*morati nedov., F
9,
debeo servire, morem ſlushiti;
decumanus ager, nyva od katere deſſetina ſe
more dajati;
oportet, je potréba, ſe ſpodobi, ſe
more ſturiti;
orandus, -a, -um, kateriga imamo, ali ſe
more moliti;
organa pneumatica, orgle s'pyṡzhalmi, v'katere ſe
more pihati s'vétrom teh méhou;
pavendus, -a, -um, kateriga ſe
moremo bati, ſtraſhán, groṡovit;
sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile, inu kite ṡkarzio
[!], inu uſta resvleizhejo, de aku
more od nîega vmréti, taku ſe vidi, kakòr de bi ſe ſmeyal;
succusivum tempus, raven zhas, tá zhas, kateri ſe
more iméti pred drugimi potrébnimi rizhmy, tá vtargani zhas od potrébniga opravila;
tributarius, -a, -um, ṡhtiuri, ali zhinṡhu podverṡhen, kateri
more zhinṡh, inu ṡhtiuro dajati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
a prisl., pog. uvaja vprašanje; ali, kaj: a misliš, da si doma? a si ga videl? si lačen, a ne? / a bo mir ali ne! / a tako?
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
a vez., knjiž. - 1. v protivnem priredju za izražanje
- a) nasprotja s prej povedanim; pa, toda, vendar: prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj; to so besede, a ne dejanja; drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja / včasih okrepljen bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu
- b) nepričakovane posledice: tipal je po temni veži, a vrat ni našel; postarala se je, a ni ovenela
// za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko; bral je, a samo kriminalke
// na začetku novega (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo
- 2. redko, v vezalnem priredju za navezovanje na prej povedano; in, pa: sin je šel z doma, a hči se je omožila v sosednjo vas / nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
á m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, á ája (ā) prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a;
mali a;
veliki A;
nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska / A bomba atomska bomba // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a
● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vse
♦ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3bá neskl. pril. prvi po vrsti: odstavek A; razdalja od točke A do B; v prvem členu pod točko a / 1. a razred / hotel A kategorije
♦ lingv. a-osnova ajevska osnova; med. krvna skupina A; vitamin A in A vitamin; muz. ton a ton na šesti stopnji C-durove lestvice; A-dur durov tonovski način s tremi višaji; a-mol izhodiščni molov tonovski način; šah. polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
á in à medm. (ā; ȁ) - 1. izraža začudenje, zavrnitev: a, ti si! a, beži, beži! a, kaj še!
- 2. izraža ugodje, domislek: sem te, a, sem te opeharil! a ja, že vem! a(aa), to se prileže!
- 3. izraža vprašanje: si razumel, a? nimaš jezika, a? / včasih izgovorjeno skozi nos A? je spet vprašal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
à prisl. (ȁ) pog., v medmetni rabi izraža veliko mero povedanega; àli, to: a bo gledal!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
à [à in á] prisl. (ȁ; ȃ) trg. za izražanje prodajne cene, po: brisače à 15 din kos
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
à, conj. 1) aber, hingegen, nk., vzhŠt., BlKr., Notr.; ne pri nas, a pri vas, vzhŠt.; to pravi, a drugo misli, Notr.; strezi konju kakor prijatelju, a jaši ga kakor vraga, BlKr.; dela je dosti, a moža ni, da bi se ga lotil, Levst.-Jan. (Slovn.); Gorje mu, ki v nesreči biva sam! A srečen ni, kdor srečo vživa sam, Greg.; — a vendar, und doch, nk.; — 2) = in: tri a tri, Rez.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ȃ 1., interj. 1) ah! ei! (kadar se čudimo); a, kaj mi praviš! a, kaj pa delaš? — 2) ach! o! a moj ljubi oče! a moj dragi Bog! a lepa moja mati! Levst. (Rok.); a, moj človek! Prip.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
à 2., interj. 1) bah! pah! (kadar nevoljno kaj odbijamo); a kaj boš to govoril! — 2) je nun; on rad pije vino: a Bog mu je blagoslovi! onda veli kralj: a slobodno! Prip.; a da, ja wohl! BlKr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
a vez. toda, pa, a: akoſze opitajo, a ni edne piknyicze neodgovorio TF 1715, 4; á ti ſzi pa Goſzpodne za greisnikov volio tvoiga [sina] na ſzveit poſzlal SM 1747, 60; vragé razdreſzeli, A angyele razveſzeli KŠ 1754, 258; dneſz jeſzte, a vütro ſze pa vpécs vr'ze KŠ 1771, 20; A gizdáve zvisávcze, On krouto odüri BKM 1789, 13; a ki pa 's nyega nebode pio SIZ 1807, 6; A gizdáve zvisávcze vkastigo posztávi BRM 1823, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
a m, F
2,
elementum, tudi ti puſtobi
a, b, c;
magister pedareus, kateri otroke vuzhy,
a, b, c
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
a1 nepreg. m (črka) a:
nevidish de ta pustob A im. ed., nej kakor ſim ga jest napiſsal ǀ Ta pustob A tož. ed., Andoht, nej ſi prav merkal (I/1, 207)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
a2 cit. predl. z daj. k:
Ah kulikain oblubi ſturj A S: Poloniæ, vſak dan tej Svetnizi en ozhenaſh, inu zhaszhena ſi Maria ſmolit (I/1, 184) ← it. a za tvorbo dajalnika < lat. ad ‛k, pri’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
à3 cit. predl. z abl. iz, od:
taku resklada ta s: text Cornelius à lapide ǀ Sakaj ſimon à Caſſia pravi ǀ Pishe Jacobus à Vitriaco ǀ S. Dionyſius pak pravi, de Jubilæum pride à Jubilando, od veſſelja ǀ pravi Cornelius â Lapide ǀ Firshtna Felix á Sancta Severina ← lat. ā, ab ‛od, iz’; → ab
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
a1 sam. m ♦ P: 1 (TPs 1566)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
a2 sam. – ♦ P: 3 (TT 1577, TT 1581-82, DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
a3 [ime črke] sam. – ♦ P: 3 (TA 1566, KB 1566, KPo 1567)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
a4 črka ♦ P: 11 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, DC 1585)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
a5 glas ♦ P: 6 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, BH 1584, DC 1585)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
a6 vez. ♦ P: 3 (KB 1566, KPo 1567, JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
a7 čl. ♦ P: 2 (KPo 1567, JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
a8 končnica ♦ P: 1 (BH 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
a ► a prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
a ► a vez.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
a... ali à... predpona v sestavljenkah (ȁ) za izražanje manjkanja, odsotnosti tega, kar je pomen osnovne besede: ahuman, alogičen, amoralnost;
asepsa, ateizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
a, b, c s abeceda:
lete ſò vashe vſakadajne litanie, katere proijete, letu je A, B, C im. ed., kateru vaſhe otroke vuzhite (II, 346) ǀ Hugo Cardinal enu cellu A, B, C tož. ed., ſturj od grehou, katiri is jeſika prideio (V, 199) ǀ ſledni mu more pokaſat ſuoie piſsmu, aku je prav A, B, C tož. ed., piſsal (I/1, 206) Zapis proijete je tiskarska napaka namesto poijete.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
aamoriterski gl. amoriterski ♦ P: 1 (DB 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
aar [rabelj] sam. m ♦ P: 1 (TT 1557)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
aaronski gl. aronski ♦ P: 1 (TPs 1566)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ab cit. predl. z abl. od, iz:
Alexander ab Alexandro tudi pishe (III, 460) ǀ Iogrom je bil sapuſtil ſvoje Svetu Reshnu Telu Nicodemu, inu Ioſephu ab Arimathia ſvoje martvu Truplu (III, 29) ← lat. ab ‛od, iz’; → à3
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ab zlog ♦ P: 4 (TA 1550, TA 1555, KB 1566, DC 1585)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ab. cit. krajšava opat:
Rupertus Ab. im. ed. perloshij (I/1, 111) → abb.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ába m neskl. oče: kricsécsega Abba KŠ 1754, 154; Abba, Ocsa KŠ 1771, 148
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abačica sam. ž ♦ P: 1 (TAr 1562)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Àbadon -a m Abadon: ſteroga imé je 'Zidovſzki Abaddon KŠ 1771, 783
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Abager -a m osebno lastno ime
Abgar:
V' tem kir Krajla Abagera tož. ed. v' tej desheli Edeſſa imenouani (III, 527) Ábgar, legendarni kralj v Edesi, o katerem piše → Evzebius 2.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ábak tudi ábakus -a m (ȃ) - 1. pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje: število kamenčkov v vsakem žlebičku abaka
- 2. um. krovna plošča nad kapitelom stebra
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Abakuk -a m osebno lastno ime
Habakuk:
pravi Abacuc im. ed. Prerok ǀ kateri Abakuk im. ed. bò meni koſsilu perneſsil ǀ reskladaio taiſte beſſede Abacuca rod. ed. Preroka ǀ G. Bug pak, kateri je bil oſkerbel tiga lazhniga Elia skusi eniga orla, inu Daniela Preroka skusi Abakuka tož. ed. Prerok Habakúk, lat. V Habacuc, Abacuc, je Danielu v Babilon v levji brlog po angelovi zapovedi nesel močnik (SP Dan 14,33, Hab 1,1); → Habakuk.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abalienácija -e ž (á) redko alienacija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abalienacíjski -a -o prid. (ȋ) redko alienacijski: abalienacijski proces v kapitalistični proizvodnji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ábarat, m.,
pogl. aborat.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abarat m, abrótonum, -ni, trava preſliza, ẛa pomivanîe,
abarat
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ábas -a m opat: Asztrika Szvéto-martinszkoga Abbasa odprávi k-rimszkomi Pápi Szilvesztri KOJ 1848, 12
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abas m opat:
kateru poterdi Rupertus Abbas im. ed. ǀ Inu Honorius Abbas im. ed. pravi ← clat. abbās ‛opat’; → ab., → abb., → abat, → apat; geselsko besedo bi bilo sicer mogoče nastaviti tudi citatno kot abbas, vendar je to zaradi → abat slabša možnost.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abat m opat:
poterdi Rupertus Abbat im. ed. (V, 275) → ab., → abas, → apat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abat sam. m ♦ P: 2 (DB 1584, MD 1592)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abb. cit. krajšava opat:
Rupertus Abb. im. ed. pravi (I/1, 112) Krajšava stoji za clat. abbās ‛opat’; → abas, → ab.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abba sam. m aram. ♦ P: 13 (TC 1550, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TO 1564, TL 1567, KPo 1567, DPa 1576, JPo 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abbé -ja [abé] m (ẹ̑) v francoskem okolju naslov za katoliškega duhovnika: stari dvorni abbé / abbé Dobrovský
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abc tudi abecé [prva oblika abecé in abəcə̀] m neskl. (ẹ̑; ə̏) - 1. zastar. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; abeceda: učiti se abc
- 2. ekspr. začetno, osnovno znanje: to je komaj abc tehnike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abc -a [
abecé]
m abeceda: Trí papíre szem z-abcôv Precsteo KAJ 1870, 23
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Abdenago m osebno lastno ime
Abed Nego:
Taisti hudobnij ludje, Kateri ſo bilij urshoh de ſidrach, Miſach, inu Abdenago im. ed., de letij trij s. mladenizhij ſo bilij v'taisto ſilnu resbeleno Babilonsko pezh versheni (I/2, 106) Abéd Negó, lat. V Abdenago, ime, ki ga je knez evnuhov dal Azarjaju, enemu treh mladeničev, ki jih je babilonski kralj Nebukadnezar vrgel v razbeljeno peč, ker so zavrnili malikovanje (SP Dan 1,7); → Azarija.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abderít -a m (ȋ) ekspr. omejen, ozkosrčen človek: smešiti filistre in abderite
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abderítski -a -o (ȋ) pridevnik od abderit: abderitsko gledanje na literaturo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abderítstvo -a s (ȋ) ekspr. omejenost, ozkosrčnost: v satiri je udaril po abderitstvu svojih nasprotnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abdicírati -am dov. in nedov. (ȋ) odpovedati se kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstopiti: Edvard VIII. je abdiciral v korist svojega brata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Abdija m osebno lastno ime
Abdija:
Kateru Abdia im. ed. Prerok je nekadaj k' Idumejetiom djal (II, 149) Abdíja, hebr. Obadjahu, prerok (SP Abd 1,1)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abdikácija -e ž (á) odpoved kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstop: abdikacija cesarja Karla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abdikacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od abdikacija: abdikacijska izjava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abdómen -a tudi -mna m (ọ̄) anat. trebuh: bolečine v abdomenu // zool. zadek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abdominálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na abdomen: abdominalni organi
