A simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za ↑amper
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
a ► a prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
a ► a vez.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aalenij -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
abecéda abecéde samostalnik ženskega spola [abecéda] 1. nabor črk v ustaljenem zaporedju v latinični pisavi1.1. nabor črk v ustaljenem zaporedju v kaki pisavi sploh
2. začetno, osnovno znanje določenega področja
STALNE ZVEZE: Morsejeva abeceda, prstna abeceda, tonska abeceda ETIMOLOGIJA: iz imen prvih štirih črk latinske abecede a, be, ce in de po zgledu stvnem. ābēcēdē, star. nem. Abecede in poznolat. abecedārium ‛abeceda’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
abeceda ► abėˈcẹːda -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
abecédni abecédna abecédno pridevnik [abecédni] STALNE ZVEZE: abecedna vojna ETIMOLOGIJA: ↑abeceda
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
abecédnik abecédnika samostalnik moškega spola [abecédnik] 1. knjiga, priročnik za spoznavanje črk, abecede, zlasti za predšolske otroke1.1. nekdaj učbenik za začetno učenje branja in pisanja
2. priročnik za začetno, osnovno spoznavanje določenega področja
3. abecedni seznam imen, pojmov
ETIMOLOGIJA: ↑abeceda
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
abecednik ► abėˈcẹːdnėk -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
abecédno prislov [abecédno] takó, da sledi zaporedju črk v abecedi
ETIMOLOGIJA: ↑abecedni
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
abisál -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
abisálna cóna -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
abisálna pahljáča -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
abisálni -a -o prid.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
abisálni ekvivalènt -ega -ênta m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
abisálni pás -ega pasú m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
abisálni vršáj -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
abisálno mórje -ega -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
abisík -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
abísni -a -o prid.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
abísopelagiál -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ablácija -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ablacíjska razpóka -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aborálna površína -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aborálni dél -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
abradírani materiál -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ábraham ábrahama samostalnik moškega spola [ábraham] 1. ekspresivno petdeseti rojstni dan1.1. ekspresivno praznovanje tega rojstnega dne
2. ekspresivno petdeseta obletnica obstoja, ustanovitve, odkritja česa2.1. ekspresivno praznovanje te obletnice
3. ekspresivno kdor praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let; SINONIMI: ekspresivno abrahamovec
FRAZEOLOGIJA: srečanje z abrahamom, srečati abrahama ETIMOLOGIJA: po svetopisemskem očaku Abrahamu; pomen izhaja iz evangeljskih besed Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?, ki so jih Judje izrekli Jezusu
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Ábraham Ábrahama samostalnik moškega spola [ábraham] FRAZEOLOGIJA: srečanje z Abrahamom, srečati se z Abrahamom ETIMOLOGIJA: ↑abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ábrahamov ábrahamova ábrahamovo pridevnik [ábrahamou̯ ábrahamova ábrahamovo] FRAZEOLOGIJA: abrahamova leta, abrahamovih let ETIMOLOGIJA: ↑abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Ábrahamov Ábrahamova Ábrahamovo pridevnik [ábrahamou̯ ábrahamova ábrahamovo] FRAZEOLOGIJA: Abrahamova leta, Abrahamovih let ETIMOLOGIJA: ↑Abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ábrahamovec ábrahamovca samostalnik moškega spola [ábrahamovəc] ekspresivno kdor praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let; SINONIMI: ekspresivno abraham
ETIMOLOGIJA: ↑abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ábrahamovka ábrahamovke samostalnik ženskega spola [ábrahamou̯ka] ekspresivno ženska, ki praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let
ETIMOLOGIJA: ↑abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ábrakadábra medmet [ábrakadábra] 1. uporablja se, ko govorec čara in naredi, da kaka stvar izgine, se pojavi, spremeni
2. ekspresivno ponazarja nenadno pojavitev, izginotje ali spremembo česa
3. kot samostalnik, ekspresivno dogodek, prikaz, ki daje vtis čudeža3.1. kot samostalnik, ekspresivno pisanje, ki mu govorec ne pripisuje zadostne prepričljivosti, (strokovne) relevantnosti, utemeljenosti
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Abrakadabra iz lat. abracadabra neznanega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
abranek gl.
abranka
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
abranka ► ˈaːbraŋka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
abrazíja -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
abrazíjska gŕba -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
abrazíjska obála -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
abrazíjska políca -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
abrazíjska terása -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
abrazíjski -a -o prid.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
abrazívni materiál -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
absínt absínta samostalnik moškega spola [apsínt] žgana pijača iz pelina, janeža in drugih zelišč z visoko vsebnostjo alkohola
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Absinth) iz frc. absinthe, prvotno ‛pelin’, to pa prek lat. absinthium iz gr. apsínthion
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
absolútna stárost -e -i ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
absorbírana vôda -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
absórpcija -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
absórpcija svetlôbe -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
acetátna fólija -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
acetátna metóda -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
àcíkličen àcíklična àcíklično pridevnik [àcíkličən] 1. v nekaterih zvezah v obliki aciklični ki ne obstaja, ne poteka v rednih, ponavljajočih se oblikah, fazah, ki se predvidljivo spreminjajo
2. v obliki aciklični ki ni iz več ponavljajočih se istovrstnih gibov, zlasti v športu
3. v obliki aciklični ki je v zvezi s sorazmerno stabilnostjo, za katero niso značilna večja, redno ponavljajoča se nihanja gospodarske aktivnosti3.1. v obliki aciklični ki je namenjen za doseganje take stabilnosti
4. v obliki aciklični pri katerem so ogljikovi atomi razporejeni v nesklenjeni verigi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. azyklisch, frc. acyclique, angl. acyclic, iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑cikličen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
acmit -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Adam ► ▪ˈaːdam -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
adamelít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
adaptívna radiácija -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ADHD ADHD in ADHD-ja samostalnik moškega spola [adẹhadé] 1. iz medicine, iz psihologije vedenjska in čustvena motnja, za katero je značilna hiperaktivnost, impulzivnost, pomanjkanje pozornosti, zlasti pri otrocih
2. kot pridevnik, iz medicine, iz psihologije ki je v zvezi z ADHD 1.
