aa prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

aa vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

abecedaabėˈcẹːda -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

abecednikabėˈcẹːdnėk -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

abranek gl. abranka

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

abrankaˈaːbraŋka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Adamˈaːdam -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

adresa gl. atres

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

adutaˈduːt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

adventˈȯːdvent ȯdˈvẹːnta m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

adventenȯdˈvẹːntnė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

advokatadvȯˈkaːt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

aeroplanerȯpˈlaːn -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Agaˈaːga -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

agacˈagac -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Agensni subjekt
V družboslovnih vedah se v angleščini pogosto uporablja termin agens , ki ga pozna tudi SSKJ2. Agens opisuje sposobnost delovanja političnega akterja. Poleg tega pa se v angleščini uporablja tudi pridevnik agentic , za katerega se zdi, da v slovenščini nima ustreznika. Zato me zanima, kako v slovenščini poimenovati angleški termin agentic subject , ki označuje subjekt, ki mu je pripisana sposobnost delovanja. Pišem namreč znanstveni prispevek o proučevanju človekovih pravic v okviru m ednarodnih odnosov, in sicer s perspektive poststrukturalistične kritične sociološke teorije človekovih pravic in  kritičnih študij mladine. Tema prispevka je izgradnja reprezentacije mladine kot subjekta s političnim delovanjem skozi mednarodni diskurz. V tem kontekstu se tradicionalno govori o mednarodnih akterjih (ang. actors ), o sposobnosti njihovega delovanja pa kot o akternosti (ang. actorness ) ali akterski sposobnosti . V zadnjem desetletju je pojem mednarodnega akterja v mednarodnih odnosih postal predmet obsežne kritike zaradi državocentričnosti. Raziskovalci izpostavljajo tudi, da izključuje marginalizirane kolektivne akterje. Zato se v prispevku namensko želim izogniti uporabi poimenovanja akter , namesto tega bi uporabila slovensko poimenovanje za angleški termin agentic subject . Prosim torej za mnenje, kaj bi bilo najprimerneje: pojem poimenovati agentični subjekt , za agentic poiskati kak drug slovenski ustreznik ali uporabiti opisno poimenovanje subjekt z agensom .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

agentaˈgẹnt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Agicaˈagėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Agrovoltaična paša
Zanima me, kateri slovenski ustreznik angleškega termina solar grazing ali nemškega Solarpark , ki označuje vrsto paše na kmetijskem zemljišču, na katerem se pridobiva tudi električna energije s fotovoltaiko, bi bil najprimernejši. Na spletu je veliko omemb takšne dvojne rabe kmetijskega zemljišča, ki je zelo razširjena v tujini. Razmišljamo o terminu sončno-pašna raba , podobno kot uporabljamo termin pašno-kosna raba .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ahaaˈxaː medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ahleˈaːxle ˈaːxėu̯ ž mn.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajˈai̯ medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajaaˈjaː medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Ajbelj gl. Ajbljen

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Ajbeljčan gl. Ajbljenec

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Ajbeljčanka gl. Ajbljenčica

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajbeljski gl. ajbljenski

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Ajbljenˈaːi̯bl’en -a in ˈvaːi̯bl’en -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Ajbljenčicaˈaːi̯bl’enčėca -e in ˈvaːi̯bl’enčėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Ajbljenecˈaːi̯bl’enc -a in ˈvaːi̯bl’enc -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajbljenskiˈaːi̯bl’enskė -a -ȯ in ˈvaːi̯bl’enskė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajdaˈaːi̯da -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajdiˈai̯dė, mn. ˈai̯te medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajdideai̯dėˈdeː medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajdovˈaːi̯dȯf -dȯva -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajmemeniai̯ˈmemenė prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajmohtˈaːi̯moxt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajmohtarˈaːi̯mȯxtar -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajmožnaˈaːi̯možna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajmožnikˈaːi̯mȯžnėk -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajnfahˈai̯nfax -- -- prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajnrikatiai̯nˈrikat -an dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajnumarˈai̯numar -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajtaˈai̯ta -e m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajzenponˈai̯zėnpȯn -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ajzenponarˈai̯zėnpȯnar -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

akacija gl. agac

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

akoˈakȯ vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

akordaˈkọːrt – m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

aksaˈaksa -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Aktivno državljanstvo
Zanima me, ali je termin aktivno državljanstvo ustrezno poimenovanje za pojem, ki označuje delovanje posameznika na različnih področjih življenja za splošno korist skupnosti in ne le za izpolnitev njegovih osebnih interesov. Pojavilo se je vprašanje, ali bi bilo ustreznejše poimenovanje dejavno državljanstvo . Kateri termin je po vašem mnenju ustreznejši?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

