aa prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aa vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

abecedaabėˈcẹːda -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

abecednik gl. platentof

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

abecednikabėˈcẹːdnėk -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

abranek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

abranek gl. abranka

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

abrankaˈaːbraŋka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Adamˈaːdam -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

adresa

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

adresa gl. atres

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

adut

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

adutaˈduːt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

advent

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

adventˈȯːdvent ȯdˈvẹːnta m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

adventenȯdˈvẹːntnė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

advokat

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

advokatadvȯˈkaːt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aeroplanerȯpˈlaːn -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Agaˈaːga -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

agacˈagac -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Agensni subjekt
V družboslovnih vedah se v angleščini pogosto uporablja termin agens , ki ga pozna tudi SSKJ2. Agens opisuje sposobnost delovanja političnega akterja. Poleg tega pa se v angleščini uporablja tudi pridevnik agentic , za katerega se zdi, da v slovenščini nima ustreznika. Zato me zanima, kako v slovenščini poimenovati angleški termin agentic subject , ki označuje subjekt, ki mu je pripisana sposobnost delovanja. Pišem namreč znanstveni prispevek o proučevanju človekovih pravic v okviru m ednarodnih odnosov, in sicer s perspektive poststrukturalistične kritične sociološke teorije človekovih pravic in  kritičnih študij mladine. Tema prispevka je izgradnja reprezentacije mladine kot subjekta s političnim delovanjem skozi mednarodni diskurz. V tem kontekstu se tradicionalno govori o mednarodnih akterjih (ang. actors ), o sposobnosti njihovega delovanja pa kot o akternosti (ang. actorness ) ali akterski sposobnosti . V zadnjem desetletju je pojem mednarodnega akterja v mednarodnih odnosih postal predmet obsežne kritike zaradi državocentričnosti. Raziskovalci izpostavljajo tudi, da izključuje marginalizirane kolektivne akterje. Zato se v prispevku namensko želim izogniti uporabi poimenovanja akter , namesto tega bi uporabila slovensko poimenovanje za angleški termin agentic subject . Prosim torej za mnenje, kaj bi bilo najprimerneje: pojem poimenovati agentični subjekt , za agentic poiskati kak drug slovenski ustreznik ali uporabiti opisno poimenovanje subjekt z agensom .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

agentaˈgẹnt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Agicaˈagėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Agrovoltaična paša
Zanima me, kateri slovenski ustreznik angleškega termina solar grazing ali nemškega Solarpark , ki označuje vrsto paše na kmetijskem zemljišču, na katerem se pridobiva tudi električna energije s fotovoltaiko, bi bil najprimernejši. Na spletu je veliko omemb takšne dvojne rabe kmetijskega zemljišča, ki je zelo razširjena v tujini. Razmišljamo o terminu sončno-pašna raba , podobno kot uporabljamo termin pašno-kosna raba .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aha

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ahaaˈxaː medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ahleˈaːxle ˈaːxėu̯ ž mn.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ahtati

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ajˈai̯ medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ajaaˈjaː medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Ajbelj gl. Ajbljen

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Ajbeljčan gl. Ajbljenec

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Ajbeljčanka gl. Ajbljenčica

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ajbeljski gl. ajbljenski

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Ajbljenˈaːi̯bl’en -a in ˈvaːi̯bl’en -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Ajbljenčicaˈaːi̯bl’enčėca -e in ˈvaːi̯bl’enčėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Ajbljenecˈaːi̯bl’enc -a in ˈvaːi̯bl’enc -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ajbljenskiˈaːi̯bl’enskė -a -ȯ in ˈvaːi̯bl’enskė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ajčkati

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ajda

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ajdaˈaːi̯da -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ajdiˈai̯dė, mn. ˈai̯te medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ajdideai̯dėˈdeː medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ajdov

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ajdovˈaːi̯dȯf -dȯva -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ajdovica

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ajer

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ajmar

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ajmemeniai̯ˈmemenė prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ajmohtˈaːi̯moxt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ajmohtarˈaːi̯mȯxtar -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ajmožnaˈaːi̯možna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ajmožnikˈaːi̯mȯžnėk -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ajnfah

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ajnfahˈai̯nfax -- -- prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ajnrikatiai̯nˈrikat -an dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ajnumarˈai̯numar -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ajtaˈai̯ta -e m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ajzenpon