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ADHD, kratice za attention deficit hyperactivity disorder ‛motnja pozornosti s hiperaktivnostjo’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
adhezíjska vôda -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ádidaska ádidaske samostalnik ženskega spola [ádidaska] navadno v množini, manj formalno nizko ali srednje visoko športno obuvalo, navadno iz sintetičnih materialov; SINONIMI: manj formalno superga, manj formalno teniska
ETIMOLOGIJA: po imenu nem. tovarne Adidas iz ljubkovalnega imena Adi in prvega zloga priimka ustanovitelja Adolfa Dasslerja (1900–1978)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
adíjo medmet [adíjo] 1. manj formalno uporablja se, ko govorec ob slovesu koga pozdravi, zlasti znanca1.1. ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da se čemu odpoveduje, navadno začasno
2. ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da kdo ni več zaželen, potreben
3. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da ob neizpolnjevanju pogojev česa ni ali ne bo več
4. kot samostalnik manj formalen pozdrav ob slovesu, zlasti znanca4.1. kot samostalnik, ekspresivno prenehanje kake dejavnosti, odpoved čemu
FRAZEOLOGIJA: biti adijo, iti adijo, reči adijo komu, čemu, Adijo pamet! ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. addio < lat. ad Deum, dobesedno ‛k Bogu’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
adinól -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
adnétski apnénec -ega -nca m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
adresa gl.
atres
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
adsorbírana vôda -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
adsórpcija -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
adúktor -ja m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
adulár -ja m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
adulariscénca -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
adúltni osébek -ega -bka m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
adúltni zavòj -ega -ôja m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
adut ► aˈduːt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
advékcija -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
advent ► ˈȯːdvent ȯdˈvẹːnta m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
adventen ► ȯdˈvẹːntnė -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
advokat ► advȯˈkaːt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aegéanij -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aerácija -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aeróbična cóna -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aeróbični -a -o prid.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aeróbični procés -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aeróbna cóna -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aeróbni aeróbna aeróbno pridevnik [aeróbni] 1. za katerega je potreben kisik1.1. pri katerem je prisoten kisik
1.2. ki živi, je aktiven ob prisotnosti kisika
2. ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema, pri katerih intenzivneje potekajo procesi, za katere je potreben kisik2.1. ki je namenjen za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema s spodbujanjem teh procesov
STALNE ZVEZE: aerobna stabilnost, aerobni interval, aerobni prag, aerobno kvarjenje, aerobno območje ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. aerob iz frc. aérobie, iz gr. aēr ‛zrak’ + gr. bíos ‛življenje’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aeróbni -a -o prid.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aeróbni procés -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aêrofotogeologíja -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aêrogeologíja -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aerolít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aerónij -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aeroplan ► erȯpˈlaːn -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aêroposnétek -tka m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aêrosiderolít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
afanítska kamnína -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
afanítska struktúra -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
afékt afékta samostalnik moškega spola [afékt] 1. kratkotrajno močno čustvo, ki ga lahko spremlja zmanjšana zmožnost razsojanja
2. naklonjen čustveni odnos do koga, česa
3. čustvo, občutje, zlasti kot ga odraža, vzbuja umetniško delo
STALNE ZVEZE: patološki afekt ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Affekt iz lat. affectus ‛čustvo, volja, strast’, iz afficere ‛prizadeti’ iz facere ‛delati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
afektíran afektírana afektírano pridevnik [afektíran] 1. ki pretirano kaže, izkazuje čustva in zato deluje nenaravno, izumetničeno1.1. ki kaže, izraža taka čustva in zato deluje nenaravno, izumetničeno
ETIMOLOGIJA: iz *afektirati iz ↑afekt
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
afektívni afektívna afektívno pridevnik [afektíu̯ni] 1. ki je v zvezi z afektom 1.1.1. ki je zaradi čustvenega vzgiba hipen, nepremišljen
1.2. ki je v zvezi s čustvi, občutji sploh
2. v obliki afektiven ki kaže, izraža naklonjen čustveni odnos do koga, česa
STALNE ZVEZE: afektivna motnja ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. affective, poznolat. affectivus, glej ↑afekt
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
afírska kamnína -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
afluéntni tók -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
áfna áfne samostalnik ženskega spola [áfna] 1. znak v obliki obkrožene črke a, ki se uporablja zlasti v elektronski komunikaciji; znak: @
2. slabšalno kdor vzbuja pozornost z nenaravnim, izumetničenim vedenjem, videzom
FRAZEOLOGIJA: afne guncati, guncanje afen ETIMOLOGIJA: < afinja iz besede, prevzete iz nem. Affe; v prvem pomenu po zgledu nem. Klammeraffe ‛hvatan’, tj. ‛južnoameriška opica z dolgim repom, ki ga uporablja za oprijemanje’, iz Klammer ‛spojka, spona, oklepaj’ in Affe ‛opica’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
afnáti se afnám se nedovršni glagol [afnáti se] 1. neformalno vesti se, početi kaj izumetničeno, šaljivo, neresno, navadno z namenom vzbujanja pozornosti
2. neformalno, ekspresivno imeti kaj, kar deluje izumetničeno, šaljivo, neresno in vzbuja pozornost
ETIMOLOGIJA: ↑afna
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
àfosílna kamnína -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
afótična cóna -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
afótik -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Áfriška plôšča -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Áfriški kratón -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Aga ► ▪ˈaːga -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
agac ► ˈagac -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