alaˈala medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

algaˈaːlga -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Algoritemsko ojačevanje
Kateri je po vašem mnenju najprimernejši slovenski ustreznik za angleški termin  algorithmic amplification ? Termin označuje zviševanje odmevnosti in vpliva posameznih spletnih vsebin na račun drugih kot posledice algoritmov, ki so izdelani na podlagi ogledov in izbir spletnih uporabnikov. V prevodih institucij EU se pojavljajo poudarjanje , izpostavljanje , jačanje , povečevanje odmevnosti.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

aliˈalė vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

alialė prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

aliˈalė prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

alkoholalkȯˈxọːl -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

alkoholenalkȯˈxọːlėn -lna -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

alo gl. ala

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

alojzijevoaˈlọːi̯zėjevȯ -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

alominij gl. aluminij

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

alominijast gl. aluminijast

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

aluminijalȯˈmiːnėi̯ -nėja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

aluminijastalȯˈmiːnėjast -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Aluminijasta odreznina
Ali v slovenščini obstaja termin, ki označuje odpadni aluminij, ki nastane pri žaganju? Če odpadek nastane pri piljenju, je opilek , če nastane pri struženju, je ostružek . Vprašanje pa je, kako se imenuje odpadek, ki nastane pri žaganju? Če govorimo o lesu, je to žagovina , kako pa je s tem pri kovinah, natančneje pri aluminiju?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

aman gl. amen

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ambolanta gl. ambulanta

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ambulantaambȯˈlaːnta -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

amenˈamen in ˈaman m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

amenˈamen in ˈaman medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Američan ipd. gl. Merikanec ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Amerika ipd. gl. Merika ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

amerikanec ipd. gl. merikanec ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ameriški gl. merikanski

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ampak gl. van vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Anaˈana -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

anajst ipd. gl. enajst ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Analiza razpoloženja
V slovenščini se pojavlja termin analiza sentimenta (ang. sentiment analysis ), ki označuje računalniško analizo stališč govorca ali pisca, izraženih v besedilu. Beseda sentiment v slovenščini po SSKJ2 pomeni čustvo, tukaj pa po našem razumevanju ne gre za čustvo. V angleščini se poleg omenjenega termina uporablja še termin opinion analysis . V slovenščini se pojavljata še ustreznika analiza mnenj in rudarjenje mnenj. Kateri termin bi bil v slovenščini najprimernejši?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Ančaˈanča -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Ančeˈanče -ta m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Ančikaˈančėka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Andreˈandre -ta m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Andrejčekandˈrẹːi̯čėk -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Andrejčekoviandˈrẹːi̯čėkȯvė -ėx m mn.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

andrejevoandˈrẹːjevȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

angelˈaŋgėl’ -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Angelaaŋˈgėːla -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

angelov angelovo češčenje gl. angel

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

angelskiˈaŋgėl’skė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

anginaaŋˈgiːna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Angleškoaŋgˈlẹːškȯ -ėga s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Angležˈaŋglẹːš aŋgˈlẹːža m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Anglija gl. Angleško

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

aninoˈaːnėnȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ankoˈaŋkȯ vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

antikristantėkˈriːst -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Antonanˈtọːn -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

antonjeanˈtọːn’e -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

aparatapaˈraːt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

apetit gl. petit, tek

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

apnenicajapˈlẹːnca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

apnoˈjaːpnȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Apolonija gl. Polona

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Apostille
Zanima me, ali bi francoski izraz apostille lahko podomačili v apostilja (in sicer po analogiji s francoskim imenom Bastilja ( Bastille ), čeprav je slednje lastno ime). Termin apostille označuje formalnost, zahtevano za potrditev resničnosti podpisa, funkcije podpisnika listine in, če je potrebno, pečata ali žiga na listini, pri čemer je lahko mišljena taka overitev (oz. legalizacija) ali pa dejansko potrdilo, ki je v praksi v obliki žiga ali pa nalepke (J. Dolžan, Tuje javne listine in njihova veljava v Republiki Sloveniji, Podjetje in delo, 2012, št. 2, str. 332). Pri brskanju po raznih virih (vključno s spletom) sem naletela na naslednje slovenske ustreznike. V glavnem se pojavlja kar francoski termin apostille , pa tudi apostil , haaški apostille in apostila . Zelo bi me zanimalo vaše mnenje o mojem predlogu – da bi torej za francoski termin apostille uporabljali slovenski ustreznik apostilja .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

apostolskiapȯsˈtọːlskė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

apoteka gl. poteka

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

apotekar gl. potekar

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

apotekarica gl. potekarca

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

apotekarski gl. potekarski

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

aprilˈapriːl’ apˈriːl’a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

aprilskiapˈriːl’ski -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ara gl. kapara

