A simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za ↑amper
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
a ► a prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
a ► a vez.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aalenij -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abecéda abecéde samostalnik ženskega spola [abecéda] 1. nabor črk v ustaljenem zaporedju v latinični pisavi1.1. nabor črk v ustaljenem zaporedju v kaki pisavi sploh
2. začetno, osnovno znanje določenega področja
STALNE ZVEZE: Morsejeva abeceda, prstna abeceda, tonska abeceda ETIMOLOGIJA: iz imen prvih štirih črk latinske abecede a, be, ce in de po zgledu stvnem. ābēcēdē, star. nem. Abecede in poznolat. abecedārium ‛abeceda’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abeceda ► abėˈcẹːda -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abecédni abecédna abecédno pridevnik [abecédni] STALNE ZVEZE: abecedna vojna ETIMOLOGIJA: ↑abeceda
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abecédnik abecédnika samostalnik moškega spola [abecédnik] 1. knjiga, priročnik za spoznavanje črk, abecede, zlasti za predšolske otroke1.1. nekdaj učbenik za začetno učenje branja in pisanja
2. priročnik za začetno, osnovno spoznavanje določenega področja
3. abecedni seznam imen, pojmov
ETIMOLOGIJA: ↑abeceda
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abecednik ► abėˈcẹːdnėk -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abecédno prislov [abecédno] takó, da sledi zaporedju črk v abecedi
ETIMOLOGIJA: ↑abecedni
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abisál -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abisálna cóna -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abisálna pahljáča -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abisálni -a -o prid.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abisálni ekvivalènt -ega -ênta m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abisálni pás -ega pasú m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abisálni vršáj -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abisálno mórje -ega -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abisík -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abísni -a -o prid.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abísopelagiál -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ablácija -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ablacíjska razpóka -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aborálna površína -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aborálni dél -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abradírani materiál -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ábraham ábrahama samostalnik moškega spola [ábraham] 1. ekspresivno petdeseti rojstni dan1.1. ekspresivno praznovanje tega rojstnega dne
2. ekspresivno petdeseta obletnica obstoja, ustanovitve, odkritja česa2.1. ekspresivno praznovanje te obletnice
3. ekspresivno kdor praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let; SINONIMI: ekspresivno abrahamovec
FRAZEOLOGIJA: srečanje z abrahamom, srečati abrahama ETIMOLOGIJA: po svetopisemskem očaku Abrahamu; pomen izhaja iz evangeljskih besed Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?, ki so jih Judje izrekli Jezusu
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Ábraham Ábrahama samostalnik moškega spola [ábraham] FRAZEOLOGIJA: srečanje z Abrahamom, srečati se z Abrahamom ETIMOLOGIJA: ↑abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ábrahamov ábrahamova ábrahamovo pridevnik [ábrahamou̯ ábrahamova ábrahamovo] FRAZEOLOGIJA: abrahamova leta, abrahamovih let ETIMOLOGIJA: ↑abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Ábrahamov Ábrahamova Ábrahamovo pridevnik [ábrahamou̯ ábrahamova ábrahamovo] FRAZEOLOGIJA: Abrahamova leta, Abrahamovih let ETIMOLOGIJA: ↑Abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ábrahamovec ábrahamovca samostalnik moškega spola [ábrahamovəc] ekspresivno kdor praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let; SINONIMI: ekspresivno abraham
ETIMOLOGIJA: ↑abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ábrahamovka ábrahamovke samostalnik ženskega spola [ábrahamou̯ka] ekspresivno ženska, ki praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let
ETIMOLOGIJA: ↑abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ábrakadábra medmet [ábrakadábra] 1. uporablja se, ko govorec čara in naredi, da kaka stvar izgine, se pojavi, spremeni
2. ekspresivno ponazarja nenadno pojavitev, izginotje ali spremembo česa
3. kot samostalnik, ekspresivno dogodek, prikaz, ki daje vtis čudeža3.1. kot samostalnik, ekspresivno pisanje, ki mu govorec ne pripisuje zadostne prepričljivosti, (strokovne) relevantnosti, utemeljenosti
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Abrakadabra iz lat. abracadabra neznanega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abranek gl.
abranka
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abranka ► ˈaːbraŋka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abrazíja -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abrazíjska gŕba -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abrazíjska obála -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abrazíjska políca -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abrazíjska terása -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abrazíjski -a -o prid.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
abrazívni materiál -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absínt absínta samostalnik moškega spola [apsínt] žgana pijača iz pelina, janeža in drugih zelišč z visoko vsebnostjo alkohola
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Absinth) iz frc. absinthe, prvotno ‛pelin’, to pa prek lat. absinthium iz gr. apsínthion
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absolútna stárost -e -i ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absorbírana vôda -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absórpcija -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
absórpcija svetlôbe -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
acetátna fólija -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
acetátna metóda -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
àcíkličen àcíklična àcíklično pridevnik [àcíkličən] 1. v nekaterih zvezah v obliki aciklični ki ne obstaja, ne poteka v rednih, ponavljajočih se oblikah, fazah, ki se predvidljivo spreminjajo
2. v obliki aciklični ki ni iz več ponavljajočih se istovrstnih gibov, zlasti v športu
3. v obliki aciklični ki je v zvezi s sorazmerno stabilnostjo, za katero niso značilna večja, redno ponavljajoča se nihanja gospodarske aktivnosti3.1. v obliki aciklični ki je namenjen za doseganje take stabilnosti
4. v obliki aciklični pri katerem so ogljikovi atomi razporejeni v nesklenjeni verigi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. azyklisch, frc. acyclique, angl. acyclic, iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑cikličen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
acmit -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Adam ► ▪ˈaːdam -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adamelít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adaptívna radiácija -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ADHD ADHD in ADHD-ja samostalnik moškega spola [adẹhadé] 1. iz medicine, iz psihologije vedenjska in čustvena motnja, za katero je značilna hiperaktivnost, impulzivnost, pomanjkanje pozornosti, zlasti pri otrocih
2. kot pridevnik, iz medicine, iz psihologije ki je v zvezi z ADHD 1.