agalmatolít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
agát -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Á-generácija -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ágenska molása -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
agent ► aˈgẹnt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Agica ► ▪ˈagėca -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
agílen agílna agílno pridevnik [agílən] 1. ki je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine1.1. ki je okreten, se lahko hitro, spretno giblje
2. ekspresivno ki je okreten in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču2.1. ekspresivno ki je značilen za vozilo s takimi lastnostmi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. agil iz lat. agilis ‛hiter, okreten, živahen’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
agíliti glej agility
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
agility agilityja; tudi agíliti samostalnik moškega spola [agíliti] rekreativna, tekmovalna dejavnost, pri kateri vodnik vodi psa prek postavljenih ovir
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. agility, prvotno ‛spretnost, gibčnost, živahnost, delavnost’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
agílnost agílnosti samostalnik ženskega spola [agílnost] 1. lastnost koga, da je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine1.1. lastnost koga, da je okreten, se lahko hitro, spretno giblje
2. ekspresivno lastnost vozila, da je okretno in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču
ETIMOLOGIJA: ↑agilen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aglomerácija -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aglomerát -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aglomerátna bréča -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aglutinácija -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aglutinát -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aglutinírana foraminífera -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
agmatít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
agnát -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
agradácija -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
agradácijski tók -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
agregát -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
agresívna vôda -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ágrogeologíja -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
agrúm agrúma samostalnik moškega spola [agrúm] 1. navadno v množini drevo ali grm z rumenimi, oranžnimi ali zelenimi sladko kiselkastimi plodovi kroglaste oblike, ki raste v tropskih ali subtropskih krajih; primerjaj lat. Citrus; SINONIMI: citrus 1.1. navadno v množini plod tega drevesa ali grma, zlasti kot hrana, jed; SINONIMI: citrus
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. agrume < vulglat. *acrume ‛kisel (sadež)’, prvotneje ‛oster’ < lat. ācer
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
àh medmet1. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj1.1. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti nezadovoljstvo, nad čim negoduje, navadno očitajoče
2. izraža, da govorec želi ublažiti pomen izrečenega
3. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost3.1. izraža, da govorec občuti vznesenost
3.2. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti nostalgijo
3.3. izraža, da govorec občuti hrepenenje po tem, kar je vsebina naslednjega stavka
4. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
5. izraža čustveno podkrepitev izjave5.1. uporablja se za čustveno podkrepitev pritrjevanja ali zanikovanja
FRAZEOLOGIJA: biti oh in ah, oh in ah, Ah ja. ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȁh, rus. áh, češ. ach; imitativna beseda, ki posnema vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. ach, amer. angl. uh, lat. āh, ↑a - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Ah simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za ↑amper + lat. hōra ‛ura’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ahá1 in ahà členek1. manj formalno, tudi ponovljeno izraža, da govorec pritrjuje, soglaša
2. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom, ironično izraža, da govorec ne verjame predhodno navedeni izjavi2.1. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom, manj formalno, ironično izraža, da govorec razume koga in mu navidezno pritrjuje
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ahȁ, srb. tudi a-ȁ, ahȃ, rus. agá, polj. aha, češ. ahà, verjetno iz *a + *ha
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ahá2 in ahà medmet1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec kaj spozna, prikliče iz spomina, najde1.1. izgovarja se z večjo jakostjo, ironično izraža, da se govorec zaradi pritegovanja pozornosti česa navidez ne more spomniti, dojeti ali je navidez presenečen
STALNE ZVEZE: aha efekt ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto iz nem. aha, angl. aha - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aha ► aˈxaː medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ahát -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
àhermatípična korála -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ahle ► ˈaːxle ˈaːxėu̯ ž mn.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ahm; tudi ahem medmet1. izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti, navadno iz zadrege
2. izraža, da se govorec uspe česa spomniti, navadno nenadoma
3. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike
4. kot členek, manj formalno izraža, da govorec pritrjuje, soglaša
ETIMOLOGIJA: ↑a + ↑hm
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
àhondrít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aids aidsa; tudi AIDS samostalnik moškega spola [ájc] nalezljiva virusna bolezen, ki jo povzroča virus HIV in za katero je značilna slabitev imunskega sistema
STALNE ZVEZE: mačji aids ETIMOLOGIJA: ↑AIDS
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
AIDS glej aids
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aikido aikida samostalnik moškega spola [ajkído] 1. borilna veščina, pri kateri se poskuša nasprotnika s preusmerjanjem sile njegovega napada spraviti iz ravnotežja in mu s prijemi, meti preprečiti nadaljnji napad
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. aikido iz jap. aikidō, prvotno ‛pot harmonije duha’, iz ai ‛harmonija’ + ki ‛duh, življenjska energija’ + dō ‛pot, način’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
airedalski airedalska airedalsko pridevnik [êrdelski] in [erdélski] STALNE ZVEZE: airedalski terier ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. Airedale, po istoimenski angleški pokrajini
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Airyjeva hipotéza o izostazíji -e -e -- -- ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
àj medmet1. izraža, da se govorec spomni česa neprijetnega1.1. izraža, da govorec ob spoznanju česa neprijetnega občuti obžalovanje