♦ med. abdominalni tifus trebušni tifus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abdúkcija -e ž (ú) med. odmik, odmaknitev (uda) od navadne lege: roko so dali v mavec v abdukciji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abec sam. m ♦ P: 1 (TPs 1566)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abece gl. abc
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abece1 sam. s ♦ P: 1 (TA 1566)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abece2 sam. – ♦ P: 2 (TL 1561, TT 1577)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abecéda -e ž (ẹ̑) - 1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici: povedati abecedo na pamet; klicati dijake po abecedi; urediti po abecedi; pouk branja se začne z veliko tiskano abecedo; č je četrta črka slovenske abecede
♦ elektr. Morsova abeceda in Morzejeva abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil - 2. ekspr. začetno, osnovno znanje: toliko politične abecede bi že moral znati; spoznati abecedo medicine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abecę̑da, f. das ABC, das Alphabet, Mur., Cig., Jan., Vod., nk., po abecedi, in alphabetischer Ordnung, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abeceda ► abėˈcẹːda -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abecedár -ja m (á) redko abecednik, zlasti starejši: prvi slovenski abecedar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abecédar -ja m (ẹ̑) - 1. ekspr. učenec, ki se uči abecede: mali abecedar
- 2. slabš. kdor uvaja svoj črkopis: abecedar Metelko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abecę̑dar, -rja, m. 1) der Abcschüler, Cig.; — 2) abecedár = abecednik 1), ogr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abecedar m, abecedarius, abecedár
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abecédarček -čka m (ẹ̑) manjšalnica od abecédar: okorne črke malega abecedarčka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abecedaria [rod. ed.] gl. abecedarium ♦ P: 1 (TC 1555)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abecedaria [rod. ed. itd.] gl. abecedarium ♦ P: 1 (TA 1555)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abecédarica -e ž (ẹ̑) ekspr. učenka, ki se uči abecede
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abecę̑darica, f. die Abcschülerin, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abecedárium -a m abecednik: Abecedarium Szlowenszko ABC 1725, Ala
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abecedarium sam. m ♦ P: 3 (TA 1555, TC 1555, TA 1566)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abecédarski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na abecedarje ali abecedo: trdo je držal svinčnik in risal okorne abecedarske črke / abecedarska vojska abecedna vojska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abecédarstvo -a s (ẹ̑) ekspr., redko začetniška nedognanost, začetništvo: preganjati abecedarstvo v umetnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abecę̑dej, m. = abecedar 1), Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abecéden -dna -o prid. (ẹ̑) - 1. nanašajoč se na abecedo: abecedni red, seznam
♦ biblio. abecedni katalog katalog, urejen po abecedi vpisov; lit. abecedna vojska spor zaradi črkopisa okoli leta 1830 - 2. ekspr. osnoven, temeljen: menim, da so kritiku te abecedne resnice znane
abecédno prisl.: abecedno urejen seznam
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abecę̑dən, -dna, adj. das ABC betreffend, ABC-, Mur., Cig., Jan.; abecedna knjižica, Danj.; abecedna vojska, der ABCkrieg, nk.; po abecednem redu, in alphabetischer Ordnung, Cig., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abecedírati -am nedov. in dov. (ȋ) urejati po abecedi; alfabetiratiSSKJ: Kandidati za opravljanje strokovnega izpita lahko urejajo in abecedirajo knjižnično gradivo E (↑)abecéda
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abecédnica -e ž (ẹ̑) zastar. prvo berilo, abecednik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abecę̑dnica, f. 1) die ABCtafel, Cig., Jan.; — das ABCbuch, Cig.; — 2) = abecedarica, Mur.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abecédnik -a m (ẹ̑) raba peša učbenik za začetni pouk branja in pisanja, prvo berilo: kupiti otroku abecednik;
brati iz abecednika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abecę̑dnik, m. 1) das ABCbuch, Cig., Ravn., Met., nk.; — 2) = abecedar, Mur.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abecednik ► abėˈcẹːdnėk -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abecédniški -a -o (ẹ̑) pridevnik od abecednik: abecedniški del prvega berila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abecéski -a -o prid. abeceden, abecedarski: Vucsiteo zvün réda v-Ábéczéſzki knigaj SIZ 1807, 44
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ábəł, -bla, m. der Brand bei Wunden, C.; — abel ("abu"), abel, abel! če si v glavi, pojdi v mozeg! abel, abel, abel! če si v mozgu, pojdi v kost! itd. (tako se zagovarja protin na Goriškem), SlN.; — prim. bav. afel, gegen Berührungen besonders empfindliche Stelle der Haut, avstr.-nem. Entzündung an einem äußerlichen Theile des Körpers; — prim. obel.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Ábel -a tudi Ábeo -ela m Abel: Abel ABC 1725, A3a; Kajn Ábela KŠ 1754, 55; Prikázao je Bougi i Abeo dári KM 1796, 8; pravicsen Ábeo KM 1796, 8; záto ſzo Ábela dári bili prijétni Bougi KM 1796, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Abel -na m osebno lastno ime
Abel:
Abel im. ed. je nedolshin, Cain je hudobin ǀ kry tiga nedolshniga Abelna rod. ed. ǀ na ſmert je bil Abelna tož. ed. vubil pred ozhmy Ozheta Adama ǀ je shlishal shtimo Boshjo, kadar G. Bug ga je po Abelnu mest. ed. uuprashal ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'Abelnam or. ed. Koshlizhe, s'Noieſsam uvole, s'Abrahamam Kashtrune Ábel, lat. V Abel, hebr. Hebel, Adamov sin, ki ga je iz nevoščljivosti ubil brat Kajn (SP 1 Mz 4,2).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Abelnov -a prid. Abelov:
sakaj leta Sveta Kry nej kry Abelnaua im. ed. ž ǀ Bug nej hotel njegovu offer gori vſeti, inu na taiſti pogledat, ampak na Abelnau tož. ed. m offer ǀ Cajn nej sposnal nedolshnost Abelnavo tož. ed. ž ǀ Danas si prejel od G. Boga pervurojſtvu Abelnavu tož. ed. s → Abel
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Ábelov -a -o prid. Abelov: Ábelova krv je za zadomescsávanye kricsala KM 1796, 9; I csészt tvoja – szlü'zba Ábelova KAJ 1848, 217
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abelski prid. ♦ P: 2 (TT 1577, TT 1581-82)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ábelstvo -a s (ā) knjiž. lastnost ali ravnanje, podobno Abelovemu: abelstvo in kajnovstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
aberácija -e ž (á) - 1. astr. navidezni premik zvezde zaradi gibanja opazovalca: zaradi aberacije je slika neba za gledalca na zemlji popačena
- 2. fiz. napaka leče zaradi različnih lomov žarkov: kromatična, sferna aberacija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
aberacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na aberacijo: aberacijski pojav
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abesínski -a -o prid. (ȋ) etiopski: abesinska kultura
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Àbia -a m Abija: Roboám je pa poroudo Abia, Abia je pa poroudo Aſa KŠ 1771, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Àbiašov -a -o prid. Abijev: zréda Abiáſovoga KŠ 1771, 161
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abib sam. m neskl. ♦ P: 2 (DB 1578, DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Abiezer m osebno lastno ime
Abiezer:
Sa grosdik Efraim ſe ſaſtopit ta ner mainshi kapla gnade boshie, ſa bandimo Abiezer im. ed. pak ſe ſaſtopio vſy shazi tiga ſvejta (V, 340) Abiézer, Manasov sin (SP Joz 17,2); zapis je prevod spredaj navedenega lat. citata Maior eſt racemus Ephraim, vindemijs objezer.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Abigajil nepreg. ž osebno lastno ime
Abigajila:
Abigail im. ed. je bila potolashila tiga ſerditiga Krajla Davida ǀ Dobra, inu modra je bila Abigaill im. ed. ǀ Abigal im. ed. bo vtalashila Davida ǀ ratajte bratje inu ſeſtre te Nebeske Abigail rod. ed. ǀ je djal krajl David k' tej dobrutlivi, inu modri Sheni Abigail daj. ed. ǀ Spomnite na Abigail tož. ed. sheno tiga Mosha Nabelna Abigájila, lat. V Abigail, Davidova žena (SP 1 Sam 25,3)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Abimelek -lka m osebno lastno ime
Abimeleh:
krajl Abimelek im. ed. je bil Abrahamu sheno vſel (II, 40) ǀ ozhij je bil na tajſto vergil krajl Abimelek im. ed. (II, 226) ǀ Saul Krail ie bil vbyl Abimelcha tož. ed., inu ſedemdeſſet Leuitou (II, 356) Abiméleh, gerarski kralj (SP 1 Mz 20,2)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
àbiogenéza -e ž (ȁ-ẹ̑) biol. nastanek in razvoj živega iz neživega: zakonitosti abiogeneze // teorija o tem nastanku: razprava o abiogenezi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
àbiótičen -čna -o prid. (ȁ-ọ́) biol. ki ne daje pogojev za življenje: abiotično okolje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
àbiótski -a -o [abijotski] prid. (ȁ-ọ̑) biol. ki se nanaša na neživo naravo: abiotski dejavniki okolja; abiotski in biotski povzročitelji; Gensko spremenjene rastline so bolj odporne na biotski in abiotski stres E ← agl. abiotic iz (↑)a... + ↑biótski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Abiron -a m osebno lastno ime
Abiram:
kokar Daton, inu Abiron im. ed. punt ſazhneo zhes Mojſeſsa (II, 40) ǀ kakor je bila posherla Chore, Datana, inu Abirona tož. ed. (III, 479) ǀ katera ſi bila posherla te greshne chore, dathana, inu abirona tož. ed. (II, 561) Abirám, Eliabov sin, eden upornikov proti Mojzesu (SP 4 Mz 16,1, Sir 45, 18)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Abisaj -a m osebno lastno ime
Abišaj:
Kadar letu vidi Abiſaj im. ed. Davidau Capitan (II, 177) ǀ poklizhe ſvojga brata Abiſaja tož. ed. (II, 182) Abišáj, Cerujin sin (SP 2 Sam 2,18, 10,10)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abisálen -lna -o prid. (ȃ) geogr. ki je v najglobljih predelih (morja); globinski, globokomorski: abisalni sedimenti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abituriènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) absolvent srednje šole pred zaključnim izpitom ali po njem: abiturienti novomeške gimnazije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abituriêntka in abituriéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od abiturient
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abituriêntski in abituriéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od abiturient: abiturientski ples, tečaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Àbiud -a m Abiud: Abiud je pa poroudo Eliákima KŠ 1771, 5; Zorobábel je poroudo Abiuda KŠ 1771, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Àbjatar -a m Abijatar: za vrejmena Abjatára KŠ 1771, 108
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Abjater -ja m osebno lastno ime
Abjatar:
Odgovori Jonatas Syn tiga Mashnika Abiateria rod. ed. (V, 363) Abjatár, duhovnik (SP 1 Sam 22,20)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ablácija -e ž (á) - 1. geol. odnašanje sipkega zemeljskega materiala z dežjem, odplakovanje: posledice ablacije
// geogr. topljenje ledenika: močna ablacija - 2. med., v zvezi ablacija mrežnice odstop mrežnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ablaktácija -e ž (á) - 1. agr. vstavljanje cepiča žlahtne rastline v divjak tako, da še nekaj časa dobiva hrano od matične rastline: cepljenje oreha z ablaktacijo
- 2. med. ustavitev, prenehanje dojenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
áblativ -a m (ȃ) lingv. latinski sklon, ki izraža izhodišče ali odmikanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
áblativen -vna -o (ȃ) pridevnik od ablativ: ablativna konstrukcija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Abner -a m osebno lastno ime
Abner:
Ioab je bil abnera tož. ed., inu amſana vbyl (II, 356) Abnêr, Nerov sin, Savlov vojskovodja, ki ga je ubil Joab (SP 1 Sam 14,50, 2 Sam 3,27).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
àbnormálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ) ki se razlikuje od navadnega, pravilnega; nenavaden, nepravilen: to so abnormalni pojavi / abnormalna rast; spolno abnormalen moški / abnormalen človek duševno neuravnovešen, defektenàbnormálno prisl.: otrok ima abnormalno veliko glavo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
àbnormálnost -i ž (ȁ-ȃ) nenavadno, nepravilno stanje; nenavadnost, nepravilnost: pojavile so se neke abnormalnosti / abnormalnost telesnega razvoja / izbruhi abnormalnosti duševne neuravnovešenosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abnórmen -mna -o prid. (ọ̑) - 1. redko abnormalen: abnormne okoliščine / duševno abnormne osebnosti