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ADHD, kratice za attention deficit hyperactivity disorder ‛motnja pozornosti s hiperaktivnostjo’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adhezíjska vôda -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ádidaska ádidaske samostalnik ženskega spola [ádidaska] navadno v množini, manj formalno nizko ali srednje visoko športno obuvalo, navadno iz sintetičnih materialov; SINONIMI: manj formalno superga, manj formalno teniska
ETIMOLOGIJA: po imenu nem. tovarne Adidas iz ljubkovalnega imena Adi in prvega zloga priimka ustanovitelja Adolfa Dasslerja (1900–1978)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adíjo medmet [adíjo] 1. manj formalno uporablja se, ko govorec ob slovesu koga pozdravi, zlasti znanca1.1. ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da se čemu odpoveduje, navadno začasno
2. ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da kdo ni več zaželen, potreben
3. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da ob neizpolnjevanju pogojev česa ni ali ne bo več
4. kot samostalnik manj formalen pozdrav ob slovesu, zlasti znanca4.1. kot samostalnik, ekspresivno prenehanje kake dejavnosti, odpoved čemu
FRAZEOLOGIJA: biti adijo, iti adijo, reči adijo komu, čemu, Adijo pamet! ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. addio < lat. ad Deum, dobesedno ‛k Bogu’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adinól -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adnétski apnénec -ega -nca m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adresa gl.
atres
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adsorbírana vôda -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adsórpcija -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adúktor -ja m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adulár -ja m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adulariscénca -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adúltni osébek -ega -bka m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adúltni zavòj -ega -ôja m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adut ► aˈduːt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
advékcija -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
advent ► ˈȯːdvent ȯdˈvẹːnta m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
adventen ► ȯdˈvẹːntnė -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
advokat ► advȯˈkaːt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aegéanij -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aerácija -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aeróbična cóna -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aeróbični -a -o prid.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aeróbični procés -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aeróbna cóna -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aeróbni aeróbna aeróbno pridevnik [aeróbni] 1. za katerega je potreben kisik1.1. pri katerem je prisoten kisik
1.2. ki živi, je aktiven ob prisotnosti kisika
2. ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema, pri katerih intenzivneje potekajo procesi, za katere je potreben kisik2.1. ki je namenjen za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema s spodbujanjem teh procesov
STALNE ZVEZE: aerobna stabilnost, aerobni interval, aerobni prag, aerobno kvarjenje, aerobno območje ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. aerob iz frc. aérobie, iz gr. aēr ‛zrak’ + gr. bíos ‛življenje’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aeróbni -a -o prid.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aeróbni procés -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aêrofotogeologíja -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aêrogeologíja -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aerolít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aerónij -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aeroplan ► erȯpˈlaːn -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aêroposnétek -tka m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aêrosiderolít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
afanítska kamnína -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
afanítska struktúra -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
afékt afékta samostalnik moškega spola [afékt] 1. kratkotrajno močno čustvo, ki ga lahko spremlja zmanjšana zmožnost razsojanja
2. naklonjen čustveni odnos do koga, česa
3. čustvo, občutje, zlasti kot ga odraža, vzbuja umetniško delo
STALNE ZVEZE: patološki afekt ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Affekt iz lat. affectus ‛čustvo, volja, strast’, iz afficere ‛prizadeti’ iz facere ‛delati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
afektíran afektírana afektírano pridevnik [afektíran] 1. ki pretirano kaže, izkazuje čustva in zato deluje nenaravno, izumetničeno1.1. ki kaže, izraža taka čustva in zato deluje nenaravno, izumetničeno
ETIMOLOGIJA: iz *afektirati iz ↑afekt
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
afektívni afektívna afektívno pridevnik [afektíu̯ni] 1. ki je v zvezi z afektom 1.1.1. ki je zaradi čustvenega vzgiba hipen, nepremišljen
1.2. ki je v zvezi s čustvi, občutji sploh
2. v obliki afektiven ki kaže, izraža naklonjen čustveni odnos do koga, česa
STALNE ZVEZE: afektivna motnja ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. affective, poznolat. affectivus, glej ↑afekt
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
afírska kamnína -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
afluéntni tók -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
áfna áfne samostalnik ženskega spola [áfna] 1. znak v obliki obkrožene črke a, ki se uporablja zlasti v elektronski komunikaciji; znak: @
2. slabšalno kdor vzbuja pozornost z nenaravnim, izumetničenim vedenjem, videzom
FRAZEOLOGIJA: afne guncati, guncanje afen ETIMOLOGIJA: < afinja iz besede, prevzete iz nem. Affe; v prvem pomenu po zgledu nem. Klammeraffe ‛hvatan’, tj. ‛južnoameriška opica z dolgim repom, ki ga uporablja za oprijemanje’, iz Klammer ‛spojka, spona, oklepaj’ in Affe ‛opica’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
afnáti se afnám se nedovršni glagol [afnáti se] 1. neformalno vesti se, početi kaj izumetničeno, šaljivo, neresno, navadno z namenom vzbujanja pozornosti
2. neformalno, ekspresivno imeti kaj, kar deluje izumetničeno, šaljivo, neresno in vzbuja pozornost
ETIMOLOGIJA: ↑afna
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
àfosílna kamnína -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
afótična cóna -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
afótik -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Áfriška plôšča -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Áfriški kratón -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Aga ► ▪ˈaːga -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
agac ► ˈagac -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