2. izraža, da je govorec prijetno presenečen
3. tudi ponovljeno uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost
4. izraža, da govorec občuti vznesenost, radost
5. zlasti v ljudskih pesmih uporablja se za nadomeščanje zlogov besedila v refrenu5.1. uporablja se, ko govorec želi uspavati otroka
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot hrv., srb. ȃj, rus. áj, češ., stčeš. aj, litov. aĩ, nem. ei; v romanskih jezikih predvsem za izražanje bolečine: it. àhi, frc. aie, špan. ay
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aj ► ˈai̯ medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ája1 členekizgovarja se s podaljšanim j, zlasti prvi zlog se izgovarja z višjim tonom uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje
ETIMOLOGIJA: verjetno iz ↑aj + ↑ja
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ajá2 medmet1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da se govorec uspe česa spomniti, navadno nenadoma1.1. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom in podaljšanim a izraža, da je govorec presenečen, kaj sprejema z začudenjem
1.2. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
1.3. ironično izraža, da se govorec zaradi pritegovanja pozornosti česa navidez ne more spomniti, dojeti ali je navidez presenečen
ETIMOLOGIJA: verjetno iz ↑a + ↑ja, morda pod vplivom nemščine, prim. tudi nar. ukr. ajá ‛seveda’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ája3 medmetuporablja se, ko govorec želi uspavati otroka
ETIMOLOGIJA: imitativna blagoglasna beseda, morda prevzeta iz nem. heia
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aja ► aˈjaː medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ájaj in ájáj; tudi ájêj medmettudi z večkrat ponovljenim zlogom (j)aj izraža, da govorec obžaluje nastalo neprijetnost, nesrečo, ki navadno doleti koga drugega
ETIMOLOGIJA: ↑aj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Ajbelj gl.
Ajbljen
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Ajbeljčan gl.
Ajbljenec
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Ajbeljčanka gl.
Ajbljenčica
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ajbeljski gl.
ajbljenski
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Ajbljen ► ▪ˈaːi̯bl’en -a in ▪ˈvaːi̯bl’en -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Ajbljenčica ► ▪ˈaːi̯bl’enčėca -e in ▪ˈvaːi̯bl’enčėca -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Ajbljenec ► ▪ˈaːi̯bl’enc -a in ▪ˈvaːi̯bl’enc -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ajbljenski ► ˈaːi̯bl’enskė -a -ȯ in ˈvaːi̯bl’enskė -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
àjd in ájd; in àjdi; in hàjd; in hàjdi; tudi àjde; tudi hàjde medmet1. neformalno uporablja se, ko govorec želi koga spodbuditi, pozvati k dejanju, zlasti k premiku z mesta1.1. neformalno uporablja se, ko govorec želi komu pokazati, da njegovega vedenja ne odobrava, in ga pozvati, naj se odstrani, umakne ali svoje vedenje popravi
2. neformalno izraža, da opisanemu dejanju neposredno sledi drugo dejanje, navadno odhod
3. neformalno uporablja se, ko govorec ob slovesu koga pozdravi, zlasti znanca
4. kot členek, neformalno izraža dopuščanje, načelno strinjanje4.1. kot členek, neformalno izraža, da je trditev okvirna, približna
ETIMOLOGIJA: ↑hajd
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ájda ájde samostalnik ženskega spola [ájda] 1. kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cvetovi v socvetjih in užitnimi semeni; primerjaj lat. Fagopyrum esculentum; SINONIMI: iz botanike navadna ajda 1.1. semena te rastline kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: navadna ajda, tatarska ajda ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. nem. Heiden k nem. Heide ‛ajd, pogan’, ker so ajdo v Evropo prinesli iz nekrščanskih krajev - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ajda ► ˈaːi̯da -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
àjde glej àjd, àjdi, hàjd, hàjdi
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
àjdi; in àjd; in hàjd; in hàjdi; tudi àjde; tudi hàjde medmet1. neformalno uporablja se, ko govorec želi koga spodbuditi, pozvati k dejanju, zlasti k premiku z mesta
2. neformalno izraža, da opisanemu dejanju neposredno sledi drugo dejanje, navadno odhod
3. neformalno uporablja se, ko govorec ob slovesu pozdravi koga, zlasti znanca
4. kot členek, neformalno izraža dopuščanje, načelno strinjanje
ETIMOLOGIJA: ↑hajdi
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ajdi ► ˈai̯dė, mn. ˈai̯te medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ajdide ► ai̯dėˈdeː medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ájdov ájdova ájdovo pridevnik [ájdou̯ ájdova ájdovo] ETIMOLOGIJA: ↑ajda
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ajdov ► ˈaːi̯dȯf -dȯva -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ájêj in ájej in ajêj, ájaj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ajfélij -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ajmemeni ► ai̯ˈmemenė prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ajmoht ► ˈaːi̯moxt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ajmohtar ► ˈaːi̯mȯxtar -ja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ajmožna ► ˈaːi̯možna -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ajmožnik ► ˈaːi̯mȯžnėk -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ajnfah ► ˈai̯nfax -- -- prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ajnrikati ► ai̯nˈrikat -an dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ajnumar ► ˈai̯numar -ja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
àjoj in ajòj in àjôj medmet1. izraža, da govorec česa ne odobrava, se zgraža, negoduje1.1. izraža, da govorec obžaluje kaj
ETIMOLOGIJA: ↑a + ↑joj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
àjs medmet1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec občuti bolečino ob dotiku česa zlasti vročega, bodečega, ostrega ali se vživi v tistega, ki jo občuti1.1. uporablja se, ko govorec opozori na kaj nevarnega, zlasti vročega, bodečega, ostrega
ETIMOLOGIJA: starejše tudi as, verjetno iz nepisanega medmeta, ki ga izgovorimo z vdihom skozi zobe; manj verjetno prevzeto iz nem. heiß ‛vroč’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ajta ► ˈai̯ta -e m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ájurvéda ájurvéde samostalnik ženskega spola [ájurvéda] 1. indijski nauk o zdravju, telesnem in duhovnem ravnovesju človeka, ki se vzpostavlja, ohranja s posebno prehrano, zdravilnimi zelišči, jogo1.1. tradicionalna indijska metoda zdravljenja, ki temelji na tem nauku
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ayurweda iz stind. āyurveda- iz ā́yu ‛življenje’ + véda-, glej ↑vedeti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ájurvédski ájurvédska ájurvédsko pridevnik [ájurvétski] ETIMOLOGIJA: ↑ajurveda
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ajzenpon ► ˈai̯zėnpȯn -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ajzenponar ► ˈai̯zėnpȯnar -ja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
akacija gl.