- 2. ki zelo presega običajno mero: abnormne težave
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abnormitéta -e ž (ẹ̑) redko abnormalnost: čustvene abnormitete
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abnórmnost -i ž (ọ̑) redko abnormalnost: abnormnosti v človekovem organizmu / duševna abnormnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
àboj, conj. = ali (oder), Rez.; — prim. aliboj.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abolícija -e ž (í) razveljavitev kakega zakona, odprava česa: abolicija smrtne kazni, suženjstva / abolicija prostitucije
♦ jur. ustavitev kazenskega pregona z amnestijo ali pomilostitvijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abolicíjski -a -o (ȋ) pridevnik od abolicija: abolicijski zakon
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abolicioníst -a m (ȋ) pristaš abolicionizma: po delovanju abolicionistov so se tudi neprizadeti Američani seznanili s problemom suženjstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abolicionístični -a -o [abolicijonistični] prid. (í) ki je v zvezi z abolicionisti ali abolicijo: abolicionistično gibanje; V Sloveniji je bila smrtna kazen izvršena nazadnje v petdesetih letih, kar je Slovenijo uvrstilo med abolicionistične države – tiste, v katerih se vsaj trideset let ne izreče in ne izvrši smrtne kazni E (↑)abolicioníst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abolicionízem -zma m (ī) gibanje za uveljavitev abolicije: prizadevanje ameriškega abolicionizma je pospešilo odpravo suženjstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abolírati -am dov. in nedov. (ȋ) razveljaviti, odpraviti kaj, navadno zakon: abolirati ukrep
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abominatio [del besed. zveze] – ♦ P: 1 (TR 1558)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abominatio desolationis gl. abominatio –, desolationis – ♦ P: 1 (TR 1558)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abonènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) kdor se vnaprej naroči na kaj; naročnik, naplačnik: biti abonent;
abonenti imajo popust;
sprejemati abonente;
menza ima veliko abonentov
♦ gled. abonent reda B
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abonêntka in abonéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od abonent
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abonêntski in abonéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na abonente: abonentska gledališka publika;
abonentsko kosilo / abonentski koncert abonmajski
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
aboníranec -nca m, člov. (ȋ) 1. kdor ima abonma: Gledališki program si je pridobil kar nekaj novih abonirancev 2. ekspr. kdor si vedno znova pridobi, ima vnaprej zagotovljen kak položaj, kako mesto: Zavzema se za štiriindvajsetčlansko skupno evroligo z enaindvajsetimi aboniranci E (↑)abonírati se
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abonírati se -am se dov. in nedov. (ȋ) vnaprej plačati, naročiti se na kaj: abonirati se na hrano;
abonirati se v gledališčuaboníran -a -o: aboniran je samo v Drami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abonmá -ja m (ȃ) vnaprej plačano naročilo na kaj: imeti, plačati abonma;
opera razpisuje abonmaje;
predstava je izven abonmaja / koncert za rumeni abonma z vstopnicami rumene barve
♦ gled. premierski abonma; abonma reda B
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abonmájski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na abonma: abonmajski koncert;
abonmajska predstava / abonmajski razpis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
áborat, m. die Stabwurz (artemisia abrotanum), Medv. (Rok.); (abarat) Pohl., Mur., Cig., Jan.; — prim. nem. Aberraute, Abraute, stvn. avarūza, Mik. (Et.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
aborídžin ↑aborígin
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
aborídžinski ↑aboríginski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
aborígin -a in aborídžin -a m, člov. (ȋ) prvotni avstralski prebivalec, domorodec: Aborigini verjamejo v svetost gore, zato jo želijo obvarovati pred množico turistov | Udeleženci shoda so se zavzeli za spravo med aboridžini in belimi prebivalci E ← agl. aborigine ← lat. aborigines 'prvotni prebivalci (Lacija)' iz ab origine 'od začetka, izvora'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
aboríginski -a -o in aborídžinski -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na aborigine: uničenje aboriginske kulture; aboriginska skupnost; aboriginska plemena; Mnogi, ki aboriginske umetnosti ne poznajo, imajo še vedno predsodke, da so njihova dela groba in neartikulirana, a v resnici so izjemno tankočutna | Notranjost cerkve je bila polna aboridžinskih ikonografij E ↑aborígin
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abortírati -am dov. in nedov. (ȋ) med. imeti abortus; splaviti: ugotavljati zdravstveno stanje žensk, ki so abortirale
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abortív -a m (ȋ) med. sredstvo za prekinitev nosečnosti, splavilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abortíven -vna -o prid. (ȋ) med. - 1. nanašajoč se na abortiv: abortivno sredstvo
- 2. ki hitro poteka, skrajšan: abortivni potek bolezni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abórtus -a m (ọ̑) med. prekinitev nosečnosti; splav: imela je že več abortusov;
naredili so ji abortus;
spontan, arteficialni abortus;
indikacija abortusa zakoniti razlog za dovolitev abortusa // vet. prekinitev brejosti; zvrg, izvrg
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abortus sam. m lat. ♦ P: 1 (DB 1578-Reg)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ábota -e ž (á) raba peša nespamet, neumnost: takšna ljubosumnost je največja abota;
človeška neumnost in abota / pooseb. abota abotna!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ábota, f. 1) die Albernheit, die Thorheit; smešne navade in abote, Glas.; — 2) ein alberner, thörichter Mensch; ti si prava abota! Dol.; — iz nem.; prim. stvn. apah, verkehrt, Mik. (Et.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
áboten -tna -o prid. (á) raba peša nespameten, neumen: ne bodi abotna / pregnati abotne misli; abotno početjeábotno prisl.: abotno govoriti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ábotən, -tna, adj. albern, thöricht; a. človek, abotne besede.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ábotnež -a m (á) redko aboten človek, neumnež
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ábotnež, m. ein alberner Mensch.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ábotnica -e ž (á) redko abotna ženska, neumnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ábotnica, f. ein albernes Weib.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ábotnik -a m (á) redko aboten človek, neumnež: soseda je imel za abotnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ábotnik, m. ein alberner Mensch.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ábotnost -i ž (á) raba peša lastnost abotnega človeka; nespametnost, neumnost: pokopala ga je lastna abotnost / do abotnosti naiven fant / govoriti abotnosti; izbij ji abotnosti iz glave
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ábotnost, f. die Albernheit, die Thorheit.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Ábraham -a m (ȃ) pog., šalj., v zvezi srečati, videti Abrahama dočakati petdeset let: dragemu kolegu, ki je te dni srečal Abrahama, kličemo: še na mnoga leta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ábraham -a in ÁbrahamSSKJ -a m, živ. (ȃ) ekspr. petdeseti rojstni dan: praznovati abrahama; srečati abrahama doživeti petdeseti rojstni dan; Časa za veliko slavje abrahama ni imel, saj ima te dni obilico dela E po svetopisemskem očaku Abrahamu; pomen izhaja iz evangeljskih besed Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?, ki so jih Judje izrekli Jezusu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Ábraham -a m Abraham: Abrahám ABC 1725, A3a; je ſzlü'zo Ádam, Ábrahám KŠ 1754, 9b; ár Abrahám ne vej náſz KŠ 1754, 150; Abrahám je poroudo I'záka KŠ 1771, 4; da je Boug mogao Abraháma zbolvansztva zvati KŠ 1754, 11a; od Abraháma KŠ 1771, 5; Boug Abrahama KM 1783, 8; Boug Abrahama BRM 1823, 2; zbüditi ſzini Abrahámi KŠ 1771, 9; je on gucſo Abrahámi BKM 1789, 17; Abrahámi je obecsao ocso mámo Abraháma KŠ 1771, 9; doli ſzi ſzédejo z Abrahámom KŠ 1771, 25
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Abra(h)am -a m osebno lastno ime
Abraham:
Abraham im. ed. po sapuvidi Boshij suojo deshelo sapusti ǀ Abraam im. ed. k'ſnaminu te hualeshnosti prezei en Altar ſesyda ǀ ſo ga neſli v'krilu Ozheta Abrahama rod. ed. ǀ je bil ſvejt ſvojmu Goſpudu Abrahamu daj. ed. ǀ on je proſsil Abrahama tož. ed., de bi poſlal Lazarusa ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'Abelnam Koshlizhe, s'Noieſsam uvole, s'Abrahamam or. ed. Kashtrune Ábraham, it. Abramo, lat. Abraham, gr. Ἀβραάμ, hebr. Abrahám, dobesedno ‛oče ljudstva’, začetnik izraelskega naroda (SP 1 Mz 17,5); → Abram
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ábrahamka -e ž, člov. (ȃ) ekspr. ženska, ki je dopolnila petdeset let; abrahamovka: Člani ansambla so izkazali pozornost abrahamki E ↑ábraham
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Ábrahamov -a -o prid. (ȃ) rel. nanašajoč se na Abrahama: Abrahamov sin Izak / otroci Abrahamovega rodu Judje
● šalj. Abrahamova leta starost okoli petdeset let; šalj. biti v Abrahamovem naročju mrtev, na onem svetu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Ábrahamov -a -o prid. Abrahamov: Boug Abrahámov KŠ 1771, 141; Abrahámovo ſzemen ſzmo KŠ 1754, 293; Abrahámova jákoſzt BKM 1789, 7; Abrahámovoga pokolejnya KŠ 1771, 3; v-Abrahámovom krili KŠ 1754, 142
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Abrahamov -a prid. Abrahamov:
kej je sdaj dobruta, inu lubeſan Abrahamava im. ed. ž ǀ Danas si prejel od G. Boga pervurojſtvu Abelnavu, Patriarkat Abrahamau tož. ed. m ǀ omezhiti ſerze Abrahamavu tož. ed. s ǀ Zhe vij ſte Abrahamavij im. mn. m otrozij, imate della Abrahamaue tož. mn. ž/s dopernashat → Abra(h)am, → Abramov
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ábrahamovec -vca m, člov. (ȃ) ekspr. moški, ki je dopolnil petdeset let: Prvo literarno knjigo je izdal kot abrahamovec E ↑ábraham
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ábrahamovka -e ž, člov. (ȃ) ekspr. ženska, ki je dopolnila petdeset let; abrahamka: Letos naj bi, že abrahamovka, nastopila tudi na olimpijskih igrah, če seveda na kvalifikacijah ne bo močnejše francoske mladenke E ↑ábrahamovec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abrakadábra -e ž (ȃ) nekdaj magična beseda, zapisana navadno na amuletu: vrač ji je dal listek z napisom abrakadabra // ekspr. nerazumljive besede, nejasno izražanje: ne razumem njegove abrakadabre
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Abram -a m osebno lastno ime
Abram:
berem v' Svetim Piſſmi, de Abram im. ed. en zhaſs je ſtanoval v' tem meſti Haram ǀ Porodj Iſmaela, kateriga od Abrama rod. ed. je bila snoſila ǀ en Angel rezhe k' Abramu daj. ed. Ábram, prvotno ime Abrahama (SP 1 Mz 12,1), preden ga je Bog preimenoval, rekoč: Ne boš se več imenoval Abram, temveč Abraham ti bo ime, zakaj postavim te za očeta množici narodov (SP 1 Mz 17,5); → Abra(h)am.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Abramov -a prid. 1. Abrahamov:
Jeſt ſim Bug tvojga Ozheta, Bug Abramau im. ed. m ǀ dokler Abramava im. ed. ž shena je shivela ǀ Vuzhimo ſe tudi od Eleazerusa Shlushabnika Abramaviga rod. ed. m ǀ kadar ſo bily v' hisho Abramavo tož. ed. ž prishli ǀ v' Abramavim or. ed. s imenu govori 2. Abramov:
Angel ſapovej Agari, de ima ſupet ſe verniti v' Abramovo tož. ed. ž hisho Raba prid. Abramov namesto Abrahamov je posledica vpliva it. Abramo ‛Abraham’; → Abram.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ábranek -nka m (ȃ) - 1. viseča cvetna mačica: leska otresa dolge abranke
- 2. na dlaki prisušena blatna kepica: psu binglja po trebuhu blato v abrankih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ȃbranək, -nka, m. 1) das Blütenkätzchen der Haselstaude, des Nussbaumes, der Erle, des Fichtenbaumes u. dgl., Cig., Dol., Gor., BlKr.; — das Weinträubchen im Frühjahr, Fr.-C.; — ein kleines Träubchen: sami abranki visijo po trsju, jvzhŠt.; — 2) pl. abranki = zavrnki, zabrnki, das Zettelende bei den Webern, Cig.; — prim. brankelj, jabranek, obrencelj.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abranek m, corus, tudi zofli, ali veliki
abranki na ſmrékah, ali hojah: tudi ena mera 30. zhetertink vẛame, 3.Reg:4
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abranek gl.