agalmatolít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
agát -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Á-generácija -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ágenska molása -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
agent ► aˈgẹnt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Agica ► ▪ˈagėca -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
agílen agílna agílno pridevnik [agílən] 1. ki je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine1.1. ki je okreten, se lahko hitro, spretno giblje
2. ekspresivno ki je okreten in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču2.1. ekspresivno ki je značilen za vozilo s takimi lastnostmi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. agil iz lat. agilis ‛hiter, okreten, živahen’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
agíliti glej agility
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
agility agilityja; tudi agíliti samostalnik moškega spola [agíliti] rekreativna, tekmovalna dejavnost, pri kateri vodnik vodi psa prek postavljenih ovir
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. agility, prvotno ‛spretnost, gibčnost, živahnost, delavnost’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
agílnost agílnosti samostalnik ženskega spola [agílnost] 1. lastnost koga, da je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine1.1. lastnost koga, da je okreten, se lahko hitro, spretno giblje
2. ekspresivno lastnost vozila, da je okretno in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču
ETIMOLOGIJA: ↑agilen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aglomerácija -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aglomerát -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aglomerátna bréča -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aglutinácija -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aglutinát -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aglutinírana foraminífera -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
agmatít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
agnát -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
agradácija -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
agradácijski tók -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
agregát -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
agresívna vôda -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ágrogeologíja -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
agrúm agrúma samostalnik moškega spola [agrúm] 1. navadno v množini drevo ali grm z rumenimi, oranžnimi ali zelenimi sladko kiselkastimi plodovi kroglaste oblike, ki raste v tropskih ali subtropskih krajih; primerjaj lat. Citrus; SINONIMI: citrus 1.1. navadno v množini plod tega drevesa ali grma, zlasti kot hrana, jed; SINONIMI: citrus
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. agrume < vulglat. *acrume ‛kisel (sadež)’, prvotneje ‛oster’ < lat. ācer
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
àh medmet1. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj1.1. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti nezadovoljstvo, nad čim negoduje, navadno očitajoče
2. izraža, da govorec želi ublažiti pomen izrečenega
3. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost3.1. izraža, da govorec občuti vznesenost
3.2. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti nostalgijo
3.3. izraža, da govorec občuti hrepenenje po tem, kar je vsebina naslednjega stavka
4. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
5. izraža čustveno podkrepitev izjave5.1. uporablja se za čustveno podkrepitev pritrjevanja ali zanikovanja
FRAZEOLOGIJA: biti oh in ah, oh in ah, Ah ja. ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȁh, rus. áh, češ. ach; imitativna beseda, ki posnema vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. ach, amer. angl. uh, lat. āh, ↑a - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Ah simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za ↑amper + lat. hōra ‛ura’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ahá1 in ahà členek1. manj formalno, tudi ponovljeno izraža, da govorec pritrjuje, soglaša
2. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom, ironično izraža, da govorec ne verjame predhodno navedeni izjavi2.1. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom, manj formalno, ironično izraža, da govorec razume koga in mu navidezno pritrjuje
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ahȁ, srb. tudi a-ȁ, ahȃ, rus. agá, polj. aha, češ. ahà, verjetno iz *a + *ha
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ahá2 in ahà medmet1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec kaj spozna, prikliče iz spomina, najde1.1. izgovarja se z večjo jakostjo, ironično izraža, da se govorec zaradi pritegovanja pozornosti česa navidez ne more spomniti, dojeti ali je navidez presenečen
STALNE ZVEZE: aha efekt ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto iz nem. aha, angl. aha - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aha ► aˈxaː medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ahát -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
àhermatípična korála -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ahle ► ˈaːxle ˈaːxėu̯ ž mn.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ahm; tudi ahem medmet1. izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti, navadno iz zadrege
2. izraža, da se govorec uspe česa spomniti, navadno nenadoma
3. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike
4. kot členek, manj formalno izraža, da govorec pritrjuje, soglaša
ETIMOLOGIJA: ↑a + ↑hm
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
àhondrít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aids aidsa; tudi AIDS samostalnik moškega spola [ájc] nalezljiva virusna bolezen, ki jo povzroča virus HIV in za katero je značilna slabitev imunskega sistema
STALNE ZVEZE: mačji aids ETIMOLOGIJA: ↑AIDS
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
AIDS glej aids
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aikido aikida samostalnik moškega spola [ajkído] 1. borilna veščina, pri kateri se poskuša nasprotnika s preusmerjanjem sile njegovega napada spraviti iz ravnotežja in mu s prijemi, meti preprečiti nadaljnji napad
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. aikido iz jap. aikidō, prvotno ‛pot harmonije duha’, iz ai ‛harmonija’ + ki ‛duh, življenjska energija’ + dō ‛pot, način’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
airedalski airedalska airedalsko pridevnik [êrdelski] in [erdélski] STALNE ZVEZE: airedalski terier ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. Airedale, po istoimenski angleški pokrajini
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Airyjeva hipotéza o izostazíji -e -e -- -- ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
àj medmet1. izraža, da se govorec spomni česa neprijetnega1.1. izraža, da govorec ob spoznanju česa neprijetnega občuti obžalovanje
2. izraža, da je govorec prijetno presenečen