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

arcnijaarcˈniːja -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

arest gl. rešt, zapor

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

arestant gl. reštant, zapornik

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Aristofagija
Pri prevajanju knjige iz začetka 19. stoletja sem naletela na angleško besedo aristophagy . Po pregledu besedil na spletu sem ugotovila, da poimenovanje označuje prehranjevanje, ki je najboljše možno. Ker besede, ki bi označevala tako prehranjevanje, v SSKJ2 nisem našla, vas prosim, če lahko predlagate primeren slovenski ustreznik.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

arkada gl. bolta, volta

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Ark kmetija, ark središče
Prosimo za mnenje o izrazu ark , ki se na področju živinoreje uporablja v zvezah ark kmetija in ark središče (tudi z različicami zapisa ark- , Ark- in ARK ) in označuje prizadevanje za ohranjanje in rejo nacionalnih avtohtonih pasem po Evropi. V projekt Evropske komisije ELBARN je že od leta 2010 vključena Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, ki kmetijam in središčem, npr. živalskemu vrtu,  podeljuje status ark . Izraz ark je v slovenščino prevzet iz angleščine (npr. Ark farm , Ark net , Ark centre ). Gre za svetopisemski skrajšani izraz za Noetovo barko (ang. Noah's ark ), zato je v angleščini uveljavljen zapis z veliko začetnico. V nemščini in italijanščini se uporabljata izraza Arche in arca . Na Biotehniški fakulteti menijo, da je izraz ark  ime statusa in da je "mednarodno prepoznaven, ker ga kot takega priznavajo tudi v okviru mreže ERFP (ang. European Regional Focal Point for Animal Genetic Resources ), ki deluje v okviru FAO (ang. Food and Agriculture Organisation ) in EAAP (ang. European Federation of Animal Science ). Sedež sekretariata ERFP deluje na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Kot take so ark kmetije in ark središča vključeni najmanj že od leta 2010 v najmanj dva dolgoročna programa varstva biotske raznovrstnosti (2010–2016, 2017–2023), ki sta uradna dokumenta Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS in sta dosegla precejšnjo prepoznavnost v Sloveniji, vsaj v našem kmetijskem prostoru". Izraza ark v slovenščini še ni. V križankah se pojavlja geslo arka , vendar gre najbrž za hrvatizem ( Noina arka ). Ali ark (oz. arka ) lahko kar tako uvedemo v slovenščino, da ohranimo prepoznavnost te dejavnosti? Če bi želeli ustrezen prevod, bi bila to lahko samo Noetova barka , saj je zgolj barka presplošno. Bi bilo v tem primeru ustrezno poimenovanje npr. noetova kmetija/središče ali kmetija/središče noetova barka ?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

arnika gl. haringa, roža

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

artilerijaartėleˈriːja -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

artileristartėleˈriːst -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

as gl. asa

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

asaˈasa -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

asfaltˈasfaːlt asˈfaːlta m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Aspirant
Pri pisanju doktorske naloge sem naletela na dilemo, kako v slovenščino prevesti angleški termin aspirant , ki na področju politične teorije označuje osebo, ki si želi in prizadeva za politično udejstvovanje. Uporabila sem tujko aspirant , saj teorija loči med kandidatom in aspirantom . Aspirant ali aspirantka je oseba, ki izraža željo in si prizadeva za politično udejstvovanje, kandidat ali kandidatka pa oseba, ki jo predlaga oz. izbere politična stranka za določen položaj. Zanima me, ali obstaja slovenski izraz za aspirant , da bi v nalogi uporabila ta termin.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

aspirinaspėˈriːn -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

astma gl. naduha

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Astroturfing
Zanima me, kakšen je primeren knjižni prevod angleškega termina astroturfing , ki označuje ponarejen ali lažen videz podpore nekemu izdelku, politični ideji ali verskemu gibanju. V spletnih slovarjih na portalu Fran izraza nisem našel.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ata gl. ajta

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Atomska navada
Pri prevodu angleškega priročnika v slovenščino imamo težavo s poimenovanjem angleškega termina atomic habit . Termin označuje drobno in enostavno spremembo v vedenju posameznika, ki lahko privede do velikih sprememb, če je izvajana redno. Odločamo se med dvema možnostma, in sicer atomska navada in atomizirana navada . Katera se vam zdi ustreznejša?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Atopijski dermatitis
Pri pripravi oglasnega gradiva sem naletel na dilemo, kateri termin je ustreznejši: atopijski dermatitis ali atopični dermatitis . Na Googlu sem našel 108.000 zadetkov za termin s pridevnikom atopijski in 27.100 zadetkov za termin s pridevnikom atopični , v korpusu Gigafida pa je 1248 zadetkov za termin s pridevnikom za atopijski in 193 zadetkov za termin s pridevnikom atopični . Atopija je v Slovenskem medicinskem slovarju  definirana kot 'dedna nagnjenost k takojšnji preobčutljivosti'. Ali je torej pravilneje, da pri tvorbi pridevnika izhajamo iz atopije in govorimo o atopijskem dermatitisu ?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