abranka
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ábranka, f. = abranek 1), Lašče-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abranka ► ˈaːbraŋka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abrazíja -e ž (ȋ) - 1. geol. izpodjedanje, rušenje morske obale zaradi razdiralnega delovanja valov: učinkovanje abrazije
- 2. med. ostrganje tkiva: abrazija maternične sluznice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abrazíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na abrazijo: abrazijsko delovanje valov;
abrazijska obala / abrazijski instrument
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abrazív -a m (ȋ) metal. material, ki se uporablja za brušenje materiala, mehkejšega od njega: diamantni prah kot najtrši abraziv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abreviatúra -e ž (ȗ) redko kratica, okrajšava: ne uporabljajte abreviatur, ampak besede izpisujte
♦ biblio. beseda, skrajšana z grafičnim nakazovanjem izpuščenih črk; muz. ustaljen znak za skrajšan notni zapis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abromek m, nucamentum, -ti, zoffilzi, ali
abromki na oréhovim driveſſi, ali leiſhnikovim
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abronek m, F
2,
pappus, -pi, abronki, pavola od drevja, ali ṡeliṡzha: tudi tú ſéme eniga ṡeliṡzha, kakòr ena volna, kateru ſe puſty odpihati;
tannus, abronki, ali zofli na ſmréki ali hoji, v'katerih je ſéme
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ábrotica, f. = aborat, Cig., Mik. (Et.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abrúpten -tna -o prid. (ȗ) knjiž. ki je brez zveze, odtrgan: članek dela vtis, ko da je sestavljen iz abruptnih notic
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ABS -- in -a [abeès in abẹès -êsa] m (ȅ ȇ) krat. zavorni sistem, ki pri zaviranju preprečuje blokiranje koles motornega vozila: Vozniki, ki imajo avtomobile z ABS, so zmotno prepričani, da je njihova zavorna pot krajša E ← agl. ABS, kratica za a(nti-lock) b(raking) s(ystem) 'protiblokirni zavorni sistem'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ABS- [abeès in abẹès] prvi del zloženk (ȅ) ki se nanaša na zavorni sistem, ki pri zaviranju preprečuje blokiranje koles motornega vozila: ABS-sistem in sistem ABS; ABS-zavore in zavore ABS E ↑ABS
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abscés -a m (ẹ̑) med. lokalno omejeno nabiranje gnoja, ognojek: absces na vratu, v možganih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abscísa -e ž (ȋ) geom. prva koordinata v pravokotnem koordinatnem sistemu: abscisa in ordinata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abscísen -sna -o (ȋ) pridevnik od abscisa: abscisna os
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absénca -e ž (ẹ̑) redko izostanek, odsotnost: dijak ima neopravičene absence
♦ med. krajša nezavest
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absénčen -čna -o (ẹ̑) pridevnik od absenca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absentírati se -am se dov. in nedov. (ȋ) redko odtegniti se, ne udeležiti se: absentiralo se je pet odstotkov volivcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absentízem -zma m (ī) izostajanje (od dela), odsotnost: industrijski psiholog se je ukvarjal s problemom absentizma v podjetju;
ugotavljanje vzrokov absentizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absínt -a m (ȋ) močna žgana pijača iz pelina in janeža: piti absint;
čaša absinta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolacija sam. ž ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolacja gl. absolacija ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Absolon -a m osebno lastno ime
Absalom:
Abſolon im. ed. je bil sapovedal ſvoim sholneriom Davida ob leben perpravit ǀ ta hudobni, inu puntarski Abſolom im. ed. s'eno veliko vojsko ga je yskal ǀ nej bil tudi Absolon im. ed. vumerl Kakor ena sveriazhina ǀ Abſſolon im. ed. je bil vbyl ſuoiga brata ammona ǀ v'tej nashi desheli ſe najdeio ludje, kateriſò … nehvaleshni, kakor Abſalon im. ed. ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè … tiga nehualeshniga Abſalona rod. ed. ǀ ter gre k' Abſalonu daj. ed. ǀ je bil Abſolona tož. ed. posdravil ǀ pred ſvojm punterskim Synam Abſolonam or. ed. ǀ de bi ſi lih en greshnik, inu greshniza tauſhenkrat Njemu nepokorna bila kakor Faraon, tauſhenkrat poboj doperneſil s'Cainam … taushenkrat ne valeshen bil ſvojm ſtarishim s'Abſolonam or. ed. Ábsalom, hebr. Abšalóm, Davidov uporniški sin (SP 1 Kr 1,6, 2 Krn 11,20)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Absolonov -a prid. Absalomov:
samera tiga greshniga zhloveka je veliku vekshi pruti G. Bogu, kakor Absolonaua im. ed. ž pruti Dauidu (I/1, 2) → Absolon
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolucia gl. absolucija ♦ P: 9 (TAr 1562, TO 1564, KPo 1567, TC 1575, JPo 1578, DC 1580, TtPre 1588, TPo 1595, ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolúcija -e ž (ú) rel. odpuščenje grehov ali cerkvenih kazni; odveza: dati, dobiti absolucijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolucija sam. ž ♦ P: 11 (TAr 1562, TO 1564, KPo 1567, TC 1575, JPo 1578, DC 1580, DB 1584, DAg 1585, TtPre 1588, TPo 1595, ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolucijon -a m odveza:
nej ſo hoteli Spovedniku povedat, de bi yh bil osdravil, skuſi flaishter tiga Abſolutiona rod. ed. ǀ grè pruti Cerkvi de bi G. Boga sa odpushzhajne, inu Mashnika sa absolution tož. ed. proſsil ǀ vam nemorio dati ta S. Abſolution tož. ed. ǀ Kadar v' Spuvidi vam dadò ta Sveti abſolution tož. ed. ← nem. Absolution ← srlat. absolutio ‛odveza’ < lat. absolūtiō ‛oprostitev’; → obsolucijon
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolucijona sam. ž ♦ P: 1 (TAr 1562)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolut gl. absolutum
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolúten -tna -o prid. (ȗ) - 1. popoln, vsestranski: absoluten mir; absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična
- 2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak; absolutna premoč
- 3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar; absolutna državna oblast
♦ filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd; mat. absolutna vrednost vrednost števila neglede na predznak; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka; muz. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova
absolútno prislov od absoluten: absolutno veljavna sodba
// ekspr. poudarja trditev: to je absolutno potrebno; ima absolutno prav; absolutno ne! nikakor ne, sploh ne; sam.: povzpeti se v svet absolutnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolūtən, -tna, adj. absolut; — prim. samonaseben, samoobseben.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolutia gl. absolucija ♦ P: 6 (TAr 1562, TO 1564, DC 1580, TtPre 1588, TPo 1595, ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolutio sam. ž lat. ♦ P: 2 (TAr 1562, TO 1564)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolutioni [daj. ed.] gl. absolucijona ♦ P: 1 (TAr 1562)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolutíst -a m (ȋ) - 1. oblastnik, ki ima vso oblast: prosvetljeni absolutist
// ekspr. oblasten, samovoljen človek: doma je bil pravi absolutist - 2. pristaš absolutizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolutístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na absolutizem: absolutistični režim;
absolutistična vlada
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolutizácija -e ž (á) knjiž. pripisovanje absolutne veljavnosti relativno veljavnim stvarem: absolutizacija nauka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolutízem -zma m (ī) politična ureditev, v kateri ima vso oblast en človek: državni absolutizem;
razsvetljeni absolutizem / doba Metternichovega absolutizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolutīzəm, -zma, m. neomejeno vladarstvo, der Absolutismus.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolutizíranje -a s (ȋ) glagolnik od absolutizirati: odpor proti absolutiziranju ene strani resničnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolutizírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. absolutno veljavnost pripisovati relativno veljavnim stvarem: nobenega področja življenja ni hotel absolutizirati;
absolutizirati pogojno znanstveno resnicoabsolutizíran -a -o: absolutizirane ideje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolútnost -i ž (ȗ) knjiž. lastnost absolutnega: absolutnost in relativnost gibanja;
zanikati načelo absolutnosti / absolutnost in kategoričnost tega vladarja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolutórij -a m (ọ́) - 1. razrešitev (od) dolžnosti in odgovornosti, razrešnica: dati odboru absolutorij
- 2. dokončanje študija na visokih šolah: po absolutoriju na jusu se je vrnil v domovino
// potrdilo, spričevalo o tem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolútum in absolút -a m (ȗ) knjiž. kar je absolutno: človek kot absolutum postaja gospodar narave
♦ filoz. brezpogojni, prvi in zadnji vzrok vsega, kar je
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolvènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) kdor dokonča šolo: absolventi gimnazij, strokovnih šol // kdor je dokončal študij na visoki šoli in je pred diplomo: absolvent arhitekture, filozofske fakultete
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolvêntka in absolvéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od absolvent: absolventka agronomije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolvêntski in absolvéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od absolvent: absolventski večer
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolviran del. ♦ P: 2 (TAr 1562, TO 1564)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolvírati -am dov. in nedov. (ȋ) - 1. dokončati šolo: absolvirati gimnazijo
// dokončati študij na visoki šoli: absolviral je pravo in se pripravlja na diplomo - 2. končati kako delo, opraviti: svojo nalogo sem absolviral
// predelati, preštudirati: absolvirati snov za prvi razred
absolvíran -a -o: absolviran učiteljiščnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolvirati -am dov. odvezati grehov, dati odvezo:
nej obeniga, de bi imel oblaſt mene abſoluierat nedol., ali rejshit od grehou (II, 250) ǀ Mashnik Cerkvu odpre, njega spuvid shlishi, ga absolvera 3. ed., inu ta nesrezhni zhlovik supet zhlovesKo podobo je bil vudubil (I/2, 27) ← nem. absolvieren ← lat. absolvere ‛odvezati, odrešiti, oprostiti’; → obsolvirati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolvirati glag. dvovid. ♦ P: 7 (TT 1557, TAr 1562, TO 1564, JPo 1578, DB 1584, TPo 1595, ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absorbíranje -a s (ȋ) glagolnik od absorbirati: absorbiranje ogljikovega dioksida
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absorbírati -am nedov. in dov. (ȋ) fiz. sprejemati vase; vpijati, vsrkavati: les absorbira vlago;
absorbirati pline, svetlobo;
pren. industrija je absorbirala presežno kmečko prebivalstvo;
mesto je absorbiralo vse priseljence;
tržišče ne more absorbirati vse industrijske proizvodnje;
to delo ga je vsega absorbiralo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absórpcija -e ž (ọ́) fiz. vpijanje, vsrkavanje: absorpcija plinov, svetlobe, žarkov;
sposobnost absorpcije;
pren. jezikovna absorpcija neslovanskega prebivalstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absorpcíjski tudi absórpcijski -a -o prid. (ȋ; ọ́) nanašajoč se na absorpcijo: absorpcijska sposobnost tal / absorpcijska moč trga
♦ elektr. absorpcijski hladilnik hladilnik, ki deluje na principu absorpcije plinov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absorptíven -vna -o prid. (ȋ) fiz. sposoben absorbirati, vpijajoč: absorptivna snov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absorptívnost -i ž (ȋ) sposobnost za absorbiranje: absorptivnost lesa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abstinénca -e ž (ẹ̑) odpoved čemu, zdržnost: pospeševati, prelomiti abstinenco;
zakonska abstinenca;
abstinenca od alkoholnih pijač // neudeležba, nesodelovanje: abstinenca pri glasovanju, pri volitvah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abstinénčen -čna -o (ẹ̑) pridevnik od abstinenca: abstinenčna politika;
abstinenčno društvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abstinénčniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) abstinénčna kríza -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