3. tudi ponovljeno uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost
4. izraža, da govorec občuti vznesenost, radost
5. zlasti v ljudskih pesmih uporablja se za nadomeščanje zlogov besedila v refrenu5.1. uporablja se, ko govorec želi uspavati otroka
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot hrv., srb. ȃj, rus. áj, češ., stčeš. aj, litov. aĩ, nem. ei; v romanskih jezikih predvsem za izražanje bolečine: it. àhi, frc. aie, špan. ay
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aj ► ˈai̯ medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ája1 členekizgovarja se s podaljšanim j, zlasti prvi zlog se izgovarja z višjim tonom uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje
ETIMOLOGIJA: verjetno iz ↑aj + ↑ja
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ajá2 medmet1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da se govorec uspe česa spomniti, navadno nenadoma1.1. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom in podaljšanim a izraža, da je govorec presenečen, kaj sprejema z začudenjem
1.2. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
1.3. ironično izraža, da se govorec zaradi pritegovanja pozornosti česa navidez ne more spomniti, dojeti ali je navidez presenečen
ETIMOLOGIJA: verjetno iz ↑a + ↑ja, morda pod vplivom nemščine, prim. tudi nar. ukr. ajá ‛seveda’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ája3 medmetuporablja se, ko govorec želi uspavati otroka
ETIMOLOGIJA: imitativna blagoglasna beseda, morda prevzeta iz nem. heia
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aja ► aˈjaː medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ájaj in ájáj; tudi ájêj medmettudi z večkrat ponovljenim zlogom (j)aj izraža, da govorec obžaluje nastalo neprijetnost, nesrečo, ki navadno doleti koga drugega
ETIMOLOGIJA: ↑aj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Ajbelj gl.
Ajbljen
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Ajbeljčan gl.
Ajbljenec
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Ajbeljčanka gl.
Ajbljenčica
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ajbeljski gl.
ajbljenski
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Ajbljen ► ▪ˈaːi̯bl’en -a in ▪ˈvaːi̯bl’en -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Ajbljenčica ► ▪ˈaːi̯bl’enčėca -e in ▪ˈvaːi̯bl’enčėca -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Ajbljenec ► ▪ˈaːi̯bl’enc -a in ▪ˈvaːi̯bl’enc -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ajbljenski ► ˈaːi̯bl’enskė -a -ȯ in ˈvaːi̯bl’enskė -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
àjd in ájd; in àjdi; in hàjd; in hàjdi; tudi àjde; tudi hàjde medmet1. neformalno uporablja se, ko govorec želi koga spodbuditi, pozvati k dejanju, zlasti k premiku z mesta1.1. neformalno uporablja se, ko govorec želi komu pokazati, da njegovega vedenja ne odobrava, in ga pozvati, naj se odstrani, umakne ali svoje vedenje popravi
2. neformalno izraža, da opisanemu dejanju neposredno sledi drugo dejanje, navadno odhod
3. neformalno uporablja se, ko govorec ob slovesu koga pozdravi, zlasti znanca
4. kot členek, neformalno izraža dopuščanje, načelno strinjanje4.1. kot členek, neformalno izraža, da je trditev okvirna, približna
ETIMOLOGIJA: ↑hajd
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ájda ájde samostalnik ženskega spola [ájda] 1. kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cvetovi v socvetjih in užitnimi semeni; primerjaj lat. Fagopyrum esculentum; SINONIMI: iz botanike navadna ajda 1.1. semena te rastline kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: navadna ajda, tatarska ajda ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. nem. Heiden k nem. Heide ‛ajd, pogan’, ker so ajdo v Evropo prinesli iz nekrščanskih krajev - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ajda ► ˈaːi̯da -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
àjde glej àjd, àjdi, hàjd, hàjdi
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
àjdi; in àjd; in hàjd; in hàjdi; tudi àjde; tudi hàjde medmet1. neformalno uporablja se, ko govorec želi koga spodbuditi, pozvati k dejanju, zlasti k premiku z mesta
2. neformalno izraža, da opisanemu dejanju neposredno sledi drugo dejanje, navadno odhod
3. neformalno uporablja se, ko govorec ob slovesu pozdravi koga, zlasti znanca
4. kot členek, neformalno izraža dopuščanje, načelno strinjanje
ETIMOLOGIJA: ↑hajdi
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ajdi ► ˈai̯dė, mn. ˈai̯te medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ajdide ► ai̯dėˈdeː medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ájdov ájdova ájdovo pridevnik [ájdou̯ ájdova ájdovo] ETIMOLOGIJA: ↑ajda
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ajdov ► ˈaːi̯dȯf -dȯva -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ájêj in ájej in ajêj, ájaj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ajfélij -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ajmemeni ► ai̯ˈmemenė prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ajmoht ► ˈaːi̯moxt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ajmohtar ► ˈaːi̯mȯxtar -ja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ajmožna ► ˈaːi̯možna -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ajmožnik ► ˈaːi̯mȯžnėk -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ajnfah ► ˈai̯nfax -- -- prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ajnrikati ► ai̯nˈrikat -an dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ajnumar ► ˈai̯numar -ja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
àjoj in ajòj in àjôj medmet1. izraža, da govorec česa ne odobrava, se zgraža, negoduje1.1. izraža, da govorec obžaluje kaj
ETIMOLOGIJA: ↑a + ↑joj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
àjs medmet1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec občuti bolečino ob dotiku česa zlasti vročega, bodečega, ostrega ali se vživi v tistega, ki jo občuti1.1. uporablja se, ko govorec opozori na kaj nevarnega, zlasti vročega, bodečega, ostrega
ETIMOLOGIJA: starejše tudi as, verjetno iz nepisanega medmeta, ki ga izgovorimo z vdihom skozi zobe; manj verjetno prevzeto iz nem. heiß ‛vroč’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ajta ► ˈai̯ta -e m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ájurvéda ájurvéde samostalnik ženskega spola [ájurvéda] 1. indijski nauk o zdravju, telesnem in duhovnem ravnovesju človeka, ki se vzpostavlja, ohranja s posebno prehrano, zdravilnimi zelišči, jogo1.1. tradicionalna indijska metoda zdravljenja, ki temelji na tem nauku
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ayurweda iz stind. āyurveda- iz ā́yu ‛življenje’ + véda-, glej ↑vedeti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ájurvédski ájurvédska ájurvédsko pridevnik [ájurvétski] ETIMOLOGIJA: ↑ajurveda
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ajzenpon ► ˈai̯zėnpȯn -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ajzenponar ► ˈai̯zėnpȯnar -ja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akacija gl.