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ajzenponˈai̯zėnpȯn -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ajzenponarˈai̯zėnpȯnar -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

akacija gl. agac

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aklih

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

akoˈakȯ vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

akordaˈkọːrt – m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aks

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aksaˈaksa -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Aktivno državljanstvo
Zanima me, ali je termin aktivno državljanstvo ustrezno poimenovanje za pojem, ki označuje delovanje posameznika na različnih področjih življenja za splošno korist skupnosti in ne le za izpolnitev njegovih osebnih interesov. Pojavilo se je vprašanje, ali bi bilo ustreznejše poimenovanje dejavno državljanstvo . Kateri termin je po vašem mnenju ustreznejši?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

akurat

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ala

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

alaˈala medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aleluja

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

algaˈaːlga -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Algoritemsko ojačevanje
Kateri je po vašem mnenju najprimernejši slovenski ustreznik za angleški termin  algorithmic amplification ? Termin označuje zviševanje odmevnosti in vpliva posameznih spletnih vsebin na račun drugih kot posledice algoritmov, ki so izdelani na podlagi ogledov in izbir spletnih uporabnikov. V prevodih institucij EU se pojavljajo poudarjanje , izpostavljanje , jačanje , povečevanje odmevnosti.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ali

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aliˈalė vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

alialė prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aliˈalė prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

alkoholalkȯˈxọːl -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

alkoholenalkȯˈxọːlėn -lna -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

almožna

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

alo gl. ala

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

alojzijevoaˈlọːi̯zėjevȯ -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

alominij gl. aluminij

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

alominijast gl. aluminijast

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

altar

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aluminijalȯˈmiːnėi̯ -nėja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aluminijastalȯˈmiːnėjast -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Aluminijasta odreznina
Ali v slovenščini obstaja termin, ki označuje odpadni aluminij, ki nastane pri žaganju? Če odpadek nastane pri piljenju, je opilek , če nastane pri struženju, je ostružek . Vprašanje pa je, kako se imenuje odpadek, ki nastane pri žaganju? Če govorimo o lesu, je to žagovina , kako pa je s tem pri kovinah, natančneje pri aluminiju?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aman gl. amen

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

amba

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ambolanta gl. ambulanta

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ambulantaambȯˈlaːnta -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

amen

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

amenˈamen in ˈaman m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

amenˈamen in ˈaman medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Američan ipd. gl. Merikanec ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Amerika ipd. gl. Merika ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

amerikanec ipd. gl. merikanec ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ameriški gl. merikanski

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ampak

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ampak gl. van vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

am vzeti

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Anaˈana -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

anajst ipd. gl. enajst ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Analiza razpoloženja
V slovenščini se pojavlja termin analiza sentimenta (ang. sentiment analysis ), ki označuje računalniško analizo stališč govorca ali pisca, izraženih v besedilu. Beseda sentiment v slovenščini po SSKJ2 pomeni čustvo, tukaj pa po našem razumevanju ne gre za čustvo. V angleščini se poleg omenjenega termina uporablja še termin opinion analysis . V slovenščini se pojavljata še ustreznika analiza mnenj in rudarjenje mnenj. Kateri termin bi bil v slovenščini najprimernejši?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Ančaˈanča -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Ančeˈanče -ta m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Ančikaˈančėka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

andlati

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Andreˈandre -ta m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Andrejčekandˈrẹːi̯čėk -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Andrejčekoviandˈrẹːi̯čėkȯvė -ėx m mn.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

andrejevoandˈrẹːjevȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

angel

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

angelˈaŋgėl’ -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Angelaaŋˈgėːla -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

angelček

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

angelec

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

angelov angelovo češčenje gl. angel

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

angelski

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

angelskiˈaŋgėl’skė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

anginaaŋˈgiːna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Angleškoaŋgˈlẹːškȯ -ėga s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Angležˈaŋglẹːš aŋgˈlẹːža m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Anglija gl. Angleško

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aninoˈaːnėnȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

anko

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ankoˈaŋkȯ vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

antikrist

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

antikristantėkˈriːst -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Antonanˈtọːn -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

antonjeanˈtọːn’e -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

antvila

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aparatapaˈraːt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

apetit

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

apetit gl. petit, tek

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

apnar

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

apnast

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

apnen

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

apnenica

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

apnenicajapˈlẹːnca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

apnica

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

apno

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

apnoˈjaːpnȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Apolonija gl. Polona

