. (ȃ) ljud.Adámičev -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adamít -a m, člov. (ȋ) |pripadnik krščanske ločine|: nazori ~ovadamítka -e ž, člov. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ádamov in Ádamov -a -o (ȃ) ~o jabolko |grlna hrustančna izboklina|; šalj. biti v ~em kostumu |nag, gol|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Adamov -a prid. Adamov:
Kateri zevu Adamavi im. ed. m dol. rod je poshgal ǀ Kakor Hzhij Adamava im. ed. ž ǀ leta s. Diuiza pride od Adamaviga rod. ed. m roda ǀ is koſtj Adamave rod. ed. ž ǀ Ah vy nepametni, inu preprosti Adamaui im. mn. m otrozy ǀ ty prevezh preusetni Adamavi im. mn. m otrozi pres vſiga konza ſe toshio zhes Boga ǀ kakor vſijm Adamavim daj. mn. otrokom ſe ſgodij ǀ na otroke Adamave tož. mn. m ena velika butara je naloshena → Adam
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ádamovec -vca tudi adámovec -vca m z -em (ȃ; ȃ) adamovo jabolko
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ádamovski -a -o tudi adámovski -a -o (ȃ; ȃ) poud. ~i izgovori |izgovarjanje na drugega|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ádams-stókesov in Ádams-Stókesov -a -o [ksov-] (ȃ-ọ̑) zdrav. ~ sindrom
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adaptabílen -lna -o; bolj ~ (ȋ) prilagodljiv: ~ organadaptabílnost -i ž, pojm. (ȋ) prilagodljivost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adaptácija -e ž, pojm. (á) ~ organizma prilagoditev, prilagajanje (okolju); ~ podstrešja preureditev, prenovitev; števn. ~e besedil priredbe, predelave
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adápter -ja m z -em (á; ȃ) ~ za televizor ‹prilagojevalo›
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adaptêr -ja m z -em člov. (ȇ) ‹prilagojevalec›adaptêrka -e ž, člov. (ȇ) ‹prilagojevalka›adaptêrjev -a -o (ȇ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adaptíran -a -o (ȋ) ~i prostori preurejeni, prenovljeniadaptírani -a -o (ȋ) barvno ~e živali prilagojene živaliadaptíranost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adaptírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adaptíranje (ȋ) kaj ~ lokal preurediti, prenoviti, prilagoditi; ~ scenarij prirediti, predelati; adaptirati kaj na kaj ~ organe na spremenjeno okolje prilagoditi, prilagajatiadaptírati se -am se (ȋ) na kaj ~ ~ ~ novi delovni čas prilagoditi se, prilagajati se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adaptíven -vna -o (ȋ)adaptívni -a -o (ȋ) ~ menjalnik
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Addison -a [édi] m, oseb. i. (ẹ̑) |angleški zdravnik|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
addisonov in Addisonov -a -o [édi] (ẹ̑) ~a bolezen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adekvát -a m (ȃ) ustreznik: prevajalski ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adekváten -tna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ustrezen, enakovreden: najti ~ izrazadekvátnost -i ž, pojm. (ȃ) ustreznost, enakovrednost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adekvátno nač. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) ustrezno, enakovredno: ~ se izraziti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Adeláide -- [ajd-] ž, zem. i. (ȃ); gl. Adelajda
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Adelájda -e ž, zem. i. (ȃ) |avstralsko mesto|: v ~iadelájdski -a -o (ȃ)Adelájdčan -a m, preb. i. (ȃ)Adelájdčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Ádenauer -ja [ave] m z -em oseb. i. (ȃ) |nemški kancler|Ádenauerjev -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adénda -énd s mn. (ẹ̑) izobr. |dostavki|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adenítis -a m, pojm. (ȋ) zdrav. |vnetje žrelnice|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adenóm -a m (ọ̑) zdrav. žlezna bula: ~ ščitnice
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adépt -a m, člov. (ẹ̑) izobr.: mladi ~i modernistične šole izbrani učenci; ~i panslavizma privrženciadéptka -e ž, člov. (ẹ̑) izobr.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adherénten -tna -o (ẹ̑) |sprijet, zraščen|adheréntni -a -o (ẹ̑) zdrav. ~a pljučna mrenaadheréntnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adhezíja -e ž, pojm. (ȋ) fiz. |sila|; zdrav. |zraslost, zraščenost|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adhezíjski -a -o (ȋ) fiz. ~a silaadhezíjskost -i ž, pojm. (ȋ) fiz.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adhezíven -vna -o (ȋ)adhezívni -a -o (ȋ) fiz. ~a snov |lepljiva|adhezívnost -i ž, pojm. (ȋ) fiz. |lepljivost|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ad hóc1 ~ -- ~ -- [hok] (ọ̑) lat. cit. na hitro sestavljen, zasilen: ~ ~ gledališki oder