agac
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akantít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akantódi -ov m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akávstobiolít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akcelerométer -tra m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akceptírati akceptíram dovršni in nedovršni glagol [akceptírati] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. akzeptieren in frc. accepter iz lat. acceptāre iz accipere ‛sprejeti’ iz capere ‛ujeti, vzeti’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akcéptni akcéptna akcéptno pridevnik [akcéptni] STALNE ZVEZE: akceptni nalog ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Akzept(auftrag) ‛akceptni, prejemni (nalog)’, iz Akzept ‛potrdilo o prejemu’, prevzeto iz lat. acceptum iz accipere ‛prejeti’ iz capere ‛ujeti, vzeti’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akcesórna kámrica -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akcesórna votlína -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akcesórni kanál -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akcesórni minerál -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akerít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
åkermanit -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
áki ákija samostalnik moškega spola [áki] čolnu podobna priprava za prevoz ponesrečene osebe na smučišču ali v gorah
ETIMOLOGIJA: prevzeto (in prilagojeno) prek nem. Akia in šved. Ackja iz samijskih jezikov
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akmít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ako ► ˈakȯ vez.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akorávno veznik [akoráu̯no] 1. starinsko izraža, da dejanje v glavnem stavku obstaja, poteka ali se zgodi kljub vsebini odvisnega stavka
2. starinsko izraža, poudarja smiselnost besede, na katero se nanaša odvisni stavek, kljub njeni omejenosti
ETIMOLOGIJA: ↑ako + ↑ravno
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akord ► aˈkọːrt – m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akratopég -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akratopégni izvír -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akràtotêrma -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akrécija -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akrecíjska cóna -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akrecíjska mêja plôšč -e -e -- ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akrecíjska teoríja -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akrilamíd akrilamída samostalnik moškega spola [akrilamít akrilamída] iz živilstva spojina, ki nastane iz glukoze ali fruktoze in aminokisline asparagin, zlasti pri (intenzivni) termični obdelavi živil
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. acrylamide, nem. Acrylamid iz nlat. acryl.. ‛ostrega vonja’, iz lat. acer ‛oster’ + oleo ‛imeti vonj’ + ↑amid
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akritárhi -ov m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ákrobatolít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akrocóna -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akrodóntni zób -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akromátski objektív -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akromórf -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akróstih akróstiha in akrostíh akrostíha samostalnik moškega spola [akróstih] in [akrostíh] iz literarne vede beseda, niz besed, sestavljen iz prvih črk zaporednih verzov v pesmi, navadno kot posvetilo
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Akrostichon, frc. acrostiche in srlat. acrostichis) iz gr. akrostikhís, iz ákros ‛vrh, konica’ + ↑stih
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aksa ► ˈaksa -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aksiálna ravnína -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aksiálna vŕsta simetríje -e -e -- ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aksiálni premík -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aksiálni prerèz -ega -éza m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aksiálni presèk -ega -éka m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aksiálni rázred -ega -éda m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aksiálni rázred simetríje -ega -éda -- m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aksiálni sinklinórij -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aksinít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
áksis -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aksometríja -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aksonolíp -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aksopódij -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aktinídija aktinídije samostalnik ženskega spola [aktinídija] iz botanike trti podobna rastlina vzpenjavka z belimi cvetovi in navadno dlakavimi rjavimi plodovi z zelenim mesom; primerjaj lat. Actinidia; SINONIMI: kitajska kosmulja, kivi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. actinidia, iz gr. aktī́s ‛žarek’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aktinolít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aktinopterígiji -ev m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aktivacíjska energíja -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aktívna jáma -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aktívna plást -e plastí ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aktívna vôda -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aktívni krás -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aktívni ledeník -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aktívni ognjeník -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aktívni rób -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aktívni vulkán -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aktualízem -zma m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aktuogeologíja -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aktuopaleontologíja -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akumulácija -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akumulacíjska fáza -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akumulacíjska terása -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akústična karotáža -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akvamarín -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akvifêr -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akviklúd -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akvitán -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akvitánij -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
akvitárd -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Al simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Al, simbola za element ↑aluminij
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ala ► ˈala medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alabáster -tra m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alanít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alár -ja m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alárni sépt -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alaskít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alaunij -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
álb -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
álbatros álbatrosa samostalnik moškega spola [álbatros] zelo velika, galebu podobna vodna ptica s temnejšimi krili in svetlejšim trupom, ki živi na morjih in oceanih; primerjaj lat. Diomedeidae
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Albatros, angl. albatross, starejše algatross, iz špan., port. alcatraz, nejasnega izvora, morda prevzeto iz arab. al g̣aṭṭās ‛neka vodna ptica’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
álbij -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
albít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
albítenje -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
albitizácija -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
albítov-epidótov amfibolítni fácies -ega -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
albítov-epidótov rógovčev fácies -ega -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
albítov filít -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
albítski dvójček -ega -čka m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
albítski zákon -ega -óna m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
albítsko-epidótski rógovec -ega -vca m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Albonídi -ov m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Alboránska depresíja -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
albumín albumína samostalnik moškega spola [albumín] iz biologije, iz kemije enostavna beljakovina, topna v vodi, ki se pojavlja zlasti v krvni plazmi, mleku, jajčnem beljaku