agac
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
akantít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
akantódi -ov m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
akávstobiolít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
akcelerométer -tra m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
akceptírati akceptíram dovršni in nedovršni glagol [akceptírati] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. akzeptieren in frc. accepter iz lat. acceptāre iz accipere ‛sprejeti’ iz capere ‛ujeti, vzeti’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
akcéptni akcéptna akcéptno pridevnik [akcéptni] STALNE ZVEZE: akceptni nalog ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Akzept(auftrag) ‛akceptni, prejemni (nalog)’, iz Akzept ‛potrdilo o prejemu’, prevzeto iz lat. acceptum iz accipere ‛prejeti’ iz capere ‛ujeti, vzeti’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
akcesórna kámrica -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
akcesórna votlína -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
akcesórni kanál -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
akcesórni minerál -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
akerít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
åkermanit -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
áki ákija samostalnik moškega spola [áki] čolnu podobna priprava za prevoz ponesrečene osebe na smučišču ali v gorah
ETIMOLOGIJA: prevzeto (in prilagojeno) prek nem. Akia in šved. Ackja iz samijskih jezikov
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
akmít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ako ► ˈakȯ vez.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
akorávno veznik [akoráu̯no] 1. starinsko izraža, da dejanje v glavnem stavku obstaja, poteka ali se zgodi kljub vsebini odvisnega stavka
2. starinsko izraža, poudarja smiselnost besede, na katero se nanaša odvisni stavek, kljub njeni omejenosti
ETIMOLOGIJA: ↑ako + ↑ravno
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
akord ► aˈkọːrt – m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
akratopég -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
akratopégni izvír -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
akràtotêrma -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
akrécija -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
akrecíjska cóna -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
akrecíjska mêja plôšč -e -e -- ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
akrecíjska teoríja -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
akrilamíd akrilamída samostalnik moškega spola [akrilamít akrilamída] iz živilstva spojina, ki nastane iz glukoze ali fruktoze in aminokisline asparagin, zlasti pri (intenzivni) termični obdelavi živil
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. acrylamide, nem. Acrylamid iz nlat. acryl.. ‛ostrega vonja’, iz lat. acer ‛oster’ + oleo ‛imeti vonj’ + ↑amid
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
akritárhi -ov m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ákrobatolít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
akrocóna -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
akrodóntni zób -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
akromátski objektív -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
akromórf -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
akróstih akróstiha in akrostíh akrostíha samostalnik moškega spola [akróstih] in [akrostíh] iz literarne vede beseda, niz besed, sestavljen iz prvih črk zaporednih verzov v pesmi, navadno kot posvetilo
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Akrostichon, frc. acrostiche in srlat. acrostichis) iz gr. akrostikhís, iz ákros ‛vrh, konica’ + ↑stih
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aksa ► ˈaksa -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aksiálna ravnína -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aksiálna vŕsta simetríje -e -e -- ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aksiálni premík -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aksiálni prerèz -ega -éza m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aksiálni presèk -ega -éka m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aksiálni rázred -ega -éda m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aksiálni rázred simetríje -ega -éda -- m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aksiálni sinklinórij -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aksinít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
áksis -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aksometríja -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aksonolíp -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aksopódij -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aktinídija aktinídije samostalnik ženskega spola [aktinídija] iz botanike trti podobna rastlina vzpenjavka z belimi cvetovi in navadno dlakavimi rjavimi plodovi z zelenim mesom; primerjaj lat. Actinidia; SINONIMI: kitajska kosmulja, kivi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. actinidia, iz gr. aktī́s ‛žarek’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aktinolít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aktinopterígiji -ev m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aktivacíjska energíja -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aktívna jáma -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aktívna plást -e plastí ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aktívna vôda -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aktívni krás -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aktívni ledeník -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aktívni ognjeník -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aktívni rób -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aktívni vulkán -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aktualízem -zma m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aktuogeologíja -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aktuopaleontologíja -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
akumulácija -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
akumulacíjska fáza -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
akumulacíjska terása -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
akústična karotáža -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
akvamarín -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
akvifêr -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
akviklúd -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
akvitán -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
akvitánij -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
akvitárd -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Al simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Al, simbola za element ↑aluminij
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ala ► ˈala medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alabáster -tra m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alanít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alár -ja m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alárni sépt -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alaskít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alaunij -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
álb -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
álbatros álbatrosa samostalnik moškega spola [álbatros] zelo velika, galebu podobna vodna ptica s temnejšimi krili in svetlejšim trupom, ki živi na morjih in oceanih; primerjaj lat. Diomedeidae
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Albatros, angl. albatross, starejše algatross, iz špan., port. alcatraz, nejasnega izvora, morda prevzeto iz arab. al g̣aṭṭās ‛neka vodna ptica’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
álbij -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
albít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
albítenje -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
albitizácija -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
albítov-epidótov amfibolítni fácies -ega -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
albítov-epidótov rógovčev fácies -ega -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
albítov filít -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
albítski dvójček -ega -čka m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
albítski zákon -ega -óna m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
albítsko-epidótski rógovec -ega -vca m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Albonídi -ov m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Alboránska depresíja -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
albumín albumína samostalnik moškega spola [albumín] iz biologije, iz kemije enostavna beljakovina, topna v vodi, ki se pojavlja zlasti v krvni plazmi, mleku, jajčnem beljaku