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ad hóc2 [hok] namer. prisl. zv. (ọ̑) lat. cit. posebej za ta primer, v ta namen: ~ ~ imenovana komisija
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adiabáta -e [ija] ž (ȃ) fiz. |krivulja|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adiabáten -tna -o [ija] (ȃ)adiabátni -a -o [ija] (ȃ) fiz. ~ sistem
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adícija -e ž, pojm. (í) seštevanje; ~ motivov |dodajanje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adieu [adjé] pozdrav. medm. (ẹ̑) fr. cit., neobč. zbogom, na svidenje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adíjo1 -- m (ȋ) pozdraviti z glasnim ~; neknj. pog. reči komu ~ |prenehati imeti (ljubezensko) zvezo s kom|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adíjo2 pozdrav. medm. (ȋ) neknj. pog. zbogom, na svidenje: Zdaj pa grem, ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ad infinítum čas. prisl. zv. (ȋ) lat. cit. brez konca in kraja, v neskončnost: odlašati ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ad informándum nač. prisl. zv. (ȃ) lat. cit. na znanje: dati podatke ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Á-diplómski -a -o (ȃ-ọ̑) ~ izpit
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adíranje (ȋ) seštevati: kaj ~ števila
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Ádis Abéba ~ -e ž, zem. i. (ȃ ẹ̑) |glavno mesto Etiopije|: v ~ ~iadisabébski -a -o (ẹ̑)Adisabébčan -a m, preb. i. (ẹ̑)Adisabébčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
aditív -a m, snov. (ȋ) |dodatek|: ~ v konzervi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Adíža -e ž, zem. i. (ȋ) |italijanska reka|adíški -a -o (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adj. okrajš. adjektiv |pridevnik|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ádjektiv -a m, mn. izobr. ádjektiva -iv s (ȃ) pridevnik
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adjektíven -vna -o (ȋ) pridevniškiadjektívni -a -o (ȋ) ~a besedna zvezaadjektívnost -i ž, pojm. (ȋ) pridevniškost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adjúnkt -a m, člov. (ȗ) pristav: sodni ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adjustírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adjustíranje (ȋ) neobč. opremiti, pripraviti: kaj ~ uradni spisadjustírati se -am se (ȋ) neobč. ~ ~ za parado opremiti se, pripraviti se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adjutánt -a m, člov. (á) pribočnik: kraljevi ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adjutantúra -e ž (ȗ) |urad|: prošnja na ~o
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adjútor -ja m z -em člov. (ȗ) izobr. pomočnikadjútorjev -a -o (ȗ) izobr.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adjútum -a m (ȗ) neobč. denarna pomoč
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adjuvánt -a m, snov. (á; ȃ á) |sestavina zdravila|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adlátus -a m, člov. (ȃ) neobč. pomočnik, namestnik: ministrov ~adlátusinja -e ž, člov. (ȃ) neobč. pomočnica, namestnica
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Ádler -ja m z -em oseb. i. (ȃ á) |avstrijski psihiater|Ádlerjev -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Ádlešiči -ev m mn., zem. i. (ȃ) v ~ihádlešiški -a -o (ȃ)Ádlešičan -a m, preb. i. (ȃ)Ádlešičanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ad líbitum nač. prisl. zv. (ȋ) glasb. ‹po želji, poljubno›
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adligát -a m (ȃ) biblio. privezek
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
administrácija -e ž, pojm. (á) pisarniško delo; upravljanje, uprava; števn. funkcionarji ~e |upravnega organa|; zglasiti se v ~i v pisarni; ameriška ~ vlada
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
administracíjski -a -o (ȋ) ~o delo pisarniško
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
administratíva -e ž (ȋ) redk. funkcionarji ~e uprave; pojm., žarg. ~ in proizvodnja pisarniško poslovanje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
administratívec -vca m z -em člov. (ȋ) žarg. upravni uslužbenecadministratívka -e ž, člov. (ȋ) žarg. upravna uslužbenkaadministratívčev -a -o (ȋ) žarg.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
administratíven -vna -o (ȋ) upravenadministratívni -a -o (ȋ) ~ organ; ~e zadeve; ~i opravki pisarniški opravkiadministratívnost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
administratívno nač. prisl. (ȋ) ~ določene cene |z uradnim odlokom|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