skupek vegetativnih in psihičnih motenj, ki se lahko pojavijo pri odtegovanju, odtegnitvi zdravila, alkohola, mamila pri odvisniku; abstinenčni sindrom: imeti abstinenčno krizo; huda abstinenčna kriza; Metadon lahko pri marsikom deluje kot nekakšna varovalka, saj uživalcu heroina prepreči abstinenčno krizo
abstinénčni sindróm -ega -a m (ẹ̑, ọ̑)
skupek vegetativnih in psihičnih motenj, ki se lahko pojavijo pri odtegovanju, odtegnitvi zdravila, alkohola, mamila pri odvisniku; abstinenčna kriza: blag abstinenčni sindrom; Abstinenčni sindrom mine sam od sebe in ga največ narkomanov preživi brez kakršne koli zdravniške pomoči
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abstinènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) kdor se zdržuje alkoholnih pijač: biti, postati abstinent;
popoln, strog abstinent
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abstinêntka in abstinéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od abstinent
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abstinêntski in abstinéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od abstinent: abstinentski časnik, kongres;
abstinentsko društvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abstinêntstvo in abstinéntstvo -a s (ē; ẹ̄) redko abstinenca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abstinírati se -am se dov. in nedov. (ȋ) ne udeležiti se, ne sodelovati, zdržati se: ob glasovanju so se prebivalci množično abstinirali;
abstinirati se od volitev / redko abstinirati se od alkohola
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abstrahíranje -a s (ȋ) glagolnik od abstrahirati: zmožnost abstrahiranja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abstrahírati -am dov. in nedov. (ȋ) ne upoštevati, v mislih izvzeti kaj, odmisliti: iz človeške psihe je abstrahiral element zavesti;
treba je abstrahirati napake, vpliveabstrahíran -a -o: abstrahiran primer
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abstrákcija -e ž (á) knjiž. proces odmišljanja: biti zmožen abstrakcije;
znanstvena abstrakcija;
metoda abstrakcije // kar je abstraktno: osebe v romanu so gola abstrakcija; razložil je abstrakcijo na sliki / razstavlja svoje prve abstrakcije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abstrākcija, f. die Abstraction, Cig., Jan., Cig. (T.); — prim. odmišljaj, odmišljanje.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abstrákten -tna -o prid., abstráktnejši (ȃ) s čuti nezaznaven, pojmoven, miseln, ant. konkreten: abstrakten pojem;
abstraktna predstava o nečem;
abstraktno mišljenje
♦ lingv. abstraktni samostalniki; um. abstraktno slikarstvo slikarstvo, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje // nenazoren, nejasen: govornikovo abstraktno izražanje / preveč si abstrakten, da bi te razumelabstráktno prisl.: ne zna abstraktno misliti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abstrāktən, -tna, adj. abstract, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abstraktíst -a m (ȋ) pristaš abstraktizma: nekdanji realist je postal abstraktist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abstraktíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na abstrahiranje: abstraktivna metoda // zastar. abstrakten: abstraktiven pojem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abstraktízem -zma m (ī) publ. umetnostna smer, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abstráktnež -a m (ȃ) ekspr., redko abstraktno misleč človek: v svojih pesmih je abstraktnež / Kako naj pojmi abstraktnež ritem (O. Župančič)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abstráktnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost abstraktnega: neživljenjska abstraktnost;
abstraktnost mišljenja / abstraktnost njegovega izražanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abstráktum tudi abstrákt -a m, mn. abstrákta s tudi abstrákti m tudi abstráktumi m (ȃ) knjiž. kar je nastalo z abstrakcijo: njegove osebe so čisti abstraktum
♦ lingv. abstraktni samostalnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abstrúzen -zna -o prid. (ȗ) knjiž. težko razumljiv, nejasen: abstruzen predlog;
abstruzna domislica;
abstruzno izražanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abstrúznost -i ž (ȗ) knjiž. lastnost abstruznega: abstruznost trditve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absúrd -a m (ȗ) kar je v nasprotju z logiko, nesmisel: to je pravi absurd;
privesti do absurda;
voditi v absurd;
očiten absurd / drama absurda; psihoza absurda in groze
♦ filoz. absurd po Camusu dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absúrden -dna -o prid. (ȗ) ki je v nasprotju z logiko, nesmiseln: absurden vzrok;
absurdna meja;
absurdna trditev;
tako misliti bi bilo absurdno / rezultat se zdi na prvi pogled absurden nemogoč, neverjetenabsúrdno prisl.: absurdno groteskni ton drame
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absúrdnost -i ž (ȗ) lastnost, značilnost absurdnega: zavedal se je absurdnosti svojega početja;
prikazati absurdnost vojne // redko absurd: privesti stvar do absurdnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Àbšalom -a m Absolon: gda je bê'zao pred Absalomom TA 1848, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Àbšolonov -a -o prid. Absolonov: Ábsolonova lepota KM 1783, 97
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abtašica sam. ž ♦ P: 1 (MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abtoh m, involucre, eniga polberarja platnu ali
abtoh, kadar ſtriṡhe, inu brye
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Abulanari(us) -ija m osebno lastno ime
Abulanarij:
Conſtans Ceſſaria Heraclliuſa ſyn, je vojsko pelal zhes Firshta Abulanaria tož. ed. (V, 80)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Abulensis m osebno lastno ime
Avilski:
Ta vuzheni Abulenſis im. ed. nam leto skriunust resloshij ǀ Abulensis im. ed. pravi ǀ Poſhluſhaite kai pravi ta Vuzheni Abulenſis im. ed. Álfonz Tostát Avílski, srlat. Alphonsus Tostatus (umrl 1455) z vzdevkom Abulensis po špan. mesti Avili, razlagalec Svetega pisma
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abulíja -e ž (ȋ) psiht. bolezensko pomanjkanje volje, brezvoljnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abundánca -e ž (ȃ) redko zelo velika množina česa; obilje, preobilje: abundanca dobrih stvari
♦ bot. količina in gostota kake rastlinske vrste v rastlinski združbi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abundánten -tna -o (ȃ) pridevnik od abundanca: abundantno potenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Abundij -a m osebno lastno ime
Abundij:
Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Sacriſtani s. Abundia tož. ed. (II, 194 s.) Sv. Abúndij (5. stol.), škof v Comu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abuon gl. abvon itd. ♦ P: 1 (MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abuuku gl. abuvko itd. ♦ P: 1 (MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abuvko sam. s kor. ♦ P: 1 (MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abuvski prid. kor. ♦ P: 1 (MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abuzíven -vna -o (ȋ) pridevnik od abuzus: abuzivno uživanje uspaval
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abúzus -a m (ȗ) knjiž. zloraba: abuzus položaja // čezmerno uživanje: abuzus alkohola, nikotina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abvon sam. ž kor. ♦ P: 1 (MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abvonov prid. kor. ♦ P: 1 (MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
a cappélla [akapela] neskl. pril. (ẹ̑) muz. ki je za zborovsko petje brez instrumentalne spremljave: skladba a cappella
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
accelerándo [ače-] prisl. (ȃ) muz., označba za spremembo hitrosti izvajanja pospešujoče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
accidenciae [mn.] gl. akcidencija ♦ P: 1 (TO 1564)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
áccidens -a [akci-] m (ȃ) redko akcidenca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
accidens sam. m lat. ♦ P: 1 (TO 1564)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acervus sam. m lat. ♦ P: 1 (DB 1578-Reg)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acétaldehíd -a m (ẹ̑-ȋ) kem. aldehid ocetne kisline; etanal: v cigaretnem filtru se zadrži tudi acetaldehid
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acetát -a m (ȃ) kem. sol ocetne kisline ali njen ester: natrijev acetat;
topnost acetatov v vodi // trg. tkanina iz acetatnih vlaken: acetat za prevleko dežnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acetáten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na acetat: acetatna celuloza
♦ tekst. acetatno vlakno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acetíl -a m (ȋ) kem. radikal ocetne kisline
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acetilén -a m (ẹ̑) kem. gorljiv plin, ki nastane iz kalcijevega karbida in vode: svetilka na acetilen;
varjenje z acetilenom in kisikom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acetílen -lna -o (ȋ) pridevnik od acetil: acetilna celuloza;
acetilna skupina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acetilénka -e ž (ẹ̑) svetilka na acetilen: svetiti si z acetilenko;
bela svetloba acetilenk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acetilénski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na acetilen: acetilenski gorilnik, razvijalec;
acetilenska svetilka / acetilensko varjenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acetílsalicílen -lna -o prid. (ȋ-ȋ) kem., v zvezi acetilsalicilna kislina zdravilo proti prehladu in bolečinam
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acetón -a m (ọ̑) brezbarvna, vnetljiva, hlapljiva tekočina, ki topi smole in masti: odstraniti lak z nohtov z acetonom;
raztopljen v acetonu;
močen duh po acetonu / aceton v krvi pri diabetikih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acetónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na aceton: acetonska raztopina / acetonska astma astma zaradi vdihavanja hlapov acetona
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acid -a cit. [êsid-] m (ȇ) močno sintetično mamilo, ki povzroča halucinacije; LSD: Svoj čas so LSD prodajali v raztopini, in sicer tako, da je kupec dobil kocko sladkorja ali pa košček pivnika, na katerega so kanili kapljico acida E ← agl. acid, prvotno 'kislina', ← frc. acide ← lat. acidus 'kisel'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acíden -dna -o prid. (ȋ) kem. ki tvori z bazo2 sol; kisel: acidna raztopina
♦ agr. acidna tla; med. acidni želodčni sok
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acídnost -i ž (ȋ) kem. lastnost acidne snovi; kislost: acidnost galunove raztopine
♦ agr. acidnost tal; med. določati acidnost želodčnega soka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acidofílen -lna -o prid. (ȋ) bot. ki raste na kislih tleh: acidofilna rastlina
♦ kem. ki se obarva s kislimi barvili
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acidóza -e ž (ọ̑) med. zastrupitev s kislimi snovmi: umreti za acidozo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
àcíkličen -čna -o prid. (ȁ-í) ki se ne pojavlja v ciklih: aciklični pojavi
♦ kem. aciklične spojine spojine z ogljikovimi atomi, razporejenimi v odprti verigi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
a cónto in a kónto [akonto] prisl. (ọ̑) ekon. na račun: plačati a conto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acrylan gl. akrilan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ač zlog ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
àče, conj. = ako, C., kajk.-Valj. (Vest.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ȃčəc, -čca, m. dem. ak, Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ačìh medm. (ȉ) posnema glas pri kihanju: ačih, ačih! je kihal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
àd prisl. (ȁ) knjiž. glede na, k: pripombe ad 1;
ad čl. 2 zakona
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ad gl. od ♦ P: 2 (TT 1557, JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
àda, conj. also, nun, (tudi: adà, adȃ), Habd., kajk.-Valj. (Kres VI. 342.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ad ácta [adakta] prisl. (ȃ) jur. k spisom v arhiv: dati spis ad acta;
pren. stvar je ad acta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adágio [adadžo] prisl. (ȃ) muz., označba za hitrost izvajanja počasi: igrati adagioadágio -a m stavek ali skladba v tem tempu: melanholičen adagio; Beethovnovi adagi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Adalbert -a m osebno lastno ime
Adalbert:
de bi tebe hodile poshlushat ribe, kakor S. Antona: tize kakor S. Franciſca: koini, inu vuoli, kakor S. Adalberta tož. ed. (V, 343) Sv. Ádalbert (umrl 981)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Ádam -a m Adam: ocza naſſega Ádama TF 1715, 19; ſztári Ádam TF 1715, 33; je ſzlü'zo Ádam KŠ 1754, 9b; Ádami i Ejvi KŠ 1771, 440