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Albumin, angl. albumin, frc. albumine, iz lat. albumen ‛beljak’, iz albus ‛bel’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
albumínski albumínska albumínsko pridevnik [albumínski] STALNE ZVEZE: albuminska skuta ETIMOLOGIJA: ↑albumin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ALCAPA -E ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Aldánski ščít -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alé bazén -- -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aleksandrít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alelúja medmet [alelúja] 1. zlasti v krščanskih verskih besedilih izraža, da govorec občuti radost zaradi Kristusovega vstajenja od mrtvih
2. izraža, da je govorec vesel, zadovoljen, prijetno presenečen2.1. izraža, da je govorec zadovoljen, ker se je kaj končno zgodilo
2.2. izraža, da govorec hvali koga, kaj
3. izraža, da se zdi govorcu kaj nepojmljivo, nezaslišano, nesprejemljivo
4. kot samostalnik krščanski enobesedni obredni spev
5. kot samostalnik tradicionalna jed iz kuhanih posušenih olupkov repe
6. kot samostalnik, ekspresivno radost, veselje, sreča
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. halleluja, srlat. halleluiah in gr. allēloúïa iz hebr. halalū-jāh ‛slavite Jahveja’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alénij -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alépski alépska alépsko pridevnik [alépski] STALNE ZVEZE: alepski bor ETIMOLOGIJA: po mestu Alep v Siriji
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alêrgičen alêrgična alêrgično pridevnik [alêrgičən] 3. ekspresivno ki ima zelo odklonilen odnos do koga, česa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. allergicus, glej ↑alergija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alêrgično prislov [alêrgično] 1. takó, da se pojavi alergični odziv
2. ekspresivno z zelo odklonilnim odnosom do koga, česa
ETIMOLOGIJA: ↑alergičen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alergíja alergíje samostalnik ženskega spola [alergíja] 1. pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi
2. ekspresivno zelo odklonilen odnos do koga, česa
STALNE ZVEZE: kontaktna alergija, navzkrižna alergija ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Allergie, frc. allergie, angl. allergy, it. allergia iz nlat. allergia, kar je zloženo iz gr. állos ‛tuj, drugi, drugačen’ + tvorjenka od érgon ‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija organizma na telesu tuje snovi’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alergíjski alergíjska alergíjsko pridevnik [alergíski] ETIMOLOGIJA: ↑alergija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alêrgik alêrgika samostalnik moškega spola [alêrgik] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergiker, glej ↑alergija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alergológ alergológa samostalnik moškega spola [alergolók alergológa] zdravnik specialist za alergologijo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergologe, angl. allergologist, glej ↑alergologija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alergologíja alergologíje samostalnik ženskega spola [alergologíja] veda o alergijah, njihovem odkrivanju in zdravljenju
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergologie, angl. allergology, frc. allergologie, iz ↑alergija + gr. ..logía iz lógos ‛beseda, govor’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alergológinja alergológinje samostalnik ženskega spola [alergológinja] zdravnica specialistka za alergologijo
ETIMOLOGIJA: ↑alergolog
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alevrít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alevrolít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alfabét alfabéta samostalnik moškega spola [alfabét] nabor črk v ustaljenem zaporedju v grški pisavi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Alphabet in lat. alphabētum iz gr. alphábētos, kar je iz prvih dveh črk grškega alfabeta - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
álfa délci -- -ev m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
álfa krêmen -- -éna m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
álfa sévanje -- -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
álfa tridimít -- -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
álfa žárki -- -ov m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
álga -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alga ► ˈaːlga -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alginít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
álgna prepróga -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
álgna tekstúra -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
álgna tráta -e -e m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
álgni apnénec -ega -nca m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
álgni grebén -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
álgni prêmog -ega premóga m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
álgni rób -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
algománska orogenéza -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
algónkij -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ali ► ˈalė vez.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ali ► alė prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ali ► ˈalė prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aligátor aligátorja samostalnik moškega spola [aligátor] krokodil s krajšim, širšim gobcem, ki živi v Severni Ameriki in vzhodnem delu Kitajske; primerjaj lat. Alligator
STALNE ZVEZE: ameriški aligator, kitajski aligator ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Alligator, frc., angl. alligator iz špan. el lagarto (de Indias) ‛plazilec (severnoameriških Indijancev)’ < lat. lacerta - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alimentácija -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aliterácija aliterácije samostalnik ženskega spola [aliterácija] iz literarne vede ujemanje začetnih glasov ali glasovnih skupin v zaporednih besedah verza
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Alliteration, frc. allittération) iz srlat. allitteratio, iz lat. ad ‛pri, k’ + littera ‛črka’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alivalít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alkálijska kamnína -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alkálijski -a -o prid.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alkálijski amfiból -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alkálijski bazált -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alkálijski glinénci -ih -ev m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alkálijski granít -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alkálijski piroksén -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alkálijski plagiokláz -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alkálijski sienít -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alkálijsko-kálcijev kolíčnik -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alkálna kamnína -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alkálni -a -o prid.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alkálni amfiból -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alkálni bazált -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alkálni glinénci -ih -ev m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alkálni granít -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alkálni piroksén -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alkálni plagiokláz -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alkálni sienít -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alkálno-kálcijev kolíčnik -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alkálnost kamníne -i -- ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alkohol ► alkȯˈxọːl -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alkoholen ► alkȯˈxọːlėn -lna -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
allanít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
allemontít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
allerödski ínterstadiál -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
álma máter álme máter tudi álma máter samostalnik ženskega spola [álma máter] 1. privzdignjeno univerza
2. ekspresivno vir znanja, izkušenj
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz lat. alma mater ‛mati rednica’, prvotneje pridevek Jezusove matere Marije, prvotno pridevek nekaterih rimskih boginj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
almandín -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
almandínov amfibolítni fácies -ega -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alnöit -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
àlo in aló medmetneformalno uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost, koga nagovoriti, pozvati k čemu
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. allo iz ↑halo
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alo gl.