atresˈaːtres -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

avanziratiavanˈzẹːrat -an dov. in nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

avbaˈaːu̯ba -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

avfcugˈau̯fcuk -cuga m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

avfcugarˈau̯fcugar -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

avgustˈau̯guːst au̯ˈguːsta in ˈau̯gust -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

avtoˈaːu̯tȯ -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

avtobusau̯tȯˈbuːs -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Avtokromna plošča
Kateri termin je ustreznejši za vrsto fotografskih plošč, ki so jih v začetku dvajsetega stoletja začeli proizvajati v Franciji in so se uporabljale za razvijanje barvnih fotografij? Francoski termin je Plaques Autochromes , angleški pa Autochrome plates . Že obstoječe poimenovalne rešitve v slovenščini so: avtokromna plošča , avtokrom plošča in autochrome plošča .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Avtomatsko ocenjevanje pisanja
Naletela sem na termin automated writing evaluation, ki označuje zmožnost računalniške tehnologije, da vrednoti in ocenjuje pisanje. Gre za proces avtomatskega pregleda besedila s pomočjo računalniškega programa, katerega rezultat je samodejna povratna informacija uporabnikom, navadno študentom, s ciljem izboljšati njihov pisni izdelek. Kako bi pojem ustrezno poimenovali v slovenščini, morda strojna povratna informacija ?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

avtomobilau̯tȯmȯˈbiːl’ -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

babaˈbaːba -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

babetinabaˈbẹtėna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

babicaˈbaːbėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

babičin gl. babin

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

babinˈbaːbėn -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

babjakˈbaːbjak -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

babjeverenbabjeˈvėːrėn -rna -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Babuška
V arhitekturnem besedilu sem naletela na uporabo besed babuška in matrjoška v pomenu različno velikih objektov, ki so vstavljeni drug v drugega. V slovenskih slovarjih te rabe za babuško nisem našla, prav tako nisem našla matrjoške . Je po vašem ta raba primerna?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Babyboom generacija
Prosim, če mi lahko pomagate najti slovenski izraz za generacijo, imenovano baby boom . Demografski termin prihaja iz ameriškega okolja in označuje generacijo, rojeno v obdobju gospodarskega napredka po drugi svetovni vojni. V znanstvenih člankih se ponavlja omenjeni izraz, tudi v prevodih v slovenščino. Kako je pravilno?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bačenkabaˈčẹːŋka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

badavaˈbadava prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

badnjakˈbadn’ak -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bagaˈbaga -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bagažabaˈgaːža -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bagušˈbaguš -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bahˈbaːx medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bahanje gl. postavljanje

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bahati se gl. dičiti se, napenjati, štemati2

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bajonetbajȯˈnẹːt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bajsˈbaːi̯s -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bajtaˈbaːi̯ta -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bajtarˈbaːi̯tar -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bajtaricaˈbaːi̯tarca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bajzljati ipd. gl. bezljati ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bakˈbak -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Bakar gl. Baker

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bakecˈbakac -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

baker gl. kufer

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Bakerˈbaːkėr -kra m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bakla gl. fagla

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bakren gl. kufren

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Bakrskiˈbaːkėrskė -ėx m mn.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

balˈbaːl’ -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

balaˈbaːla -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

baleˈbale, mn. ˈbal’te medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

balinˈbaliːn baˈliːna m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

balinanjebaˈliːnan’e -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

balinati sebaˈliːnat se -an se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

balinecˈbaliːnc baˈliːnca m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

balonˈbalȯːn baˈlọːna m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Bambijev učinek
Zanima me definicija poimenovanja bambi efekt oz. bambi sindrom , saj sem ga v tuji literaturi pogosto zasledila, slovenske definicije pa ne najdem.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

banˈbaːn -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Bančna storitev, bančni produkt
Zanima me, kako se pravilno uporabljata termina bančni produkt in bančna storitev (po Zakonu o bančništvu bančne storitve vključujejo »storitve sprejemanja depozitov in drugih vračljivih sredstev od javnosti ter dajanje kreditov za svoj račun«, 5. člen). Rad bi dobil konkreten odgovor, ker me moti uporaba besedne zveze bančni produkt (čeprav se uporablja dnevno), saj banka ne proizvaja produktov, ampak za stranke izvaja storitve.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Bančno povzročena recesija
Zanima me slovenski prevod angleškega termina bank-led recession, ki označuje recesijo, ki je posledica problemov v bančnem sistemu (bančne krize). Imam dva predloga: s strani bank povzročena recesija in bančno vodena kriza . Kaj menite?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bandaˈbaːnda -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bandatiˈbaːndat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

banderobanˈdẹrȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

banditbanˈdiːt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bangatiˈbaːŋgat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bangerˈbaːŋgėr -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

banjaˈban’a -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Banjaločan gl. Banjec