administrátor -ja m z -em člov. (ȃ) pisarniški uslužbenec; upravnik, upraviteljadministrátorka -e ž, člov. (ȃ)administrátorjev -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
administratúra -e ž (ȗ) apostolska ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
administrírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; administríranje (ȋ) upravljati; uradovati; |opravljati pisarniška dela|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
admirál1 -a m, člov. (ȃ)admirálka -e ž, člov. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
admirál2 -a m živ. (ȃ) |metulj|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
admiralitéta -e ž (ẹ̑) stavba britanske ~e; skup. admiralski zbor, admirali
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
admirálski -a -o (ȃ) ~ čin
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
admisíja -e ž, pojm. (ȋ) strojn. |puščanje pare v parno turbino|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Ádmont -a m, zem. i. (ȃ) |avstrijsko mesto|: v ~uádmontski -a -o (ȃ)Ádmontčan -a m, preb. i. (ȃ)Ádmontčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adnéks -a m (ẹ̑) zdrav. privesek, dodatek: kožni, maternični ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adnotácija -e ž, pojm. (á) pravn. zaznamba
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ad óculos [ok] nač. prisl. zv. (ọ̑) lat. cit. nazorno: ~ ~ prikazati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adolescénca -e ž, pojm. (ẹ̑) mladostna doba: preživljati ~o
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adolescénčen -čna -o (ẹ̑) mladosten, mladostniškiadolescénčni -a -o (ẹ̑) ~ izbruhadolescénčnost -i ž, pojm. (ẹ̑) mladostnost, mladostniškost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adolescènt -ênta m, člov. (ȅ é) mladostnikadolescêntka -e ž, člov. (ȇ) mladostnica
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adolescêntski -a -o (ȇ) mladostniški
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Ádolf -a m, oseb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Adolfus m osebno lastno ime
Adolf:
kakor je shivel Adolphus im. ed. duhouni ſyn S. Francisca (I/1, 188) ǀ Adolphus Appat im. ed. veni Kambri sapert po nozhi je bil sgorel (IV, 402)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Adonáj -a m z -em oseb. i. (ȃ) |naziv za Boga|Adonájev -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Adonid -a m osebno lastno ime
Adonis:
neKateri ijh shenKajo temu nezhistimu maliKu Adonidu daj. ed., tu je tej nezhisti lubesni ǀ Bogina te lepote je tekla branit Adonida tož. ed., Boga te lubesni ǀ Ti ledih sò molili boga adonida tož. ed. Adónis, gr. Ἄδονις, ljubljenec Afrodite
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Adonija(s) -sa/-ja m osebno lastno ime
Adonija:
trye ſynoui Dauidaui ſo bily vbyti; Ammon, Abſſolon, inu adonia im. ed. ǀ teh trobentariou Firsht Adonias im. ed., ſe sazhudi ǀ s' beſſedamy Firshta Adoniasa rod. ed. ǀ leta nej hotel Salamona sa krajla ſposnati, temuzh Adonia tož. ed. ǀ Salamon pak je bil sapovedal Adonia tož. ed. vubiti Adoníja, Davidov sin, ki se je neuspešno potegoval za prestolonasledstvo in bil zato ubit (SP 1 Kr 1,8).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adópcija -e ž, pojm. (ọ́) posvojitev: ~ otroka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adoptánt -a m, člov. (á; ȃ á) posvojiteljadoptántka -e ž, člov. (ȃ) posvojiteljica
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adoptíran -a -o (ȋ) posvojenadoptírani -a -o (ȋ) ~ otrok posvojenecadoptíranost -i ž, pojm. (ȋ) posvojenost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adoptíranec -nca m z -em člov. (ȋ) posvojenecadoptíranka -e ž, člov. (ȋ) posvojenkaadoptírančev -a -o (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adoptírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adoptíranje (ȋ) posvojiti: koga ~ otroka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adoptíven -vna -o (ȋ)adoptívni -a -o (ȋ) ~ oče posvojitelj; ~ sin posvojenecadoptívnost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adorácija -e ž, pojm. (á) izobr. čaščenje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adorátor -ja m z -em člov. (ȃ) izobr. častilec, oboževalecadorátorka -e ž, člov. (ȃ) izobr. častilka, oboževalkaadorátorjev -a -o (ȃ) izobr.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adráš -a m z -em (á) rastl. črnika
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adrenálen -lna -o (ȃ) nadledvičenadrenálni -a -o (ȃ) anat. ~ sestav
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adrenalín -a m, snov. (ȋ) |hormon|: ~ v krvi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adrésa -e ž (ẹ̑) neobč. naslov
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adresa gl.