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

apostelj

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Apostille
Zanima me, ali bi francoski izraz apostille lahko podomačili v apostilja (in sicer po analogiji s francoskim imenom Bastilja ( Bastille ), čeprav je slednje lastno ime). Termin apostille označuje formalnost, zahtevano za potrditev resničnosti podpisa, funkcije podpisnika listine in, če je potrebno, pečata ali žiga na listini, pri čemer je lahko mišljena taka overitev (oz. legalizacija) ali pa dejansko potrdilo, ki je v praksi v obliki žiga ali pa nalepke (J. Dolžan, Tuje javne listine in njihova veljava v Republiki Sloveniji, Podjetje in delo, 2012, št. 2, str. 332). Pri brskanju po raznih virih (vključno s spletom) sem naletela na naslednje slovenske ustreznike. V glavnem se pojavlja kar francoski termin apostille , pa tudi apostil , haaški apostille in apostila . Zelo bi me zanimalo vaše mnenje o mojem predlogu – da bi torej za francoski termin apostille uporabljali slovenski ustreznik apostilja .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

apostolskiapȯsˈtọːlskė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

apoteka

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

apoteka gl. poteka

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

apotekar gl. potekar

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

apotekarica gl. potekarca

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

apotekarski gl. potekarski

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

april

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aprilˈapriːl’ apˈriːl’a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aprilskiapˈriːl’ski -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aprtav

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ara

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ara gl. kapara

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

arcat

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

arcnijaarcˈniːja -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

arest gl. rešt, zapor

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

arestant gl. reštant, zapornik

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Aristofagija
Pri prevajanju knjige iz začetka 19. stoletja sem naletela na angleško besedo aristophagy . Po pregledu besedil na spletu sem ugotovila, da poimenovanje označuje prehranjevanje, ki je najboljše možno. Ker besede, ki bi označevala tako prehranjevanje, v SSKJ2 nisem našla, vas prosim, če lahko predlagate primeren slovenski ustreznik.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

arkada gl. bolta, volta

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Ark kmetija, ark središče
Prosimo za mnenje o izrazu ark , ki se na področju živinoreje uporablja v zvezah ark kmetija in ark središče (tudi z različicami zapisa ark- , Ark- in ARK ) in označuje prizadevanje za ohranjanje in rejo nacionalnih avtohtonih pasem po Evropi. V projekt Evropske komisije ELBARN je že od leta 2010 vključena Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, ki kmetijam in središčem, npr. živalskemu vrtu, podeljuje status ark . Izraz ark je v slovenščino prevzet iz angleščine (npr. Ark farm , Ark net , Ark centre ). Gre za svetopisemski skrajšani izraz za Noetovo barko (ang. Noah's ark ), zato je v angleščini uveljavljen zapis z veliko začetnico. V nemščini in italijanščini se uporabljata izraza Arche in arca . Na Biotehniški fakulteti menijo, da je izraz ark  ime statusa in da je "mednarodno prepoznaven, ker ga kot takega priznavajo tudi v okviru mreže ERFP (ang. European Regional Focal Point for Animal Genetic Resources ), ki deluje v okviru FAO (ang. Food and Agriculture Organisation ) in EAAP (ang. European Federation of Animal Science ). Sedež sekretariata ERFP deluje na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Kot take so ark kmetije in ark središča vključeni najmanj že od leta 2010 v najmanj dva dolgoročna programa varstva biotske raznovrstnosti (2010–2016, 2017–2023), ki sta uradna dokumenta Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS in sta dosegla precejšnjo prepoznavnost v Sloveniji, vsaj v našem kmetijskem prostoru". Izraza ark v slovenščini še ni. V križankah se pojavlja geslo arka , vendar gre najbrž za hrvatizem ( Noina arka ). Ali ark (oz. arka ) lahko kar tako uvedemo v slovenščino, da ohranimo prepoznavnost te dejavnosti? Če bi želeli ustrezen prevod, bi bila to lahko samo Noetova barka , saj je zgolj barka presplošno. Bi bilo v tem primeru ustrezno poimenovanje npr. noetova kmetija/središče ali kmetija/središče noetova barka ?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

arnika

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

arnika gl. haringa, roža

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

artilerijaartėleˈriːja -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

artileristartėleˈriːst -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aržet