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Adam -a m osebno lastno ime
Adam:
Adam im. ed. je bil ta parvi Krajl na semli ǀ je bil Abelna vubil pred ozhmy Ozheta Adama rod. ed. ǀ prezej ta napametna shivina ſe Adamu daj. ed. Eui inu v'punt postaui ǀ Sdej obernimo ſe K'Adamu daj. ed., inu K'Eui ǀ Bug prezej v'Paradish pride, inu Adama tož. ed. ijszhe ǀ taushenkrat sapuvid Boshjo prelomil s'Adamam or. ed. Ádam, hebr. Adám, prvi človek, ki ga je Bog ustvaril iz prsti (SP 1 Mz 5,1).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Adam ► ▪ˈaːdam -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adamant sam. m ♦ P: 1 (TT 1557)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adamaski prid. ♦ P: 2 (DB 1578, DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adȃmica, f. = Adamov krhelj, der Adamsapfel, M.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adamít -a m (ȋ) rel. pripadnik sekte, ki se zavzema za nagoto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Ádamov in Adámov -a -o prid. (ȃ; ȃ) rel. nanašajoč se na Adama: Adamova žena Eva
● šalj. bil je v Adamovem kostumu nag, gol; tudi on je Adamov sin navaden človek z vsemi slabostmi; Adamovo jabolko in adamovo jabolko vidna hrustančna izboklina na moškem vratu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Ádamov -a -o prid. Adamov: Ádamovo dejte, doszta de ti ſztrahá KM 1783, 284; Ádamovo dejte vszáko more mrejti KOJ 1845, 131; vſzega Ádamovoga pokolejnya KŠ 1754, 114; Od Ádamovoga ſziná KM 1796, 9; Po Ádamovom ſzpadáji KŠ 1754, 251; Od Ádamovi drügi Oſztánkov KM 1796, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Adamov -a prid. Adamov:
Kateri zevu Adamavi im. ed. m dol. rod je poshgal ǀ Kakor Hzhij Adamava im. ed. ž ǀ leta s. Diuiza pride od Adamaviga rod. ed. m roda ǀ is koſtj Adamave rod. ed. ž ǀ Ah vy nepametni, inu preprosti Adamaui im. mn. m otrozy ǀ ty prevezh preusetni Adamavi im. mn. m otrozi pres vſiga konza ſe toshio zhes Boga ǀ kakor vſijm Adamavim daj. mn. otrokom ſe ſgodij ǀ na otroke Adamave tož. mn. m ena velika butara je naloshena → Adam
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ádamovec in adámovec -vca m (ȃ; ȃ) redko Adamovo jabolko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adaptabílen -lna -o prid. (ȋ) ki se lahko adaptira, prilagodljiv: adaptabilen organ
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adaptabílnost -i ž (ȋ) sposobnost za adaptacijo: adaptabilnost slušnega organa / adaptabilnost stanovanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adaptácija -e ž (á) - 1. preureditev, prenovitev: adaptacija starih zgradb; adaptacija hiše za poslovne prostore / zaradi adaptacije lokal zaprt
// priredba, predelava: radijska adaptacija teksta; večer poljske satire v adaptaciji našega režiserja - 2. knjiž. prilagoditev okolju: adaptacija organizma na temperaturo / sposobnost socialne adaptacije; priseljevanje v mesta rodi probleme adaptacije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adaptacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na adaptacijo: gradbena in adaptacijska dejavnost / adaptacijska sposobnost očesa za temo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adaptêr -ja m (ȇ) kdor adaptira: adapterja nista upoštevala filmske dinamike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adápter -ja m (ā) teh. priprava za prilagoditev dveh, za medsebojno delovanje sicer neprilagojenih priprav: stični adapter;
radijski sprejemnik z vgrajenim adapterjem za UKV področje;
adapter za plošče h kameri za zvite filme
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adaptírati -am dov. in nedov. (ȋ) - 1. preurediti, prenoviti: lokale so ustrezno adaptirali; stavbo adaptirajo za gostinske namene
// prirediti, predelati: adaptirati scenarij - 2. prilagoditi, prilagajati: adaptirati organe na spremenjeno okolje; adaptirati se na novi delovni sistem
adaptíran -a -o: adaptirani prostori
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adar sam. m neskl. ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adekvát -a m (ȃ) knjiž. kar je enakovredno, ustrezno: najti antičnemu heksametru primeren slovenski adekvat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adekváten -tna -o prid., adekvátnejši (ȃ) ustrezen, enakovreden, ujemajoč se: najti adekvaten izraz;
truditi se za adekvaten prevod;
dati vsebini adekvatno obliko;
v sedanjih okoliščinah je to najbolj adekvatna rešitev problemaadekvátno prisl.: adekvatno se izraziti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adekvátnost -i ž (ȃ) ustreznost, enakovrednost, ujemanje: truditi se za adekvatnost izraza;
gre za adekvatnost s predpisom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
aden gl. eden ♦ P: 2 (TC 1550, MTh 1603-kor.)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adēnd, m. der Addend, Cel. (Ar.); — prim. seštevanec.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adenóm -a m (ọ̑) med. žlezna bula: adenom ščitnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adépt -a m (ẹ̑) knjiž. - 1. kdor se uvaja v kako vedo: muzikalno znanje tega adepta kompozicije je premalo poglobljeno; mladi adepti modernistične šole
- 2. goreč pristaš kake ideologije: adepti panslavizma / eden najbolj vdanih adeptov umetnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adherénten -tna -o prid. (ẹ̑) med. sprijet, zlepljen, zraščen: adherentna pljučna mrena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adhezíja -e ž (ȋ) fiz. sila, ki privlači molekule različnih snovi: adhezija med gumijastim kolesom in cesto
♦ med. bolezenska zraslost v telesnih votlinah; zaraslina, zraslina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adhezíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na adhezijo: adhezijska sila
♦ žel. adhezijska lokomotiva lokomotiva, ki vleče s trenjem koles ob tirnice; adhezijska teža sila, s katero pogonske osi vozila pritiskajo na tir
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adhezíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na adhezijo: adhezivni proces / adhezivna mast mast za mazanje transmisijskih jermenov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adhezívnost -i ž (ȋ) fiz. sposobnost za adhezijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ad hóc in ad hòc [adhok] prisl. (ọ̑; ȍ) knjiž. posebej za ta primer, v ta namen: ad hoc imenovana komisija;
neskl. pril.: ad hoc sestanek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adiabáta -e ž (ȃ) fiz. krivulja, ki kaže odnos med prostornino in tlakom toplotno izoliranega sistema
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adiabáten -tna -o prid. (ȃ) fiz. neprehoden za toploto: adiabatni sistemadiabátno prisl.: adiabatno izoliran plin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adiabátičen -čna -o prid. (á) fiz. adiabaten
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adiaforijski prid. ♦ P: 1 (ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adiaforist sam. m ♦ P: 1 (ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adícija -e ž (í) mat. seštevanje: adicija ulomkov // knjiž. dodajanje, sestavljanje: ljudska pesem se je spreminjala tudi z vidika adicije
♦ kem. vezanje atomov ali atomskih skupin na molekule nenasičenih spojin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adicíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na adicijo: adicijski stroj / adicijska reakcija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ádidaska -e ž (ȃ) nav. mn., pog. športna copata; supergaSSKJ, teniska: nositi adidaske; obuti adidaske; Hoja v adidaskah je v primerjavi s hojo v čevljih pravi užitek – kot da bi bos stopal po mehki travi E po imenu nem. tovarne Adidas iz ljubkovalnega imena Adi in prvega zloga priimka ustanovitelja Adolfa Dasslerja (1900–1978)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adíjo medm. (ȋ) pog. izraža pozdrav pri slovesu, zbogom: no, pa adijo! zaklical mu je adijo / ekspr. adijo, bratec, takih lenob ne potrebujemo; zameriš se mu in potem adijo služba
● Ameriki je rekel za zmerom adijo jo je zapustil; izplačaš ga in adijo si se ga znebil; sam.: Daj mi roko in lep adijo! (I. Cankar)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ad infinítum prisl. (ȋ) knjiž. brez konca in kraja, v neskončnost: odlašati ad infinitum;
in tako naprej ad infinitum
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adini gl. edini ♦ P: 1 (*P 1563)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adíranje -a s (ȋ) glagolnik od adirati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adírati -am nedov. in dov. (ȋ) mat. seštevati: adirati števila
♦ kem. vezati atome ali atomske skupine na molekule nenasičenih spojin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
aditív -a m (ȋ) kem. snov, ki se doda navadno živilu, da dobi ustrezno trajnost, gostoto, sprijemljivost, barvo, aromo: dodajanje aditivov; Za priporočene oziroma dovoljene količine uporabe aditivov po pravilnikih, ki jih proizvajalci spoštujejo in upoštevajo, lahko rečemo, da ne predstavljajo tveganja za zdravje E ← agl. additive ← poznolat. additīvus 'dodan' iz lat. addere 'dodati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
aditíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki se dodaja: aditivno mešanje barvnih vtisov
♦ mat. aditivna konstanta konstanta, ki se prišteje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ádjektiv -a m (ȃ) lingv. pridevnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ádjektiven -vna -o prid. (ȃ) lingv. pridevniški: adjektivni atribut
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adjektivizácija -e ž (á) lingv. proces, v katerem beseda, ki ni pridevnik, pridobi pridevniške lastnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adjektivizírati -am dov. in nedov. (ȋ) lingv. dati besedi, ki ni pridevnik, pridevniške lastnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ádjektivum -a m adjektiv: kak i v-táksi adjectivumai, steri szo KOJ 1833, 11
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adjúnkt -a m (ȗ) nekdaj pisarniški uslužbenec po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu, pristav: gozdarski, sodni adjunkt
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adjūnkt, m. der Adjunct; — prim. pristav.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adjustíranje -a s (ȋ) glagolnik od adjustirati: adjustiranje in pakiranje blaga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adjustírati -am dov. in nedov. (ȋ) opremiti z vsem potrebnim, pripraviti: adjustirati uradni spis / gasilci so se skrbno adjustirali za paradoadjustíran -a -o: popolnoma adjustirana pošiljka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adjutánt -a m (ā á) v nekaterih državah oficir, dodeljen višjim vojaškim osebnostim, pribočnik: generalov adjutant / adjutant polka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adjutānt, m. der Adjutant; — prim. pribočnik.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adjutántski -a -o (ā) pridevnik od adjutant, pribočniški: adjutantske obveznosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adjutantúra -e ž (ȗ) v nekaterih državah adjutantski urad
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adjutórium -a m adjutorium: Nedelni Adjutorium BKM 1789, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adjútum -a m (ȗ) nekdaj plača za uslužbenca v začasnem službenem razmerju: adjutum v znesku 300 goldinarjev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adjuvántni -a -o prid. (ȃ) med. ki dopolnjuje osnovno zdravljenje in tako poveča njegovo učinkovitost: adjuvantna terapija; Kemoterapijo onkologi običajno predpisujejo kot adjuvantno zdravljenje po kirurškem posegu in obsevanju E ← lat. adiuvans 'pomožni' iz adiuvāre 'pomagati, koristiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adlátus -a m (ȃ) nekdaj pomočnik višjih uslužbencev: ministrov adlatus;
pren. kritik in njegov adlatus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adler prim. odler
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ad líbitum prisl. (ȋ) knjiž. po želji, poljubno: pijača je ad libitum
♦ muz. izvajati skladbo ad libitum
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adligát -a m (ȃ) biblio. kar je privezano h knjigi, privezek: prvi, drugi adligat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
administrácija -e ž (á) - 1. vodenje upravnih poslov; upravljanje, uprava: državna administracija; decentralizacija administracije / administracija premoženja / funkcionarji administracije organa za vodenje upravnih poslov