atres
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adresánt -a m, člov. (á; ȃ á) odpošiljateljadresántka -e ž, člov. (ȃ) odpošiljateljica
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adresár -ja m z -em (á) seznam naslovov, imenik
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adresát -a m, člov. (ȃ) naslovljenec, naslovnikadresátka -e ž, člov. (ȃ) naslovljenka, naslovnica
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adréselj -slja m z -em (ẹ́) pokr. dresen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adrésen -sna -o (ẹ̑) neobč. naslovenadrésni -a -o (ẹ̑) rač. ~o polje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adresírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adresíranje (ȋ) neobč. naslavljati, nasloviti: kaj ~ pismo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Ádria -e [ija] ž (ȃ) prakt.sp. Adria AirwaysÁdrijin -a -o (ȃ) prakt.sp. ~a letala letala Adrie Airways
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Adria Airways ~e -- [ádrija êrvejs] ž, stvar. i. (ȃ ȇ) |slovenska letalska družba|: delati pri ~i ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Adrianopel m zemljepisno lastno ime
Odrin:
Rim ſe imenuje od Romula Alexandria od Alexandria. Conſtantinopel od Conſtantina. Adrianopel im. ed. od Adriana Odrín, lat. Hadrianopolis, danes turš. Edirne, mesto v turš. Trakiji
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Adrian(us) -na m osebno lastno ime
1. Hadrijan:
ta Vuzheni Philoſophus Secundus, kateriga je uprashal Ceſſar Adrianus im. ed. ǀ kakor ga je imenoval Papesh Adrianus im. ed. ǀ kar je djal Dionyſius od Ceſſaria Adriana rod. ed. ǀ sakaj zhe Dionyſius Caſſius od Ceſſaria Adriana rod. ed. je djal ǀ Rim ſe imenuje od Romula Alexandria od Alexandria. Conſtantinopel od Conſtantina. Adrianopel od Adriana rod. ed. ǀ nikar li vènim Meſti kakor Adriana tož. ed., ampak po celli Europi 2. Adrijan:
Adrianus im. ed. s' velikem veſſeljam, inu troſtam je poshlushal ǀ Gospud Adrian im. ed. grè damu ǀ sapovei Ceſſar, de imaio Roke, inu noge Adrianu daj. ed. odſekat 1. Públij Élij Hádrijan, lat. Publius Aelius Hadrianus (117–138), rimski cesar, Trajanov posinovljenec in naslednik 2. Eden šestih papežev z imenom Hádrijan 3. Sv. Adriján, lat. Hadrianus, mučen pribl. 305 v Nikomedeji
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Adriján -a m, oseb. i. (ȃ)Adrijána -e ž, oseb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adrijánski -a -o (ȃ) zastar. jadranski
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Adrikomus m osebno lastno ime
Adrihomij:
AdZevsiricomus im. ed. odovory (II, 477) Krístjan Adrihómij, srlat. Christianus Adrichomius (umrl 1533–85), niz. pisec, avtor dela Theatrum terrae sanctae
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adsorbènt -ênta m, snov. (ȅ é) učinkovit ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adsorbírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adsorbíranje (ȋ) fiz. |vezati; zgoščevati|: kaj Oglje dobro ~a vlago
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adsórpcija -e ž, pojm. (ọ́) fiz. |vezanje; zgoščevanje|: pospešiti ~o
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adsorptíven -vna -o (ȋ)adsorptívni -a -o (ȋ) fiz. ~e snoviadsorptívnost -i ž, pojm. (ȋ) fiz.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adstrát -a m (ȃ) jezikosl. romanski ~ v slovenskem jeziku
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adstríngens -a m, snov. (ȋ) |zdravilo|: ~ zmanjšuje krvavitev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adstringènt -ênta m, snov. (ȅ é) adstringens
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adúkcija -e ž, pojm. (ú) zdrav. ~ noge |primik|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adulár -ja m z -em snov. (ȃ) |rudnina|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adúlt -a m, člov. (ȗ) odrasli: izobraževanje ~ovadúltinja -e ž, člov. (ȗ) odrasla