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

as gl. asa

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

asaˈasa -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

asfaltˈasfaːlt asˈfaːlta m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Aspirant
Pri pisanju doktorske naloge sem naletela na dilemo, kako v slovenščino prevesti angleški termin aspirant , ki na področju politične teorije označuje osebo, ki si želi in prizadeva za politično udejstvovanje. Uporabila sem tujko aspirant , saj teorija loči med kandidatom in aspirantom . Aspirant ali aspirantka je oseba, ki izraža željo in si prizadeva za politično udejstvovanje, kandidat ali kandidatka pa oseba, ki jo predlaga oz. izbere politična stranka za določen položaj. Zanima me, ali obstaja slovenski izraz za aspirant , da bi v nalogi uporabila ta termin.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aspirinaspėˈriːn -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

astma gl. naduha

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Astroturfing
Zanima me, kakšen je primeren knjižni prevod angleškega termina astroturfing , ki označuje ponarejen ali lažen videz podpore nekemu izdelku, politični ideji ali verskemu gibanju. V spletnih slovarjih na portalu Fran izraza nisem našel.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aštržli

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ata gl. ajta

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Atomska navada
Pri prevodu angleškega priročnika v slovenščino imamo težavo s poimenovanjem angleškega termina atomic habit . Termin označuje drobno in enostavno spremembo v vedenju posameznika, ki lahko privede do velikih sprememb, če je izvajana redno. Odločamo se med dvema možnostma, in sicer atomska navada in atomizirana navada . Katera se vam zdi ustreznejša?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Atopijski dermatitis
Pri pripravi oglasnega gradiva sem naletel na dilemo, kateri termin je ustreznejši: atopijski dermatitis ali atopični dermatitis . Na Googlu sem našel 108.000 zadetkov za termin s pridevnikom atopijski in 27.100 zadetkov za termin s pridevnikom atopični , v korpusu Gigafida pa je 1248 zadetkov za termin s pridevnikom za atopijski in 193 zadetkov za termin s pridevnikom atopični . Atopija je v Slovenskem medicinskem slovarju  definirana kot 'dedna nagnjenost k takojšnji preobčutljivosti'. Ali je torej pravilneje, da pri tvorbi pridevnika izhajamo iz atopije in govorimo o atopijskem dermatitisu ?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

atresˈaːtres -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

avanziratiavanˈzẹːrat -an dov. in nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

avba

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

avbaˈaːu̯ba -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ave Marija

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

avfcugˈau̯fcuk -cuga m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

avfcugarˈau̯fcugar -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

avgustˈau̯guːst au̯ˈguːsta in ˈau̯gust -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

avša

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

avšast

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

avtoˈaːu̯tȯ -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

avtobusau̯tȯˈbuːs -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Avtokromna plošča
Kateri termin je ustreznejši za vrsto fotografskih plošč, ki so jih v začetku dvajsetega stoletja začeli proizvajati v Franciji in so se uporabljale za razvijanje barvnih fotografij? Francoski termin je Plaques Autochromes , angleški pa Autochrome plates . Že obstoječe poimenovalne rešitve v slovenščini so: avtokromna plošča , avtokrom plošča in autochrome plošča .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Avtomatsko ocenjevanje pisanja
Naletela sem na termin automated writing evaluation, ki označuje zmožnost računalniške tehnologije, da vrednoti in ocenjuje pisanje. Gre za proces avtomatskega pregleda besedila s pomočjo računalniškega programa, katerega rezultat je samodejna povratna informacija uporabnikom, navadno študentom, s ciljem izboljšati njihov pisni izdelek. Kako bi pojem ustrezno poimenovali v slovenščini, morda strojna povratna informacija ?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

avtomobil (osebni) gl. luksus

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

avtomobilau̯tȯmȯˈbiːl’ -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

avtrge

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

azunk

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

baba

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

babaˈbaːba -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

babetinabaˈbẹtėna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

babica

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

babicaˈbaːbėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

babičin gl. babin

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

babinˈbaːbėn -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

babina

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

babišče

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

babjakˈbaːbjak -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

babjeverenbabjeˈvėːrėn -rna -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

babji

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Babuška
V arhitekturnem besedilu sem naletela na uporabo besed babuška in matrjoška v pomenu različno velikih objektov, ki so vstavljeni drug v drugega. V slovenskih slovarjih te rabe za babuško nisem našla, prav tako nisem našla matrjoške . Je po vašem ta raba primerna?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Babyboom generacija
Prosim, če mi lahko pomagate najti slovenski izraz za generacijo, imenovano baby boom . Demografski termin prihaja iz ameriškega okolja in označuje generacijo, rojeno v obdobju gospodarskega napredka po drugi svetovni vojni. V znanstvenih člankih se ponavlja omenjeni izraz, tudi v prevodih v slovenščino. Kako je pravilno?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bačenkabaˈčẹːŋka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

badavaˈbadava prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

badnjakˈbadn’ak -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bagaˈbaga -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bagažabaˈgaːža -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bagušˈbaguš -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bahˈbaːx medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bahač