ala
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alofán -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alohtón -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alohtóni jámski sedimènt -ega -ega -ênta m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alohtóno nahajalíšče -ega -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alohtóno ozémlje -ega -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alojzijevo ► aˈlọːi̯zėjevȯ -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alokém -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alokémična metamorfóza -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aloklástična bréča -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alokromátski minerál -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
álometamorfízem -zma m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
álometamorfóza -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alometríja -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alominij gl.
aluminij
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alominijast gl.
aluminijast
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alomórfni -a -o prid.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alopaládij -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alopátrična vŕsta -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
álostratigrafíja -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alotigéni -a -o prid.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alotigénski -a -o prid.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
álotriomórfni kristál -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alotrófni organízem -ega -zma m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alotropíja -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alotrópni -a -o prid.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alpáka1 alpáke samostalnik ženskega spola [alpáka] 1. lami podobna južnoameriška domača žival z dolgim vratom in daljšo volnato dlako; primerjaj lat. Vicugna pacos 1.1. volna te živali ali tkanina iz volne te živali
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Alpaka in) špan. alpaca iz kečuan. (al)paco iz paco ‛(rdeče)rjav’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alpáka2 alpáke samostalnik ženskega spola [alpáka] zlitina bakra, cinka in niklja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpacca, komercialno ime izdelka avstrijskega proizvajalca Berndorf
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Álpe Álp ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Alpídi -ov m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alpídska enôta -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alpídsko-dinarídska mêja -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alpínec alpínca samostalnik moškega spola [alpínəc] 1. vojak italijanske pehotne enote, izurjene za bojevanje v gorah
2. manj formalno smučar, ki tekmuje v alpskem smučanju
3. manj formalno deskar, ki tekmuje v paralelnem slalomu ali veleslalomu
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. Alpino iz alpino ‛alpski’ < lat. Alpīnus, po pogorju Alpe - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Alpinídi -ov m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alpinídska orogenéza -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alpinídsko gúbanje -ega -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alpiníst alpinísta samostalnik moškega spola [alpiníst] športnik, ki se ukvarja z alpinizmom
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpinist ali it. alpinista, iz lat. Alpīnus ‛alpski’, po pogorju Alpe - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alpinístični alpinístična alpinístično pridevnik [alpinístični] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. alpinistisch, it. alpinistico iz ↑alpinist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alpinístka alpinístke samostalnik ženskega spola [alpinístka] športnica, ki se ukvarja z alpinizmom
ETIMOLOGIJA: ↑alpinist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alpinízem alpinízma samostalnik moškega spola [alpinízəm] dejavnost, ki se ukvarja z vzpenjanjem na visoke vrhove zlasti po nezavarovanih, neoznačenih smereh
STALNE ZVEZE: klasični alpinizem ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpinismus, it. alpinismo, glej ↑alpinist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alpínka alpínke samostalnik ženskega spola [alpínka] manj formalno smučarka, ki tekmuje v alpskem smučanju
ETIMOLOGIJA: ↑alpinec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alpinotípna orogenéza -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alpínski alpínska alpínsko pridevnik [alpínski] 4. ki je v zvezi z rastjo nad zgornjo gozdno mejo
5. ki je v zvezi z Alpami
STALNE ZVEZE: alpinski pas ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. alpino < lat. Alpīnus
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alpórtij -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
álpska orogenéza -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
álpska poledenítev -e -tve ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
álpska smér -e smerí ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
álpski -a -o prid.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
álpski fácies -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
álpski granít -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
álpski krás -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
álpski muschelkalk -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
álpski svízec -ega -zca m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
álpsko-dínarska mêja -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
álpsko gúbanje -ega -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alsbachit -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alstonít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alternácija generácij -e -- ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alternácija kamnín -e -- ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
altitermál -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alumínij alumínija samostalnik moškega spola [alumíni] lahka kovina srebrno bele barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element; simbol: Al
STALNE ZVEZE: primarni aluminij, sekundarni aluminij ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Aluminium, frc. aluminium iz nlat. aluminium, iz lat. alūmen ‛galun, aluminijev sulfat’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aluminij ► alȯˈmiːnėi̯ -nėja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aluminijast ► alȯˈmiːnėjast -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alumínijev alumínijeva alumínijevo pridevnik [alumínijeu̯ alumínijeva alumínijevo] ETIMOLOGIJA: ↑aluminij
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alumínijev magnetít -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alúmosilikát -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alunít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alunítenje -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alunitizácija -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aluviálna naplavína -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aluviálna pahljáča -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aluviálna ravnína -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aluviálna terása -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aluviálni nanòs -ega -ôsa m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aluviálni vršáj -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alúvij -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alveóla -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alveolárni rób -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alveolína -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alveolínski apnénec -ega -nca m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alveolínsko-numulítni apnénec -ega -nca m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
amalgám -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aman gl.