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Banjaločanka gl. Banjčica

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Banjaloka gl. Banloka

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

banjaloški gl. banjski

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Banjčicaˈban’čica -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Banjecˈban’c -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Banjka gl. Banjčica

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

banjskiˈban’skė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bankaˈbaːŋka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Banlokaˈbanlȯka -e in ˈbanȯka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Banoka gl. Banloka

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bantovati seˈbaːntȯvat se -an se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

barababaˈraːba -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

barakabaˈraːka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

barati seˈbaːrat se -an se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bareˈbarė prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

baremˈbarėn prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

barlatiˈbarlat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

barleˈbaːrle prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

baronˈbarọːn baˈrọːna m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Baronˈbarọːn baˈrọːna m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Baronovibaˈrọːnȯvė -ėx m mn.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Baronovkabaˈrọːnȯfka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Bartolˈbaːrtȯu̯ -tȯla m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Bartolomej gl. Bartol

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

barucˈbarüːc baˈrüːca m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

barufabaˈrufa -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

barva gl. farba

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

barvati gl. farbati, štrihati

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Barvni krog
Zanima me, kateri slovenski ustreznik je najprimernejši za angleški termin colour wheel , ki na področju likovne teorije označuje shematični prikaz razmerij med primarnimi, sekundarnimi in terciarnimi barvami. V literaturi se pojavljata ustreznika barvno kolo in barvni krog . Kateri termin je ustreznejši?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Barvni reaktant
Kateri termin je ustreznejši za snov, ki se nahaja v fotografskih filmih in je pomembna za razvijanje barvnih fotografij? Angleški termin je color coupler , nemški pa Farbkuppler . Predlogi za slovenski termin so: barvna spojnica , barvni spojnik , barvni sklopnik .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

basˈbaːs -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bašˈbaš prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

baškaˈbaška prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

baškaritibašˈkaːrėt -ėn nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

batˈbat -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

batecˈbatac ˈbaca m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

baterijabateˈriːja -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Baterija s trdnim elektrolitom
Iščemo slovenski ustreznik za angleški termin solid-state battery , ki označuje vrsto baterije z elektrolitom v trdnem stanju. Najprej smo razmišljali o zvezi baterija s trdnim elektrolitom , potem pa smo pomislili, da bi morda bila še ustreznejša levoprilastkovna zveza trdninska baterija . Poleg tega nas zanima, ali je kot jedrno sestavino termina v tem primeru bolje uporabiti baterijo ali akumulator . Kateri slovenski termin je po vašem mnenju najustreznejši?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

batičnicabaˈtiːčėnca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

batičnjakbatičˈn’aːk -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

batinaˈbatėna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

batinjati sebaˈtin’at se -an se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bati seˈbaːt se ˈbujiːn se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

batkatiˈbatkat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

batukabaˈtuka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bavbav gl. bavkec

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

baviti seˈbaːvėt se -ėn se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bavkatiˈbafkat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bavkecˈbafkac -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bazag ipd. gl. bezeg ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

BDSM
Zanima me, kako naj slovenim kratični termin BDSM , ki ima v podstavi angleške besede bondage , dominance , sadism in masochism in označuje spolne prakse, ki vključujejo na nadrejenosti in podrejenosti temelječe odnose. Ali lahko tudi v slovenskem besedilu uporabim kratico BDSM ali bi jo bilo bolje posloveniti v VDSM ( vezanje , dominacija , sadizem , mazohizem )?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bebaˈbẹːba -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bebicaˈbẹːbėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Bečˈbẹːč -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bečarˈbẹčar -ja in ˈbẹčaːr ˈbẹˈčaːrja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Bečarˈbẹčar -ja in ˈbẹčaːr ˈbẹˈčaːrja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Bečarkaˈbẹčarka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bečkiˈbẹːčkė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bedaček gl. bibek

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bedakˈbedaːk beˈdaːka m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bedalobeˈdalȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bedarijabedaˈriːja -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bedastˈbedast -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bedastočabedasˈtoːča -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bedeti gl. čuti2, varovati