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bahanje gl. postavljanje

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

baharija

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bahaški

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bahati

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bahati se gl. poviševati

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bahati se gl. dičiti se, napenjati, štemati2

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bahav gl. košat

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bahavost gl. košatija

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bajar

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bajhniti

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bajonetbajȯˈnẹːt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bajsˈbaːi̯s -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bajta

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bajtaˈbaːi̯ta -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bajtar

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bajtarˈbaːi̯tar -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bajtarica

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bajtaricaˈbaːi̯tarca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bajzljati ipd. gl. bezljati ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bakˈbak -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Bakar gl. Baker

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bakecˈbakac -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

baker gl. kufer

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Bakerˈbaːkėr -kra m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bakla gl. fagla

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bakla gl. fagla

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bakren gl. kufren

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Bakrskiˈbaːkėrskė -ėx m mn.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

balˈbaːl’ -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bala

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

balaˈbaːla -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

baleˈbale, mn. ˈbal’te medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

balin

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

balinˈbaliːn baˈliːna m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

balinanjebaˈliːnan’e -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

balinati sebaˈliːnat se -an se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

balincati

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

balinecˈbaliːnc baˈliːnca m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

balonˈbalȯːn baˈlọːna m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

balota

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

baltora

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Bambijev učinek
Zanima me definicija poimenovanja bambi efekt oz. bambi sindrom , saj sem ga v tuji literaturi pogosto zasledila, slovenske definicije pa ne najdem.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

banˈbaːn -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bana

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Bančna storitev, bančni produkt
Zanima me, kako se pravilno uporabljata termina bančni produkt in bančna storitev (po Zakonu o bančništvu bančne storitve vključujejo »storitve sprejemanja depozitov in drugih vračljivih sredstev od javnosti ter dajanje kreditov za svoj račun«, 5. člen). Rad bi dobil konkreten odgovor, ker me moti uporaba besedne zveze bančni produkt (čeprav se uporablja dnevno), saj banka ne proizvaja produktov, ampak za stranke izvaja storitve.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Bančno povzročena recesija
Zanima me slovenski prevod angleškega termina bank-led recession, ki označuje recesijo, ki je posledica problemov v bančnem sistemu (bančne krize). Imam dva predloga: s strani bank povzročena recesija in bančno vodena kriza . Kaj menite?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

banda

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bandaˈbaːnda -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bandatiˈbaːndat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bandero

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

banderobanˈdẹrȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

banditbanˈdiːt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bangar

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bangatiˈbaːŋgat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bangerˈbaːŋgėr -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

banjaˈban’a -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Banjaločan gl. Banjec

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Banjaločanka gl. Banjčica

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Banjaloka gl. Banloka

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

banjaloški gl. banjski

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Banjčicaˈban’čica -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Banjecˈban’c -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Banjka gl. Banjčica

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

banjskiˈban’skė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bank

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bankaˈbaːŋka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bankovec

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Banlokaˈbanlȯka -e in ˈbanȯka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Banoka gl. Banloka

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bantovati seˈbaːntȯvat se -an se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

barababaˈraːba -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

baraka

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

barakabaˈraːka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

barantač

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

barantati

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

barati seˈbaːrat se -an se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bareˈbarė prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

baremˈbarėn prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

barhant

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

barhantast

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

barigla

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bariglica

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

barka

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

barlatiˈbarlat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

barleˈbaːrle prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

baron

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

baronˈbarọːn baˈrọːna m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Baronˈbarọːn baˈrọːna m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Baronovibaˈrọːnȯvė -ėx m mn.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Baronovkabaˈrọːnȯfka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Bartolˈbaːrtȯu̯ -tȯla m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Bartolomej gl. Bartol