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adultêrij -a m z -em pojm. (é) prešuštvo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adumbrán -a m, snov. (ȃ) |zdravilo|: dati bolniku ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Á-dúr -a m, pojm. (ȃ-ȗ) glasb.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adút -a m, tudi živ. (ȗ) vzeti karte z ~om; poud. biti glavni ~ moštva |biti najboljši igralec|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adut ► aˈduːt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adv. okrajš. adverb |prislov|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
advènt -ênta m, mest. ed. tudi advéntu pojm. (ȅ é) zadnja nedelja v ~u
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
advent -a m advent:
ta S. Aduent tož. ed. bodo miſlili na noue guante ǀ ſe ſo poſtili cel advent tož. ed. ǀ V' Adventi mest. ed. yh opomina ǀ NA PERVO NEDELO V' ADVENTV mest. ed. ← srlat. adventus (Christi) ‛(Kristusov) prihod’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
advent ► ˈȯːdvent ȯdˈvẹːnta m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
advênten -tna -o tudi advénten -tna -o (é; ȇ; ẹ̑)advêntni -a -o tudi advéntni -a -o (é; ȇ; ẹ̑) ~ čas
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adventen ► ȯdˈvẹːntnė -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adventíst -a m, člov. (ȋ) ver. srečanje ~ovadventístka -e ž, člov. (ȋ) ver.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adventístičen -čna -o (í) ver.adventístični -a -o (í) ~a cerkev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adventíven -vna -o (ȋ) nadomestenadventívni -a -o (ȋ) ~e korenineadventívnost -i ž, pojm. (ȋ) nadomestnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
advêrb -a m (ȇ) prislov
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
adverzatíven -vna -o (ȋ) nasproten, nasprotujočadverzatívni -a -o (ȋ) jezikosl. ~ veznik protivni veznik
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
advokát -a m, člov. (ȃ) izročiti zadevo ~u odvetniku; poud. Ne bom tvoj ~ |zagovornik|advokátka -e ž, člov. (ȃ) odvetnica
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
advokat ► advȯˈkaːt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
advokátski -a -o (ȃ) odvetniški: ~a pisarna
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
advokatúra -e ž, pojm. (ȗ) odvetništvo: posvetiti se ~i; števn. ~ v prvem nadstropju
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
AEG AEG-ja tudi AEG -- [aegé -êja tudi aegé] m, prva oblika z -em (ẹ̑ ȇ; ẹ̑) |nemško podjetje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
aeríran -a -o (ȋ) grad. ozračenaerírani -a -o (ȋ) ~ betonaeríranost -i ž, pojm. (ȋ) grad. ozračenost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
aerírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aeríranje (ȋ) grad. dodati, dodajati zrak, ozračiti: kaj ~ beton
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Aêro -a m, stvar. i. (ȇ) |tovarna|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
aêro.. prvi del podr. zlož. (ȇ) |zrak; letalski| aêrofotografíja, aêroklúb
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
aero.. prvi del podr. zlož. |zrak; letalski| aerobióza, aerolít, aerosól; aerodróm, aeronávt, aeroplán
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
aeróben -bna -o (ọ̑) biol.aeróbni -a -o (ọ̑) ~e bakterijeaeróbnost -i ž, pojm. (ọ̑) biol.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
aeróbika -e ž, pojm. (ọ́; ọ̑) |telovadba|: ukvarjati se z ~o
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
aerobús -a m (ȗ) |letalo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
aêrodinámičen -čna -o (ȇȃ)aêrodinámični -a -o (ȇȃ) ~a oblika letala
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
aêrodinámično nač. prisl. (ȇá) ~ oblikovano vozilo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
aerodróm -a m (ọ̑) letališče
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
aerofagíja -e ž, pojm. (ȋ) |bolezensko požiranje zraka|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Aeroflót -a m, stvar. i. (ọ̑) |ruska letalska družba|Aeroflótov -a -o (ọ̑) ~a letala
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
aêrofotografíja -e ž, pojm. (ȇȋ) ukvarjati se z ~o; števn. narediti ~o
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
aêrofotogrametríja -e ž, pojm. (ȇȋ) ~ gozdov
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
aêrohidroplán -a m (ȇȃ) |letalo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
aêroklúb -a m (ȇȗ) letalski klub