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Albumin, angl. albumin, frc. albumine, iz lat. albumen ‛beljak’, iz albus ‛bel’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
albumínski albumínska albumínsko pridevnik [albumínski] STALNE ZVEZE: albuminska skuta ETIMOLOGIJA: ↑albumin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ALCAPA -E ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Aldánski ščít -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alé bazén -- -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aleksandrít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alelúja medmet [alelúja] 1. zlasti v krščanskih verskih besedilih izraža, da govorec občuti radost zaradi Kristusovega vstajenja od mrtvih
2. izraža, da je govorec vesel, zadovoljen, prijetno presenečen2.1. izraža, da je govorec zadovoljen, ker se je kaj končno zgodilo
2.2. izraža, da govorec hvali koga, kaj
3. izraža, da se zdi govorcu kaj nepojmljivo, nezaslišano, nesprejemljivo
4. kot samostalnik krščanski enobesedni obredni spev
5. kot samostalnik tradicionalna jed iz kuhanih posušenih olupkov repe
6. kot samostalnik, ekspresivno radost, veselje, sreča
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. halleluja, srlat. halleluiah in gr. allēloúïa iz hebr. halalū-jāh ‛slavite Jahveja’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alénij -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alépski alépska alépsko pridevnik [alépski] STALNE ZVEZE: alepski bor ETIMOLOGIJA: po mestu Alep v Siriji
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alêrgičen alêrgična alêrgično pridevnik [alêrgičən] 3. ekspresivno ki ima zelo odklonilen odnos do koga, česa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. allergicus, glej ↑alergija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alêrgično prislov [alêrgično] 1. takó, da se pojavi alergični odziv
2. ekspresivno z zelo odklonilnim odnosom do koga, česa
ETIMOLOGIJA: ↑alergičen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alergíja alergíje samostalnik ženskega spola [alergíja] 1. pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi
2. ekspresivno zelo odklonilen odnos do koga, česa
STALNE ZVEZE: kontaktna alergija, navzkrižna alergija ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Allergie, frc. allergie, angl. allergy, it. allergia iz nlat. allergia, kar je zloženo iz gr. állos ‛tuj, drugi, drugačen’ + tvorjenka od érgon ‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija organizma na telesu tuje snovi’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alergíjski alergíjska alergíjsko pridevnik [alergíski] ETIMOLOGIJA: ↑alergija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alêrgik alêrgika samostalnik moškega spola [alêrgik] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergiker, glej ↑alergija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alergológ alergológa samostalnik moškega spola [alergolók alergológa] zdravnik specialist za alergologijo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergologe, angl. allergologist, glej ↑alergologija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alergologíja alergologíje samostalnik ženskega spola [alergologíja] veda o alergijah, njihovem odkrivanju in zdravljenju
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergologie, angl. allergology, frc. allergologie, iz ↑alergija + gr. ..logía iz lógos ‛beseda, govor’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alergológinja alergológinje samostalnik ženskega spola [alergológinja] zdravnica specialistka za alergologijo
ETIMOLOGIJA: ↑alergolog
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alevrít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alevrolít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alfabét alfabéta samostalnik moškega spola [alfabét] nabor črk v ustaljenem zaporedju v grški pisavi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Alphabet in lat. alphabētum iz gr. alphábētos, kar je iz prvih dveh črk grškega alfabeta - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
álfa délci -- -ev m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
álfa krêmen -- -éna m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
álfa sévanje -- -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
álfa tridimít -- -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
álfa žárki -- -ov m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
álga -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alga ► ˈaːlga -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alginít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
álgna prepróga -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
álgna tekstúra -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
álgna tráta -e -e m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
álgni apnénec -ega -nca m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
álgni grebén -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
álgni prêmog -ega premóga m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
álgni rób -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
algománska orogenéza -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
algónkij -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ali ► ˈalė vez.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ali ► alė prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ali ► ˈalė prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aligátor aligátorja samostalnik moškega spola [aligátor] krokodil s krajšim, širšim gobcem, ki živi v Severni Ameriki in vzhodnem delu Kitajske; primerjaj lat. Alligator
STALNE ZVEZE: ameriški aligator, kitajski aligator ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Alligator, frc., angl. alligator iz špan. el lagarto (de Indias) ‛plazilec (severnoameriških Indijancev)’ < lat. lacerta - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alimentácija -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aliterácija aliterácije samostalnik ženskega spola [aliterácija] iz literarne vede ujemanje začetnih glasov ali glasovnih skupin v zaporednih besedah verza
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Alliteration, frc. allittération) iz srlat. allitteratio, iz lat. ad ‛pri, k’ + littera ‛črka’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alivalít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alkálijska kamnína -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alkálijski -a -o prid.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alkálijski amfiból -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alkálijski bazált -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alkálijski glinénci -ih -ev m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alkálijski granít -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alkálijski piroksén -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alkálijski plagiokláz -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alkálijski sienít -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alkálijsko-kálcijev kolíčnik -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alkálna kamnína -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alkálni -a -o prid.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alkálni amfiból -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alkálni bazált -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alkálni glinénci -ih -ev m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alkálni granít -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alkálni piroksén -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alkálni plagiokláz -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alkálni sienít -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alkálno-kálcijev kolíčnik -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alkálnost kamníne -i -- ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alkohol ► alkȯˈxọːl -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alkoholen ► alkȯˈxọːlėn -lna -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
allanít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
allemontít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
allerödski ínterstadiál -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
álma máter álme máter tudi álma máter samostalnik ženskega spola [álma máter] 1. privzdignjeno univerza
2. ekspresivno vir znanja, izkušenj
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz lat. alma mater ‛mati rednica’, prvotneje pridevek Jezusove matere Marije, prvotno pridevek nekaterih rimskih boginj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
almandín -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
almandínov amfibolítni fácies -ega -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alnöit -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
àlo in aló medmetneformalno uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost, koga nagovoriti, pozvati k čemu
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. allo iz ↑halo
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alo gl.