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

barucˈbarüːc baˈrüːca m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

barufa

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

barufabaˈrufa -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

barva gl. farba

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

barvati gl. farbati

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

barvati gl. farbati, štrihati

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Barvni krog
Zanima me, kateri slovenski ustreznik je najprimernejši za angleški termin colour wheel , ki na področju likovne teorije označuje shematični prikaz razmerij med primarnimi, sekundarnimi in terciarnimi barvami. V literaturi se pojavljata ustreznika barvno kolo in barvni krog . Kateri termin je ustreznejši?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Barvni reaktant
Kateri termin je ustreznejši za snov, ki se nahaja v fotografskih filmih in je pomembna za razvijanje barvnih fotografij? Angleški termin je color coupler , nemški pa Farbkuppler . Predlogi za slovenski termin so: barvna spojnica , barvni spojnik , barvni sklopnik .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bas

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

basˈbaːs -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

basati

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bastard (pri živalih) gl. mršon

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bašˈbaš prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

baškaˈbaška prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

baškaritibašˈkaːrėt -ėn nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

baštati se

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bašti

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

batˈbat -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

batecˈbatac ˈbaca m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

baterijabateˈriːja -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Baterija s trdnim elektrolitom
Iščemo slovenski ustreznik za angleški termin solid-state battery , ki označuje vrsto baterije z elektrolitom v trdnem stanju. Najprej smo razmišljali o zvezi baterija s trdnim elektrolitom , potem pa smo pomislili, da bi morda bila še ustreznejša levoprilastkovna zveza trdninska baterija . Poleg tega nas zanima, ali je kot jedrno sestavino termina v tem primeru bolje uporabiti baterijo ali akumulator . Kateri slovenski termin je po vašem mnenju najustreznejši?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

batičnicabaˈtiːčėnca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

batičnjakbatičˈn’aːk -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

batinaˈbatėna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

batinjati sebaˈtin’at se -an se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bati se

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bati seˈbaːt se ˈbujiːn se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

batkatiˈbatkat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

batukabaˈtuka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bavbav

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bavbav gl. bavkec

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

baviti seˈbaːvėt se -ėn se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bavkatiˈbafkat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bavkecˈbafkac -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bazag ipd. gl. bezeg ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

baža

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

BDSM
Zanima me, kako naj slovenim kratični termin BDSM , ki ima v podstavi angleške besede bondage , dominance , sadism in masochism in označuje spolne prakse, ki vključujejo na nadrejenosti in podrejenosti temelječe odnose. Ali lahko tudi v slovenskem besedilu uporabim kratico BDSM ali bi jo bilo bolje posloveniti v VDSM ( vezanje , dominacija , sadizem , mazohizem )?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bebaˈbẹːba -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bebicaˈbẹːbėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

becati

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Bečˈbẹːč -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bečarˈbẹčar -ja in ˈbẹčaːr ˈbẹˈčaːrja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Bečarˈbẹčar -ja in ˈbẹčaːr ˈbẹˈčaːrja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Bečarkaˈbẹčarka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

beček

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bečkiˈbẹːčkė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bedaček gl. bibek

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bedakˈbedaːk beˈdaːka m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bedalobeˈdalȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bedarijabedaˈriːja -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bedastˈbedast -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bedastočabedasˈtoːča -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

beden

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bedeti gl. čuti2, varovati

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bedro

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

beg

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

begˈbẹːk ˈbẹːga m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

begunecbeˈguːnc -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

begunkabeˈguːŋka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

beka

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bekov

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bel

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bel

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

belˈbėːu̯ ˈbėːla -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

belaˈbėːla -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

belecˈbėːl’c -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

belež

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

belež gl. beljenje

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

beliˈbėːlė -ėga m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

belica

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

belicabėˈliːca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

belič

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

belilo

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

belinˈbilin -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

beliti

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

belitiˈbėːl’t -l’ėn nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

beliti seˈbil’it se -in se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

beljačˈbėl’aːč bėˈl’aːča m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

beljak

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

beljakˈbėl’aːk bėˈl’aːka m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

beljava

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

beljenjeˈbėːl’en’e -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

belkaˈbėu̯ka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

belkastˈbėu̯kast -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

belkoˈbėːu̯kȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

belouška

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

belouškabėlȯˈuška -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

beluškastbėˈlüːškast -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ben

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

benaˈbena -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

benavitibeˈnaːvėt -ėn nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bencinˈbenciːn benˈciːna m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bendima

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Benetke

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bera

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

beraˈbėːra -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

berač

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

berač gl. petljar

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

beračenje gl. petljanje, petljarija

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

beračica gl. petljarica

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

beračija

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

beračiti

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

beračiti gl. petljati

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

beračiti gl. petljati

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

beračka

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

beraški

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

beraški gl. petljarski

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

berekˈbereːk beˈreːka in ˈberek -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bergla