- 2. pisarniško poslovanje: vso administracijo vodi tajnica; sodna, šolska administracija
// oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: šef administracije / zglasite se v administraciji - 3. v Združenih državah Amerike izvršni organ, vlada
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
administrācija, f. die Administration, Cig., Jan., nk.; — prim. uprava, upravništvo.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
administracíjski -a -o (ȋ) pridevnik od administracija: administracijsko delo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
administratíva -e ž (ȋ) redko organ za vodenje upravnih poslov; administracija: to je naloga administrative // žarg. oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: iz administrative so jo prestavili v proizvodnjo / prostovoljnega dela se bo udeležila tudi vsa administrativa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
administratívec -vca m (ȋ) žarg. upravni uslužbenec: delavci in administrativci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
administratíven -vna -o prid. (ȋ) - 1. nanašajoč se na upravljanje, upraven: zmanjšati administrativni aparat; administrativna razdelitev na občine; administrativno-operativni organi
// nav. slabš. določen z uradnim odlokom: z administrativnimi in birokratskimi ukrepi problema ne bomo rešili; administrativno planiranje; administrativno ustanavljanje zadrug
♦ zgod. administrativni socializem - 2. nanašajoč se na pisarniške posle, pisarniški: opravljati administrativne posle / obiskovati administrativni tečaj; dveletna administrativna šola
administratívno prisl.: administrativno določene cene
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
administratīvən, -vna, adj. administrativ, nk.; — prim. upraven.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
administrátor -ja m (ȃ) - 1. kdor upravlja; upravnik, upravitelj: administrator premoženja
♦ rel. apostolski administrator upravitelj apostolske administrature - 2. nižji pisarniški uslužbenec: v pisarni sta potrebna še dva administratorja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
administrátorSSKJ -ja m, člov. (ȃ) rač. kdor upravlja računalniški sistem ali spletni forum: administrator foruma; Z nekaj kliki lahko administrator preveri, katere različice programske opreme so nameščene na računalnikih in koliko prostega diska je še na voljo E ← agl. administrator ← lat. administrātor 'upravitelj' iz (↑)administrírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
administrátorka -e ž (ȃ) nižja pisarniška uslužbenka: sprejmemo administratorko z znanjem strojepisja in korespondence;
delovno mesto administratorke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
administrátorski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na administratorje: administratorski posli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
administrátorstvo -a s (ȃ) upravništvo, upraviteljstvo: čas njegovega administratorstva je potekel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
administratúra -e ž (ȗ) rel., v zvezi apostolska administratura škofija ali škofiji podobna upravna enota, ki zaradi posebnih vzrokov nima rednega škofa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
administríranje -a s (ȋ) 1. opravljanje administrativnih poslov: stroški administriranja; Želela bi si zakon, ki bi omogočil učinkovito varstvo kulturne dediščine brez nepotrebnega administriranja, ki je samo sebi namen 2. rač. upravljanje računalniškega sistema ali spletnega foruma: Vsa gesla in postopki, ki se uporabljajo za vstop in administriranje mreže osebnih računalnikov, se hranijo v zapečatenih ovojnicah E ↑administrírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
administrírati -am nedov. (ȋ) redko opravljati administrativne posle
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
administríratiSSKJ -am nedov. (ȋ) rač. upravljati računalniški sistem ali spletni forum: V pogovorno okno vnesemo ime računalnika, ki ga želimo administrirati z oddaljene lokacije E ← nem. administrieren ← lat. administrāre 'upravljati, službovati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
admirál -a m (ȃ) - 1. najvišji vojaški čin v mornarici ali nosilec tega čina: admiral Jugoslovanske ljudske armade
- 2. tip zahodnonemškega osebnega avtomobila znamke Opel: pred hišo se je ustavil opel admiral
- 3. zool. velik dnevni metulj s pisanimi krili, Pyrameis atalanta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
admirāl, m. 1) najvišji dostojanstvenik pomorskega vojaštva, der Admiral; — 2) neki metulj, der Admiral (vanessa atalanta), Erj. (Ž.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
admiralitéta -e ž (ẹ̑) v nekaterih državah vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice: britanska admiraliteta / straža pred admiraliteto pred poslopjem tega poveljstva // admiralski zbor, admirali: vsa admiraliteta in generaliteta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
admirálski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na admirale: admiralski čin;
admiralska uniforma / admiralski zbor
♦ navt. admiralsko sidro sidro s preklopno železno prečko; voj. admiralska ladja ladja, na kateri je vkrcan admiral s svojim štabom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
admirālski, adj. Admirals-.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
admirálstvo -a s (ȃ) - 1. čin ali služba admirala: ponosen na svoje admiralstvo
- 2. v nekaterih državah vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice; admiraliteta: britansko admiralstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
admirālstvọ, n. 1) das Admiralat, DZ.; — 2) die Admirale, die Admiralität, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adnéks -a m (ẹ̑) med. kar se drži česa, privesek: maternični adneksi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adnotácija -e ž (á) jur. začasni, pogojni vpis sprememb v zemljiški knjigi, zaznamba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ad óculos [-ok-] prisl. (ọ̑) knjiž. nazorno, otipljivo jasno: ad oculos demonstrirati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adolescénca -e ž (ẹ̑) ped. doba človekovega razvoja med puberteto in zrelostjo, mladostna doba: izobraževanje mladega človeka v dobi adolescence
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adolescénčen -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na adolescenco, mladostniški: adolescenčna doba / adolescenčno sodišče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adolescènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) ped. kdor je v dobi med puberteto in zrelostjo, mladostnik: psihični razvoj adolescentov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Adolfus m osebno lastno ime
Adolf:
kakor je shivel Adolphus im. ed. duhouni ſyn S. Francisca (I/1, 188) ǀ Adolphus Appat im. ed. veni Kambri sapert po nozhi je bil sgorel (IV, 402)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adomáš -a m pitje po delu, napitnica: Kíkoli bode pio z-etoga ádomása SIZ 1807, 6; kíkoli dvá pinta ádomássa ſzmej ſzpiti SIZ 1807, 18; ádomás etak naj gori nakloni SIZ 1807, 5; prineſzli ſzmo dvá pinta na ádomás SIZ 1807, 5; Boug dáj vnogo táksi ádomásov piti SIZ 1807, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Adonid -a m osebno lastno ime
Adonis:
neKateri ijh shenKajo temu nezhistimu maliKu Adonidu daj. ed., tu je tej nezhisti lubesni ǀ Bogina te lepote je tekla branit Adonida tož. ed., Boga te lubesni ǀ Ti ledih sò molili boga adonida tož. ed. Adónis, gr. Ἄδονις, ljubljenec Afrodite
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Adonija(s) -sa/-ja m osebno lastno ime
Adonija:
trye ſynoui Dauidaui ſo bily vbyti; Ammon, Abſſolon, inu adonia im. ed. ǀ teh trobentariou Firsht Adonias im. ed., ſe sazhudi ǀ s' beſſedamy Firshta Adoniasa rod. ed. ǀ leta nej hotel Salamona sa krajla ſposnati, temuzh Adonia tož. ed. ǀ Salamon pak je bil sapovedal Adonia tož. ed. vubiti Adoníja, Davidov sin, ki se je neuspešno potegoval za prestolonasledstvo in bil zato ubit (SP 1 Kr 1,8).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adónis -a m (ọ̑) knjiž., ekspr. zelo lep mladenič, lepotec: bil je pravi adonis / iron. menda se ima za adonisa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adópcija -e ž (ọ́) posvojitev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adoptánt -a m (ā á) kdor koga posvoji; posvojitelj: adoptant in adoptiranec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adoptíranec -nca m (ȋ) kdor je posvojen; posvojenec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adoptíranje -a s (ȋ) posvojitev: ker ni mogla imeti lastnih otrok, se je odločila za adoptiranje otroka neke daljne sorodnice;
poenostaviti formalnosti pri adoptiranju vojnih sirot
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adoptírati -am dov. in nedov. (ȋ) vzeti tujega otroka za svojega; posvojiti: želel je tega otroka adoptirati;
pren. domačini priseljencev niso adoptiraliadoptíran -a -o: adoptirana hči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adoptíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na adoptante ali adoptirance: adoptivni oče;
njegov adoptivni sin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adorácija -e ž (á) rel. češčenje Boga: pobožna adoracija / hoditi k adoracijam v kapelo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adplicatio sam. ž lat. ♦ P: 1 (TO 1564)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adplicirati glag. dvovid. ♦ P: 1 (TO 1564)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adpuščen gl. odpuščen ♦ P: 1 (*P 1563)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ádra, f. der Fetzen, Z.; — ein weißes Kopftuch, Poh.-Zora; — prim. nem. Hader.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adramitiski prid. ♦ P: 2 (TT 1557, TT 1581-82)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adramittiski gl. adramitiski ♦ P: 1 (TT 1557)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adráš -a m (á) bot. hrast z zimzelenimi listi; črnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adráš, m. die Stecheiche (quercus ilex), Medv. (Rok.); — prim. črnika.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adréma -e ž (ẹ̑) seznam z naslovi, telefonskimi številkami stalnih prejemnikov pošte, sporočil: adrema novinarjev; Imam adremo 300 naslovov, na katere razpošljem svoje knjige E ← nem. Adrema, okrajšava za Adre(ssier)ma(schine) 'stroj za naslavljanje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adrenalín -a m (ȋ) med. hormon nadledvične žleze: adrenalin se izloča v kri / injekcija adrenalina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adrenalínSSKJ -a m (ȋ) ekspr. stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: pogrešati adrenalin pri delu; tekmovalni adrenalin; Prijel se je je sloves, da je odvisnica od adrenalina, saj jo zabavajo dejavnosti, ki bi se jim večina izognila E ← agl. adrenalin, nem. Adrenalin iz lat. adrēnālis 'nadledvični' iz ad 'pri, k' + tvor. od rēn 'ledvica'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adrenalínec -nca m, člov. (ȋ) kdor se rad ukvarja z dejavnostmi, zlasti športnimi, za katere je značilno stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: Adrenalinci si lahko privoščijo jadranje s padalom v tandemu, prosto plezanje v skali, spuščanje z raftom ali kajakom, obstreljevanje z barvo in spust po strminah z gorskim kolesom E (↑)adrenalín
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adrenalínski -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: adrenalinska vožnja; adrenalinsko sankališče; Smuk je adrenalinska disciplina, kjer se tekmovalci spustijo do limita, in zato terja tudi dobro mero zbranosti E ↑adrenalínadrenalínski párk -ega -a m (ȋ, ȃ)
urejen prostor za adrenalinske športne aktivnosti: urediti adrenalinski park; adrenalinski park za deskarje; Adrenalinski parki so postali pomemben del sodobne turistične ponudbe
adrenalínski špórt -ega -a m (ȋ, ọ̑)
šport, za katerega je značilno stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: Je ljubiteljica višine in adrenalinskih športov, saj je nekoč skakala s padalom, pa tudi letenje z zmajem ji ni tuje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adrésa -e ž (ẹ̑) raba peša - 1. navedba imena, priimka in bivališča; naslov: napisati na pismo adreso / daj mi svojo adreso
- 2. (pismena) spomenica, poslanica: pobirati podpise za adreso županu
// v monarhističnih državah pismen odgovor parlamenta na vladarjev prestolni govor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adrēsa, f. die Adresse; — prim. nadpis.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adresa gl.