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

begˈbẹːk ˈbẹːga m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

begunecbeˈguːnc -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

begunkabeˈguːŋka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

belˈbėːu̯ ˈbėːla -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

belaˈbėːla -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

belecˈbėːl’c -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

belež gl. beljenje

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

beliˈbėːlė -ėga m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

belicabėˈliːca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

belinˈbilin -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

belitiˈbėːl’t -l’ėn nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

beliti seˈbil’it se -in se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

beljačˈbėl’aːč bėˈl’aːča m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

beljakˈbėl’aːk bėˈl’aːka m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

beljenjeˈbėːl’en’e -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

belkaˈbėu̯ka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

belkastˈbėu̯kast -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

belkoˈbėːu̯kȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

belouškabėlȯˈuška -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

beluškastbėˈlüːškast -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

benaˈbena -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

benavitibeˈnaːvėt -ėn nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bencinˈbenciːn benˈciːna m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

beraˈbėːra -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

berač gl. petljar

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

beračenje gl. petljanje, petljarija

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

beračica gl. petljarica

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

beračiti gl. petljati

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

beraški gl. petljarski

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

berekˈbereːk beˈreːka in ˈberek -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bergla gl. berla

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

berilobeˈriːlȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

berlaˈbẹːrla -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bermetˈbeːrmet -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

berošˈbėːrȯš -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bersaˈbẹːrsa -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bersatiˈbersat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

besedabeˈsėːda -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

besedicabeˈsėːdėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

besedičenje gl. šandabanda

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

besen gl. jaden

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bešterˈbẹːštėr -tra -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bet gl. bat

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

beton gl. piton

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

betonirati gl. cementirati

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

betvoˈbatvȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bezegˈbazak -zga m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bezgovˈbazgȯf bazˈgọːva -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bezgovinabazˈgọːvėna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bezljanjebai̯zˈl’aːn’e -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bezljatiˈbaːi̯zl’at -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bežatiˈbėːžat ˈbižiːn nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

beži gl. huš

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bi členek

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bibekˈbibak -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bicikeljbėˈcikėl’ -kl’a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Biciklični peptid
Pri pisanju članka s področja imunoonkologije sva s kolegom naletela na terminološki problem. Članek opisuje nov pristop v imunoonkologiji, ki temelji na sintetičnih kratkoverižnih peptidih, sestavljenih iz majhnega števila aminokislin (od 9 do 14), ki se v angleščini imenujejo bicycle peptides (verjetno zaradi oblike kemijske strukture; v slovenščini bicycle pomeni 'kolo'). Kratki sintetični peptidi naj bi sicer nadomestili velike molekule, monoklonska protitelesa. Zanima naju, kateri slovenski termin bi bil primernejši ustreznik za angleški termin bicycle peptide : dvociklični peptid ali biciklični peptid (oziroma z daljšim, opisnim izrazom: dvociklična verižna molekulska struktura ali biciklična verižna molekulska struktura ).

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bičanjeˈbiːčan’e -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bičati ipd. gl. bučati ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bičje gl. palud, palug

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

biditi gl. buditi

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bikˈbik -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bikecˈbikac -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

biksˈbiks -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

biksatiˈbiksat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bilˈbiːu̯ ˈbili ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bilka gl. bil, brkavka

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bilparskiˈbiːlparskė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bingicaˈbiŋgėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bingljatiˈbiŋgl’at -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

binkošti gl. duhovo

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

binkoštni gl. duhovski

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Biohekanje
Kako se prevaja angleška beseda hacker , ki označuje osebo, ki vdira v spletne strani? Pri študiju se srečujem tudi z angleškim terminom biohacking , ki označuje sistemsko ukvarjanje s sabo in s svojo biologijo z namenom postati »najboljša verzija sebe«. Omenjeni pojem naj bi združeval dva pojma, in sicer biology ( bio- ) 'biologija' in hacking 'hekanje'. Kakšen je slovenski prevod termina?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Bioinformacijska analiza
V molekularni biologiji se vse pogosteje uporabljajo računalniški pristopi k analizi bioloških sistemov. Te pristope obravnava posebna veda, ki se imenuje  bioinformatika . Ko govorimo o tovrstni analizi, se v strokovnih besedilih pojavljata dve poimenovanji:  bioinfomatska analiza   in bioinfomacijska analiza  (ang.  bioinformatic analysis ). Katero poimenovanje je ustreznejše? Podobno je tudi z namenskimi računalniškimi orodji: je bolje  bioinformatsko orodje  ali  bioinformacijsko orodje ?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Biotska raznovrstnost
Kot nadomestni izraz za prevzeti termin biodiverziteta (ki je v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika opredeljen kot 'pojavljanje velikega števila različnih rastlinskih, živalskih vrst na določenem območju; biotska raznovrstnost') predlagam poimenovanje raznoživost. Ali ima termin raznoživost kakšno možnost, da se sčasoma uveljavi v rabi?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

birma gl. ferma

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

birmanec gl. pilunek

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

birmanka gl. pilunek

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

birmati gl. fermati2

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

birtˈbėːrt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

birtašˈbirtaš birˈtaːša m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

birtašicabirˈtaːšica -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

birtijaˈbėːrtėja -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

birtinjaˈbėːrtėn’a -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bisagabėˈsaːga -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bistahar gl. bistahor