amen
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
amaránt amaránta samostalnik moškega spola [amaránt] 1. kulturna rastlina z grozdastimi socvetji navadno svetlo vijoličaste barve in užitnimi semeni, po izvoru iz Srednje Amerike; primerjaj lat. Amaranthus 1.1. semena te rastline kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amarant iz lat. amarantus ‛rastlina Celosia cristata, petelinov greben’, to iz gr. amárantos ‛večen, trajen, nevenljiv’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
amarílis amarílisa samostalnik moškega spola [amarílis] iz botanike rastlina z več večjimi trobentastimi, navadno rdečimi ali belimi cvetovi na enem steblu; primerjaj lat. Hippeastrum
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. amaryllis, po imenu pastirice gr. Amaryllís iz Vergilijevih pastirskih pesmi
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
amazonít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
amazónka amazónke samostalnik ženskega spola [amazónka] 1. ekspresivno ženska, ki je pogumna, bojevita in navadno privlačna
2. papiga zelenkaste barve z rdečimi, rumenimi ali modrimi lisami zlasti nad kljunom, okoli oči, po izvoru iz Južne in Srednje Amerike ter Karibov; primerjaj lat. Amazona
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amazone in lat. Amāzon iz gr. Amadzṓn, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
amazónski kámen -ega -mna m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ámbitus -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ambligonít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ambolanta gl.
ambulanta
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ambulakrálna brázda -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ambulakrálna cév -e ceví ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ambulakrálna nožíca -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ambulakrálna plôščica -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ambulakrálni sistém -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ambulakrálno pólje -ega -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ambulanta ► ambȯˈlaːnta -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ameboídna gúba -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
amen ► ˈamen in ˈaman m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
amen ► ˈamen in ˈaman medm.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
amenzalízem -zma m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Američan ipd. gl.
Merikanec ipd.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Amêrika Amêrike samostalnik ženskega spola [amêrika] FRAZEOLOGIJA: odkriti Ameriko, stric iz Amerike, teta iz Amerike ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov (nem. Amerika, frc. Amerique, angl., it. America), od 1507 ime kontinenta, po it. pomorščaku Amerigu Vespucciju (1454–1551)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Amerika ipd. gl.
Merika ipd.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
amerikanec ipd. gl.
merikanec ipd.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ameriški gl.
merikanski
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
amesít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ametíst -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
amfíbiji -ev m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
amfiból -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
amfibolít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
amfibolítni diorít -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
amfibolítni fácies -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
amfibolítni skrílavec -ega -vca m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
amfibolítov diorít -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
amfibolítov gnájs -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
amfibolítov kristalínski skrílavec -ega -ega -vca m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
amfibolítov kristálni skrílavec -ega -ega -vca m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
amfibolítski skrílavec -ega -vca m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
amfibólov azbést -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
amfibólov diorít -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
amfibólovec -vca m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
amfibólov gnájs -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
amfibólov peridotít -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
amficélni ligamènt -ega -ênta m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
amfidrómično obmóčje -ega -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
amfiklína -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
amfiklínske plastí -ih -- ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
amfistegína -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
amfistegínski láporovec -ega -vca m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Amici-Bertrandova léča -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
amigdaloídna struktúra -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
amínokislínska úra -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ámm; in êmm medmet1. tudi z večkrat ponovljeno črko a ali m uporablja se, ko se govorec obotavlja, želi zapolniti premor v govoru
2. kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko a ali m izraz premora, zadrege
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda za zapolnjevanje premora, tako kot angl. um
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ammonitico rósso -a -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
amónacetátna metóda -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
amóniak amóniaka; in amónijak samostalnik moškega spola [amónijak] brezbarven plin neprijetnega, ostrega vonja, ki nastaja pri razkrajanju, presnovi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ammoniak, frc. ammoniac iz lat. (sāl) ammōniacum ‛amonijeva sol’, to pa iz gr. ammōniakón, po oazi z Amonovim templjem v Libiji, kjer so jo pridobivali - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
amónijak amónijaka; in amóniak samostalnik moškega spola [amónijak] brezbarven plin neprijetnega, ostrega vonja, ki nastaja pri razkrajanju, presnovi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ammoniak, frc. ammoniac iz lat. (sāl) ammōniacum ‛amonijeva sol’, to pa iz gr. ammōniakón, po oazi z Amonovim templjem v Libiji, kjer so jo pridobivali - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
amoníti -ov m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
amonítna lóbna čŕta -e -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
amonítna sutúrna línija -e -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
amonoídi -ov m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
amórfni -a -o prid.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
amórfni krêmen -ega -éna m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
amortizácija amortizácije samostalnik ženskega spola [amortizácija] 2. iz financ in računovodstva postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe; SINONIMI: iz financ in računovodstva amortiziranje 2.1. iz financ in računovodstva postopno odpisovanje vrednosti osnovnih sredstev; SINONIMI: iz financ in računovodstva amortiziranje
3. iz financ in računovodstva postopno manjšanje deleža obresti in večanje deleža glavnice pri odplačevanju posojila
STALNE ZVEZE: biološka amortizacija ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Amortisation, angl. amortisation, iz ↑amortizirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 31028 zadetkov.