atres
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adresánt -a m (ā á) kdor odpošlje pošiljko; odpošiljatelj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adresár -ja m (á) seznam naslovov, imenik: poiskati naslov v adresarju;
gospodarski adresar;
adresar mesta Ljubljane
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adresát -a m (ȃ) redko prejemnik pošiljke, naslovljenec: adresat pisma ni prejel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adréselj -slja m (ẹ́) nar. dresen m
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adrę̑səlj, -slja, m. 1) ajdi podoben plevel, der gemeine Knöterich (polygonum persicaria), Gor.-Levst. (Rok.); — 2) ajdov cvet, Levst. (Rok.); — prim. dresen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adrésen -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na adreso: adresna knjiga / adresni odbor / adresna debata v parlamentu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adresírati -am dov. in nedov. (ȋ) napisati naslov prejemnika pošiljke; nasloviti: adresirati pismo;
pren. svoj protest je adresiral na odločujoče ljudi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Adriánci -nec m mn. Adrianci, kraj v Prekmurju: Adriánci (od Sz. Adriana Mántrnika tak ozváni) KOJ 1845, 71
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adrianitiski prid. ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Adrianopel m zemljepisno lastno ime
Odrin:
Rim ſe imenuje od Romula Alexandria od Alexandria. Conſtantinopel od Conſtantina. Adrianopel im. ed. od Adriana Odrín, lat. Hadrianopolis, danes turš. Edirne, mesto v turš. Trakiji
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adriánski -a -o prid. jadranski: na Adriánſzkom mourji KŠ 1771, 425
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Adrian(us) -na m osebno lastno ime
1. Hadrijan:
ta Vuzheni Philoſophus Secundus, kateriga je uprashal Ceſſar Adrianus im. ed. ǀ kakor ga je imenoval Papesh Adrianus im. ed. ǀ kar je djal Dionyſius od Ceſſaria Adriana rod. ed. ǀ sakaj zhe Dionyſius Caſſius od Ceſſaria Adriana rod. ed. je djal ǀ Rim ſe imenuje od Romula Alexandria od Alexandria. Conſtantinopel od Conſtantina. Adrianopel od Adriana rod. ed. ǀ nikar li vènim Meſti kakor Adriana tož. ed., ampak po celli Europi 2. Adrijan:
Adrianus im. ed. s' velikem veſſeljam, inu troſtam je poshlushal ǀ Gospud Adrian im. ed. grè damu ǀ sapovei Ceſſar, de imaio Roke, inu noge Adrianu daj. ed. odſekat 1. Públij Élij Hádrijan, lat. Publius Aelius Hadrianus (117–138), rimski cesar, Trajanov posinovljenec in naslednik 2. Eden šestih papežev z imenom Hádrijan 3. Sv. Adriján, lat. Hadrianus, mučen pribl. 305 v Nikomedeji
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adriatiski prid. ♦ P: 2 (TT 1557, TT 1581-82)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Adriatisku morje gl. adriatiski, morje ♦ P: 2 (TT 1557, TT 1581-82)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ádrica -e ž (ā) nar. koroško ruta, rutica: na glavi je imela židano adrico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ádrica, f. dem. adra; ein weißes Kopftuch, Poh.-Zora.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ádrija -e ž (ā) tekst. drobno valovita tkanina iz česane volne: črn smoking iz adrije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adrȋja, f. = ardrija, Gor.-Levst. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adrija [ardrija] sam. ž ♦ P: 1 (TT 1557)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adrijánski -a -o prid. (ȃ) zastar. jadranski: sinje adrijansko morje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Adrikomus m osebno lastno ime
Adrihomij:
AdZevsiricomus im. ed. odovory (II, 477) Krístjan Adrihómij, srlat. Christianus Adrichomius (umrl 1533–85), niz. pisec, avtor dela Theatrum terrae sanctae
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ádrọ, n. der Siebboden, Jan., Rib.-M., Lašče; — prim. jadro, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adsorbènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) fiz. adsorpcijsko sredstvo: kot adsorbent se uporablja živalsko oglje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adsorbíranje -a s (ȋ) glagolnik od adsorbirati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adsorbírati -am nedov. in dov. (ȋ) fiz. zgoščevati plinaste ali raztopljene snovi na svoji površini: črna platina adsorbira kisik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adsórpcija -e ž (ọ́) fiz. zgoščevanje plinastih ali raztopljenih snovi na površini trdnih snovi: adsorpcija plinov na kovini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adsorpcíjski tudi adsórpcijski -a -o prid. (ȋ; ọ́) nanašajoč se na adsorpcijo: adsorpcijska sposobnost oglja / adsorpcijska analiza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adsorptíven -vna -o prid. (ȋ) fiz. sposoben adsorbirati: adsorptivne snovi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adsorptívnost -i ž (ȋ) fiz. sposobnost za adsorbiranje: adsorptivnost lesa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adstrát -a m (ȃ) lingv. prvine sosednjega jezika v danem jeziku: romanski adstrat v slovenskem jeziku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adstríngens -a m (ȋ) farm. snov, ki zožuje površinske krvne žilice: galun, tanin je adstringens
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adulár -ja m (ȃ) min. kalijev glinenec, nastal iz vodnih raztopin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adút -a m (ȗ) - 1. igr. klicana barva pri kvartanju, ki jemlje: na mizo je vrgel adut in zmagal
- 2. ekspr. učinkovito sredstvo, dober pripomoček za uspeh: te besede so bile njen zadnji adut; imam v rokah še močen adut; držati, imeti vse adute v rokah / ta igralec je glavni adut moštva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adȗt, m. 1) der Trumpf im Kartenspiel; — 2) navihan človek, Kr.; — iz fr. atout.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adut ► aˈduːt -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adútinja -e ž, člov. (ȗ) ženska, zlasti športnica, ki je zaradi svojih sposobnosti odločilna za uspeh skupine; adutka: domača adutinja; glavna adutinja; Dekleta so boje pripeljala do polfinala, kjer se bijeta dvoboja dveh domačih adutinj proti dvema izzivalkama E (↑)adút
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adútka -e ž, člov. (ȗ) ženska, zlasti športnica, ki je zaradi svojih sposobnosti odločilna za uspeh skupine; adutinja: glavna adutka; velika slalomska adutka; Za vidnejši rezultat ima reprezentanca adutko med mladinkami E (↑)adút
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ádvenski tudi ádventski -a -o prid. adventen: na IV. Advenſzko Nedelo KŠ 1771, 599; Ádvenſzka Peſzen KM 1783, 229; Advenszki hymnuske BKM 1789, 1; Advenszke peszmi BKM 1789, 6; Adventszke peszmi BRM 1823, 1, V; Adventszke peszmi KAJ 1848, V
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
advènt -ênta m, mest. ed. tudi advéntu (ȅ é) rel. štirje tedni pred božičem: zadnja nedelja v adventu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
advènt, -vę́nta, m. der Advent, die Adventzeit.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
advent m, adventus, -us, prihod, prihudnîa,
advent pred Boshizhom
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
advent -a m advent:
ta S. Aduent tož. ed. bodo miſlili na noue guante ǀ ſe ſo poſtili cel advent tož. ed. ǀ V' Adventi mest. ed. yh opomina ǀ NA PERVO NEDELO V' ADVENTV mest. ed. ← srlat. adventus (Christi) ‛(Kristusov) prihod’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
advent sam. m ♦ P: 10 (TR 1558, *P 1563, TO 1564, KPo 1567, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, TPo 1595, TfC 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
advent ► ˈȯːdvent ȯdˈvẹːnta m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
advênten tudi advénten -tna -o prid. (ē; ẹ̑) nanašajoč se na advent: adventni čas;
prva adventna nedelja / adventne pesmi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
advę́ntən, -tna, adj. Advent-; adventna nedelja, der Adventsonntag.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adventen ► ȯdˈvẹːntnė -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adventíst -a m (ȋ) pripadnik adventizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adventístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na adventiste: adventistični nauki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adventístka -e ž (ȋ) pripadnica adventizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adventíven -vna -o prid. (ȋ) bot. ki zraste iz starega tkiva, nadomesten: adventivni poganjek, popek;
adventivne korenine / na železniških razkladališčih najdemo adventivno floro zaneseno, priseljeno od drugod
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adventízem -zma m (ī) protestantska verska sekta, ki pričakuje skorajšnji Kristusov drugi prihod: pripadniki adventizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
advêntniSSKJ -a -o in advéntniSSKJ -a -o prid. (ē; ẹ̑) advêntni vênček -ega -čka in advéntni -ega m (ē, é; ẹ̑)
venček, navadno iz smrečja, s štirimi svečami, kot simbol adventnega časa: izdelovati adventne venčke; Prvo svečko na adventnem venčku je že bilo treba prižgati, seveda če se držite tradicije
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 287247 zadetkov.