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bergla gl. berla

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

berilo

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

berilobeˈriːlȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

berlaˈbẹːrla -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bermetˈbeːrmet -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

berošˈbėːrȯš -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bersa

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bersaˈbẹːrsa -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bersatiˈbersat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

beseda

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

besedabeˈsėːda -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

besedica

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

besedicabeˈsėːdėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

besedičenje gl. šandabanda

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

besen gl. jaden

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bešterˈbẹːštėr -tra -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bet

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bèt gl. maca

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bet gl. bat

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

betica

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

beton gl. piton

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

betonirati gl. cementirati

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

betvoˈbatvȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bev

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bezati

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bezeg

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bezegˈbazak -zga m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bezgavka

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bezgov

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bezgovˈbazgȯf bazˈgọːva -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bezgovinabazˈgọːvėna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bezljanjebai̯zˈl’aːn’e -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bezljati

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bezljatiˈbaːi̯zl’at -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bežati

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bežatiˈbėːžat ˈbižiːn nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

beži gl. huš

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bi členek

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bibekˈbibak -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bicikelj

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bicikeljbėˈcikėl’ -kl’a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Biciklični peptid
Pri pisanju članka s področja imunoonkologije sva s kolegom naletela na terminološki problem. Članek opisuje nov pristop v imunoonkologiji, ki temelji na sintetičnih kratkoverižnih peptidih, sestavljenih iz majhnega števila aminokislin (od 9 do 14), ki se v angleščini imenujejo bicycle peptides (verjetno zaradi oblike kemijske strukture; v slovenščini bicycle pomeni 'kolo'). Kratki sintetični peptidi naj bi sicer nadomestili velike molekule, monoklonska protitelesa. Zanima naju, kateri slovenski termin bi bil primernejši ustreznik za angleški termin bicycle peptide : dvociklični peptid ali biciklični peptid (oziroma z daljšim, opisnim izrazom: dvociklična verižna molekulska struktura ali biciklična verižna molekulska struktura ).

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bič gl. gajžla

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bičanjeˈbiːčan’e -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bičati gl. gajžlati

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bičati ipd. gl. bučati ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bičevnik gl. gajželnik

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bičje gl. palud, palug

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

biditi gl. buditi

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bik

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bikˈbik -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bikecˈbikac -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

biks

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

biksˈbiks -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

biksati

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

biksatiˈbiksat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bilˈbiːu̯ ˈbili ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bilje

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bilka

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bilka gl. bil, brkavka

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bilparskiˈbiːlparskė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bingicaˈbiŋgėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bingljatiˈbiŋgl’at -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

binkošten

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

binkošti

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

binkošti gl. duhovo

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

binkoštni gl. duhovski

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Biohekanje
Kako se prevaja angleška beseda hacker , ki označuje osebo, ki vdira v spletne strani? Pri študiju se srečujem tudi z angleškim terminom biohacking , ki označuje sistemsko ukvarjanje s sabo in s svojo biologijo z namenom postati »najboljša verzija sebe«. Omenjeni pojem naj bi združeval dva pojma, in sicer biology ( bio- ) 'biologija' in hacking 'hekanje'. Kakšen je slovenski prevod termina?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Bioinformacijska analiza
V molekularni biologiji se vse pogosteje uporabljajo računalniški pristopi k analizi bioloških sistemov. Te pristope obravnava posebna veda, ki se imenuje  bioinformatika . Ko govorimo o tovrstni analizi, se v strokovnih besedilih pojavljata dve poimenovanji:  bioinfomatska analiza   in bioinfomacijska analiza  (ang.  bioinformatic analysis ). Katero poimenovanje je ustreznejše? Podobno je tudi z namenskimi računalniškimi orodji: je bolje  bioinformatsko orodje  ali  bioinformacijsko orodje ?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Biotska raznovrstnost
Kot nadomestni izraz za prevzeti termin biodiverziteta (ki je v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika opredeljen kot 'pojavljanje velikega števila različnih rastlinskih, živalskih vrst na določenem območju; biotska raznovrstnost') predlagam poimenovanje raznoživost. Ali ima termin raznoživost kakšno možnost, da se sčasoma uveljavi v rabi?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

birič

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

birjica

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

birma

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

birma gl. ferma

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

birmanec

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 27598 zadetkov.