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
aerolít -a m (ȋ) |kamniti meteorit|: padec ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
aerométer -tra m (ẹ́) poskus z ~om
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
aêromíting -a m (ȇȋ) letalski miting
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
aeronávt -a m, člov. (ȃ) letalec; zrakoplovecaeronávtka -e ž, člov. (ȃ) letalka; zrakoplovka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
aeronávtika -e ž, pojm. (á) letalstvo; zrakoplovstvo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
aeroplán -a m (ȃ) letalo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
aeroplan ► erȯpˈlaːn -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
aeropórt -a m (ọ̑) letališče
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
aêroposnétek -tka m (ȇẹ̑) ~ glavnega mesta
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
aerorally -ja [aêroréli] m z -em (ȇẹ̑); gl. aeroreli
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
aêroréli -ja m z -em (ȇẹ̑) |tekmovanje|: udeležiti se ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
aerosól -a m, snov. (ọ̑) vdihavati ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
aerostát -a m (ȃ) balon, zrakoplov
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
aêrotáksi -ja m z -em (ȇȃ) |letalo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
aêroterapíja -e ž, pojm. (ȇȋ) ~ v hribih
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
aêrotranspórt -a m, pojm. (ȇọ̑) letalski prevoz
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
aêrovlék -a m, pojm. (ȇẹ̑) dvokrilec za ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Aétij -a m z -em im. tudi Aétius [iju] oseb. i. (ẹ́) |rimski vojskovodja|Aétijev -a -o (ẹ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
afazíja -e ž, pojm. (ȋ) zdrav. |izguba govora|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
àfebrílen -lna -o (ȁȋ) brezvročinskiàfebrílni -a -o (ȁȋ) ~o stanjeàfebrílnost -i ž, pojm. (ȁȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
afékcija -e ž, pojm. (ẹ́) neobč. vznemirjenost, razvnetost; zdrav. kožna ~ kožno obolenje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
afékt -a m, pojm. (ẹ̑) reči kaj v ~u v razburjenju; biti človek ~ov
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
afektácija -e ž, pojm. (á) nenaravnost, izumetničenost: igralčeva ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
afektíran -a -o; bolj ~ (ȋ) nenaraven, izumetničen: ~ glas; ~a deklamacijaafektíranost -i ž, pojm. (ȋ) nenaravnost, izumetničenost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
afektírano nač. prisl. (ȋ) ~ govoriti nenaravno, izumetničeno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
afektíven -vna -o (ȋ) |zelo čustven|afektívni -a -o (ȋ) ~o stanjeafektívnost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
afélij -a m z -em (ẹ́) zvezdosl. odsončje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
afêra -e ž (ȇ) politična ~; poud. Iz te malenkosti je nastala cela ~ |neprijeten dogodek|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
aferáštvo -a s, pojm. (ȃ) publ. ~ v politiki
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
aferéza -e ž (ẹ̑) jezikosl. |opuščanje začetnega glasu, zloga|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
afežêjevka -e ž, člov. (ȇ) polit. žarg. članica AFŽ-ja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Afgánistan -a m, zem. i. (ȃ) |azijska država|: v ~uafgánistanski -a -o (ȃ)Afgánistanec -nca m z -em preb. i. (ȃ)Afgánistanka -e ž, preb. i. (ȃ)Afgánistančev -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
aficírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aficíranje (ȋ) neobč. škodljivo vplivati, prizadeti: koga/kaj Njihovo kulturo so aficirali tuji vplivi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
àfigurálen -lna -o (ȁȃ) Slika je čisto ~aàfigurálni -a -o (ȁȃ) ~o slikarstvo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
afíks -a m (ȋ) jezikosl. pona: besedotvorni ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
afiliírati -am [iji] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; afiliíranje (ȋ) pridružiti, pripojiti: kaj k/h čemu ~ banko k drugi banki