ala
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alofán -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alohtón -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alohtóni jámski sedimènt -ega -ega -ênta m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alohtóno nahajalíšče -ega -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alohtóno ozémlje -ega -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alojzijevo ► aˈlọːi̯zėjevȯ -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alokém -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alokémična metamorfóza -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aloklástična bréča -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alokromátski minerál -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
álometamorfízem -zma m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
álometamorfóza -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alometríja -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alominij gl.
aluminij
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alominijast gl.
aluminijast
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alomórfni -a -o prid.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alopaládij -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alopátrična vŕsta -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
álostratigrafíja -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alotigéni -a -o prid.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alotigénski -a -o prid.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
álotriomórfni kristál -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alotrófni organízem -ega -zma m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alotropíja -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alotrópni -a -o prid.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alpáka1 alpáke samostalnik ženskega spola [alpáka] 1. lami podobna južnoameriška domača žival z dolgim vratom in daljšo volnato dlako; primerjaj lat. Vicugna pacos 1.1. volna te živali ali tkanina iz volne te živali
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Alpaka in) špan. alpaca iz kečuan. (al)paco iz paco ‛(rdeče)rjav’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alpáka2 alpáke samostalnik ženskega spola [alpáka] zlitina bakra, cinka in niklja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpacca, komercialno ime izdelka avstrijskega proizvajalca Berndorf
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Álpe Álp ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Alpídi -ov m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alpídska enôta -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alpídsko-dinarídska mêja -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alpínec alpínca samostalnik moškega spola [alpínəc] 1. vojak italijanske pehotne enote, izurjene za bojevanje v gorah
2. manj formalno smučar, ki tekmuje v alpskem smučanju
3. manj formalno deskar, ki tekmuje v paralelnem slalomu ali veleslalomu
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. Alpino iz alpino ‛alpski’ < lat. Alpīnus, po pogorju Alpe - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Alpinídi -ov m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alpinídska orogenéza -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alpinídsko gúbanje -ega -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alpiníst alpinísta samostalnik moškega spola [alpiníst] športnik, ki se ukvarja z alpinizmom
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpinist ali it. alpinista, iz lat. Alpīnus ‛alpski’, po pogorju Alpe - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alpinístični alpinístična alpinístično pridevnik [alpinístični] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. alpinistisch, it. alpinistico iz ↑alpinist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alpinístka alpinístke samostalnik ženskega spola [alpinístka] športnica, ki se ukvarja z alpinizmom
ETIMOLOGIJA: ↑alpinist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alpinízem alpinízma samostalnik moškega spola [alpinízəm] dejavnost, ki se ukvarja z vzpenjanjem na visoke vrhove zlasti po nezavarovanih, neoznačenih smereh
STALNE ZVEZE: klasični alpinizem ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpinismus, it. alpinismo, glej ↑alpinist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alpínka alpínke samostalnik ženskega spola [alpínka] manj formalno smučarka, ki tekmuje v alpskem smučanju
ETIMOLOGIJA: ↑alpinec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alpinotípna orogenéza -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alpínski alpínska alpínsko pridevnik [alpínski] 4. ki je v zvezi z rastjo nad zgornjo gozdno mejo
5. ki je v zvezi z Alpami
STALNE ZVEZE: alpinski pas ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. alpino < lat. Alpīnus
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alpórtij -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
álpska orogenéza -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
álpska poledenítev -e -tve ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
álpska smér -e smerí ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
álpski -a -o prid.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
álpski fácies -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
álpski granít -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
álpski krás -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
álpski muschelkalk -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
álpski svízec -ega -zca m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
álpsko-dínarska mêja -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
álpsko gúbanje -ega -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alsbachit -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alstonít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alternácija generácij -e -- ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alternácija kamnín -e -- ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
altitermál -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alumínij alumínija samostalnik moškega spola [alumíni] lahka kovina srebrno bele barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element; simbol: Al
STALNE ZVEZE: primarni aluminij, sekundarni aluminij ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Aluminium, frc. aluminium iz nlat. aluminium, iz lat. alūmen ‛galun, aluminijev sulfat’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aluminij ► alȯˈmiːnėi̯ -nėja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aluminijast ► alȯˈmiːnėjast -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alumínijev alumínijeva alumínijevo pridevnik [alumínijeu̯ alumínijeva alumínijevo] ETIMOLOGIJA: ↑aluminij
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alumínijev magnetít -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alúmosilikát -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alunít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alunítenje -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alunitizácija -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aluviálna naplavína -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aluviálna pahljáča -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aluviálna ravnína -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aluviálna terása -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aluviálni nanòs -ega -ôsa m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aluviálni vršáj -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alúvij -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alveóla -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alveolárni rób -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alveolína -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alveolínski apnénec -ega -nca m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
alveolínsko-numulítni apnénec -ega -nca m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amalgám -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aman gl.