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bistahorbistaˈxọːr in bistaˈxaːr medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bisterˈbiːstėr -tra -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

biškopˈbiːškȯp -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bitangabiˈtaːŋga -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bitiˈbit ˈbiːjen nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bitiˈbit sȯn in sėn sė je smȯ ste sȯ; ˈbọːn ˈbọːš ˈbọː ˈbọːmȯ ˈbọːšte ˈbọːdȯ; ˈbọːdė ˈbọːi̯te; ˈbiːu̯ ˈbėla ˈbėlȯ ˈbėlė nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bivališče gl. kvartir, stanovanje

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bivolˈbivȯl -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bizeljˈbizėl’ -zl’a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

blagajna gl. kasa

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

blagobˈlagu -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

blagorbˈlaːgȯr m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

blagoslavljati gl. žegnavati

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

blagoslov gl. žegen

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

blagoslovitev gl. žegnanje

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

blagosloviti gl. požegnati, žegnati

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

blanjabˈlaːn’a -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

blanjatibˈlan’at -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

blatatibˈlatat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

blatebˈlate -ta m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

blatenbˈlaːtėn -tna -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

blatitibˈlaːtėt -ėn nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

blatobˈlaːtȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

blazina gl. povšter

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

blaziniti gl. tapecirati

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

blaznitibˈlaːzėnt -znėn nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Blažbˈlaːš bˈlaːža m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

blažcebˈlaːšce -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Blažebˈlaže -ta m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

blaženbˈlaːžen -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Blaževbˈlaːžef -ževa -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Blaževibˈlaːževė -ėx m mn.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

blaževobˈlaːževȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Blažilec poka
Prosil bi za pravilen slovenski termin, ki označuje napravo na koncu cevi lovske puške, ki ublaži, ne pa povsem zaduši pok puške ob sprostitvi eksplozivnih plinov ob/po zapustitvi izstrelka. Poznamo že dušilec , ki skoraj povsem zaduši pok in ki je prepovedan za uporabo na lovskem orožju. Lovci v večini držav EU to napravo v angleščini imenujejo suppresor ali sound moderator , v nemščini pa Schalldaempfer . Menim, da bi bil primeren termin blažilec zvoka ali blažilec poka , saj poka ne zaduši povsem, ampak ga ublaži na 140 decibelov. Zdaj balistični strokovnjaki uporabljajo kar poslovenjen izraz supresor , kar pa se mi zdi povsem nesprejemljivo z vidika spoštovanja materinščine.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

blečekbˈleːčėk -čka m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bledbˈlėːt bˈlėːda bˈliduː prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Bledenje koral
Termin beljenje koral je slovenski ustreznik za angleški coral bleaching . Označuje izgubljanje barve pri koralah kot posledica pretople morske vode, ki povzroči izločanje simbiotskih alg – s tem pa korale postajajo svetlejše, celo bele. Moti me, da gre pri slovenskem ustrezniku za prehodni glagol beliti , prehodnost bi namreč označevala neposredni vpliv na korale (delati kaj belo), verjetno se je poimenovanje oblikovalo iz glagola beliti in glagolnika beljenje (npr. stanovanja), kar se mi ne zdi ustrezno. Boljša poimenovalna rešitev bi se mi zdel glagolnik glagola beleti, torej belenje . Pojavlja se tudi slovenski ustreznik bledenje koral . Ali je intervencija še mogoča?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bledičenbleˈdiːčėn -čna -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

blejanjeblėˈjaːn’e -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

blejatibˈlėjaːt bˈleːjen nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

blekbˈlek bˈleːka m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

blekaritiblėˈkaːrėt -ėn nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

blekecbˈlekac -kca m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

blengetatibleŋˈgẹːtat -ˈgẹːčen nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

blengetecbleŋˈgẹːtac -ˈgẹːca m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

blesti gl. fantazirati

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

blesti sebˈlest se bˈleːden se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bleščati sebˈliščaːt se bˈliščiːn se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bliskbˈlisk -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bliskatibˈliskat -an in bˈliskat se -an se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

blisknitibˈliskėnt -knen dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

blisniti gl. bliskniti

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bliščati se gl. bleščati se

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

blizi gl. blizu

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

blizubˈliːzė prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

blizubˈliːzė predl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bliž gl. bliže