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
afín -a -o (ȋ) geom. ~a povezava geometrijskih tvorbafínost -i ž, pojm. (ȋ) geom.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
afinitéta -e ž, pojm. (ẹ̑) knj. pog. imeti ~o do česa nagnjenje, naklonjenost; kem. ~ kovin do kisika
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
afinitéten -tna -o (ẹ̑) podoben, soroden: ne biti ~afinitétni -a -o (ẹ̑) kem. ~a silaafinitétnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
afinja -e ž opica:
ta Affinia im. ed. je ta peld bila umasala ǀ Ali ta paklenska Affinia im. ed. … ſe pomuia ǀ Polè sagledaio shkoffauo Affinio tož. ed., katera na Altar ſtopi penſelz vſame, v'farbi omozhi, ter sazhne zhezhikat (II, 405) Tvorjeno iz izposojenke iz srvnem. affe ‛opica’, prim. pri Megiserju affinia ‛ſimia’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
afirmácija -e ž, pojm. (á) ~ igralca uveljavitev; gospodarska ~ podjetja utrditev, uveljavitev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
afirmatíven -vna -o (ȋ) Odgovor je ~ pritrdilenafirmatívni -a -o (ȋ) jezikosl. ~ stavek trdilni stavekafirmatívnost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
afirmíran -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ igralec uveljavljenafirmíranost -i ž, pojm. (ȋ) uveljavljenost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
afirmírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; afirmíranje (ȋ) koga/kaj ~ svoj položaj utrditi, uveljavitiafirmírati se -am se (ȋ) ~ ~ kot igralec uveljaviti se; afirmirati se pred kom/čim ~ ~ ~ svetom izkazati se, doseči priznanje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
afišírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; afišíranje (ȋ) neobč. pritrditi, izobesiti (lepak): kaj ~ razglas po vseh postajah
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
áfna -e ž (á) neknj. pog.: opica; |kdor se nenaravno, izumetničeno vede|; rač. žarg. |znak ‹@›|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
afnaríja -e ž, pojm. (ȋ) neknj. pog. spakovanje, nenaravno, izumetničeno vedenje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
afnáti se -ám se nedov. -àj se -ájte se, -ajóč se, -áje se; -àl se -ála se, -àt se; afnánje; (-àt se) (á ȃ) neknj. pog. spakovati se, nenaravno, izumetničeno se vesti: Nehaj se afnati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
afoníja -e ž, pojm. (ȋ) zdrav. brezglasnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
aforíst -a m, člov. (ȋ)aforístka -e ž, člov. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
aforístičen -čna -o (í) Njegov stil je ~ |zgoščeno duhovit|aforístični -a -o (í) ~ stilaforístičnost -i ž, pojm. (í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
aforístično nač. prisl. (í) ~ zasnovani dialogi |zgoščeno duhovito|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
aforístika -e ž, pojm. (í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
aforízem -zma m (í) ~i o prijateljstvu |duhoviti reki, domisleki|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
afrík -a m, snov. (ȋ) morska trava: z ~om polnjene žimnice
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Áfrika -e ž, zem. i. (ȃ) |celina|: v ~iáfriški -a -o (ȃ)Afričàn -ána in Afričán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)Afričánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Afrika -e ž zemljepisno lastno ime
Afrika:
Nej ſe li shtima, inu huali Affrica im. ed. s' Auguſtinam ǀ S. Shimon pak gre v' AEgypt, v' Affrico tož. ed., inu Britanio ǀ ludje v' Meſapotamy, v' Araby, v' Affriki mest. ed., v' Britany, inu v' Pershy ſo veliko potrebo imeli ǀ V' tem lejti 1484 v' Affrichi mest. ed. Mišljeno je področje rimske province Afrika v današnji Tuniziji in Libiji, lat. Africa.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Afrikanar -ja m prebivalsko lastno ime
Afričan:
po tem Kir je bil Afrikanerij tož. mn. premagal (I/2, 67) → Afrika
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
afrikanístika -e ž, pojm. (í) |veda|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
afrikanizácija -e ž, pojm. (á) ~ gospodarstva
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 117869 zadetkov.