amen
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amaránt amaránta samostalnik moškega spola [amaránt] 1. kulturna rastlina z grozdastimi socvetji navadno svetlo vijoličaste barve in užitnimi semeni, po izvoru iz Srednje Amerike; primerjaj lat. Amaranthus 1.1. semena te rastline kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amarant iz lat. amarantus ‛rastlina Celosia cristata, petelinov greben’, to iz gr. amárantos ‛večen, trajen, nevenljiv’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amarílis amarílisa samostalnik moškega spola [amarílis] iz botanike rastlina z več večjimi trobentastimi, navadno rdečimi ali belimi cvetovi na enem steblu; primerjaj lat. Hippeastrum
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. amaryllis, po imenu pastirice gr. Amaryllís iz Vergilijevih pastirskih pesmi
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amazonít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amazónka amazónke samostalnik ženskega spola [amazónka] 1. ekspresivno ženska, ki je pogumna, bojevita in navadno privlačna
2. papiga zelenkaste barve z rdečimi, rumenimi ali modrimi lisami zlasti nad kljunom, okoli oči, po izvoru iz Južne in Srednje Amerike ter Karibov; primerjaj lat. Amazona
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amazone in lat. Amāzon iz gr. Amadzṓn, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amazónski kámen -ega -mna m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ámbitus -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ambligonít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ambolanta gl.
ambulanta
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ambulakrálna brázda -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ambulakrálna cév -e ceví ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ambulakrálna nožíca -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ambulakrálna plôščica -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ambulakrálni sistém -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ambulakrálno pólje -ega -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ambulanta ► ambȯˈlaːnta -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ameboídna gúba -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amen ► ˈamen in ˈaman m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amen ► ˈamen in ˈaman medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amenzalízem -zma m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Američan ipd. gl.
Merikanec ipd.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Amêrika Amêrike samostalnik ženskega spola [amêrika] FRAZEOLOGIJA: odkriti Ameriko, stric iz Amerike, teta iz Amerike ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov (nem. Amerika, frc. Amerique, angl., it. America), od 1507 ime kontinenta, po it. pomorščaku Amerigu Vespucciju (1454–1551)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Amerika ipd. gl.
Merika ipd.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amerikanec ipd. gl.
merikanec ipd.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ameriški gl.
merikanski
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amesít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ametíst -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amfíbiji -ev m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amfiból -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amfibolít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amfibolítni diorít -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amfibolítni fácies -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amfibolítni skrílavec -ega -vca m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amfibolítov diorít -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amfibolítov gnájs -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amfibolítov kristalínski skrílavec -ega -ega -vca m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amfibolítov kristálni skrílavec -ega -ega -vca m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amfibolítski skrílavec -ega -vca m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amfibólov azbést -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amfibólov diorít -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amfibólovec -vca m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amfibólov gnájs -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amfibólov peridotít -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amficélni ligamènt -ega -ênta m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amfidrómično obmóčje -ega -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amfiklína -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amfiklínske plastí -ih -- ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amfistegína -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amfistegínski láporovec -ega -vca m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Amici-Bertrandova léča -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amigdaloídna struktúra -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amínokislínska úra -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ámm; in êmm medmet1. tudi z večkrat ponovljeno črko a ali m uporablja se, ko se govorec obotavlja, želi zapolniti premor v govoru
2. kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko a ali m izraz premora, zadrege
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda za zapolnjevanje premora, tako kot angl. um
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ammonitico rósso -a -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amónacetátna metóda -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amóniak amóniaka; in amónijak samostalnik moškega spola [amónijak] brezbarven plin neprijetnega, ostrega vonja, ki nastaja pri razkrajanju, presnovi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ammoniak, frc. ammoniac iz lat. (sāl) ammōniacum ‛amonijeva sol’, to pa iz gr. ammōniakón, po oazi z Amonovim templjem v Libiji, kjer so jo pridobivali - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amónijak amónijaka; in amóniak samostalnik moškega spola [amónijak] brezbarven plin neprijetnega, ostrega vonja, ki nastaja pri razkrajanju, presnovi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ammoniak, frc. ammoniac iz lat. (sāl) ammōniacum ‛amonijeva sol’, to pa iz gr. ammōniakón, po oazi z Amonovim templjem v Libiji, kjer so jo pridobivali - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amoníti -ov m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amonítna lóbna čŕta -e -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amonítna sutúrna línija -e -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amonoídi -ov m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amórfni -a -o prid.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amórfni krêmen -ega -éna m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amortizácija amortizácije samostalnik ženskega spola [amortizácija] 2. iz financ in računovodstva postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe; SINONIMI: iz financ in računovodstva amortiziranje 2.1. iz financ in računovodstva postopno odpisovanje vrednosti osnovnih sredstev; SINONIMI: iz financ in računovodstva amortiziranje
3. iz financ in računovodstva postopno manjšanje deleža obresti in večanje deleža glavnice pri odplačevanju posojila
STALNE ZVEZE: biološka amortizacija ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Amortisation, angl. amortisation, iz ↑amortizirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 31028 zadetkov.