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bližati sebˈliːžat se -an se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bližebˈliš prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bližinablėˈžiːna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bližnjibˈliːžn’ė -a -e prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bližnjicabˈliːžėnca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bloditi gl. bavkati, benaviti, četveriti, tavati

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

blondbˈlọnt -- -- prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

blongačabˈloŋgača -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

blongatibˈlọːŋgat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bluzabˈluza -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bobˈbȯp ˈboːba m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bobekˈboːbak -pka m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bobenˈbọːbėn -bna m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bobljati gl. bubljati

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bobnatiˈbọːbnat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bobnenje gl. dudlanje

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bobneti gl. bubati2, dudlati

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bobovecˈboːbȯvac -bȯfca m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bobovicabȯˈbọːvėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bobovina gl. bobovica

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bocaˈboːca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bočicaˈboːčėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bodecˈboːdac – m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bodika gl. božji, drevce, les

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bofenˈboːfėn -fna m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bogˈbȯːk ˈbȯga m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Bogˈbȯːk ˈbȯga m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bogaboječbȯgabȯˈjẹːč -a -e prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bogastvobȯˈgaːstvȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bogatˈboːgat bȯˈgaːta -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bogatašbȯgaˈtaːš -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bogatecbȯˈgaːtac -ˈgaːca m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bogatetibȯˈgaːtėt -ėn nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bogatijabȯgaˈtiːja -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bogatinecbȯgaˈtiːnc -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bogecˈbȯgac -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Bogecˈbȯgac -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bogi gl. ubog

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bogmatiˈbọgmat -an in ˈbọgmat se -an se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bogmeˈbọgme medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bogomoljenbȯgȯˈmọːl’ėn -l’na -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bogoslovec gl. lemenatar

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bogoslovje gl. lemenat

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bogovskiˈbọgọfskė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bogsesmiliˈbȯksesˈmiːl’ė medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bogvekajˈbȯkvėˈkaːi̯ prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bohaˈbọːxa medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bohakatibȯˈxaːkat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bojazljiv gl. strahopezdljiv

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bojazljivec gl. kukavica

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

boječˈbȯjẹːč bȯˈjẹːča -e prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

boksˈbọks -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

boksastˈbọksast -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bolˈbȯu̯ ˈbuliː ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bolanˈbȯlan ˈboːu̯na ˈbuːu̯nu prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bolečinabȯleˈčiːna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bolehatibȯˈlėːxat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bolehenbȯˈlėːxėn -xna -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

boletiˈboːl’t ˈbuliːn nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bolezenbȯˈlėːzėn -znė ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bolhaˈbuxa -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bolhavecbuˈxaːvac -ˈxaːfca m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bolhicaˈbuxėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

boljˈbȯl’ prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

boljiˈbȯːl’ė -a -e prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

boljši gl. fin, zakmašen; prim. bolji

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bolnicabȯu̯ˈniːca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bolniček gl. bolnikec

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bolnikˈbȯu̯niːk -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bolnikecbȯu̯ˈniːkac -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bolnišnica gl. špital

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

boltaˈbọːlta -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bombaˈbọːmba -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bombekˈbọːmbak -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bombicaˈbọːmbėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bombon gl. cuker

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bombonček gl. cukrček

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bomeˈbọme medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bonbon gl. cuker

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bonbonček gl. cukrček

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bongatiˈbọːŋgat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bongeljˈboːŋgėl’ -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bongeljcˈboːŋgėl’c -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

borˈbȯr ˈboːra m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Borgaˈbȯːrga -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bormeˈbọrme medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bormežˈbọrmeš medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

borovˈboːrȯf -rȯva -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

borovački gl. borovški

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Borovecbȯˈroːvac -ˈroːfca m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

borovicabȯrȯˈviːca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

borovjebȯrȯvˈjeː -ˈjaː s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

borovnica gl. borovica

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

borovničevje gl. borovje

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Borovniška formacija
Zanima me, kako se pravilno zapisuje geološke formacije, kot je npr. borovniška formacija . Pojavlja se zapis z malo in veliko začetnico. Po Geološkem terminološkem slovarju formacija  označuje 'litološko enoto, ki združuje več členov, ki so skupki različnih tipov kamnin s podobnimi litološkimi značilnostmi, nastalimi navadno v neprekinjenem procesu, npr. flišna formacija', borovniška formacija pa ' zgornjekarnijske plasti, ki so sestavljene iz apnenca, boksita, rdečkastega peščenjaka, meljevca, glinavca, tufita in apnenčeve breče, na Bloški planoti, pri Velikih Laščah, na Turjaku, Blegošu in v okolici Borovnice in Vrhnike ' .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

borovškibȯrȯˈvačkė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bosˈbȯːs ˈboːsa ˈbusu prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 17412 zadetkov.