a prisl., pog. uvaja vprašanje; ali, kaj: a misliš, da si doma? a si ga videl? si lačen, a ne? / a bo mir ali ne! / a tako?
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
a vez., knjiž. - 1. v protivnem priredju za izražanje
- a) nasprotja s prej povedanim; pa, toda, vendar: prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj; to so besede, a ne dejanja; drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja / včasih okrepljen bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu
- b) nepričakovane posledice: tipal je po temni veži, a vrat ni našel; postarala se je, a ni ovenela
// za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko; bral je, a samo kriminalke
// na začetku novega (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo
- 2. redko, v vezalnem priredju za navezovanje na prej povedano; in, pa: sin je šel z doma, a hči se je omožila v sosednjo vas / nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
á m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, á ája (ā) prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a;
mali a;
veliki A;
nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska / A bomba atomska bomba // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a
● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vse
♦ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3bá neskl. pril. prvi po vrsti: odstavek A; razdalja od točke A do B; v prvem členu pod točko a / 1. a razred / hotel A kategorije
♦ lingv. a-osnova ajevska osnova; med. krvna skupina A; vitamin A in A vitamin; muz. ton a ton na šesti stopnji C-durove lestvice; A-dur durov tonovski način s tremi višaji; a-mol izhodiščni molov tonovski način; šah. polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
á in à medm. (ā; ȁ) - 1. izraža začudenje, zavrnitev: a, ti si! a, beži, beži! a, kaj še!
- 2. izraža ugodje, domislek: sem te, a, sem te opeharil! a ja, že vem! a(aa), to se prileže!
- 3. izraža vprašanje: si razumel, a? nimaš jezika, a? / včasih izgovorjeno skozi nos A? je spet vprašal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
à prisl. (ȁ) pog., v medmetni rabi izraža veliko mero povedanega; àli, to: a bo gledal!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
à [à in á] prisl. (ȁ; ȃ) trg. za izražanje prodajne cene, po: brisače à 15 din kos
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
A 1. V slovenskem fonemu a (a) se ohranja pslovan. *a (iz ide. *ā ali *ō ali *aH, *oH pred soglasnikom ali v izglasju ali iz star. pslovan. dolgega ē za pslovan. *č, *š ali *ž), npr. máti, čȁs. (b) Lahko je nastal iz dolgega polglasnika ə̄, ki se je v sloven. končnih zlogih razvil pod cirkumflektirano, v nekončnih pa pod novoakutiranim naglasom iz pslovan. *ь (iz ide. *i) ali *ъ (iz ide. *u) v krepki poziciji, npr. vȃs, dánka, pásji. (c) V sklopih ra, la se je lahko razvil iz pslovan. *o v predsamoglasniških sklopih or, ol, npr. kráva, mlȃd. 2. V starejših ljudskih izposojenkah je nadomestil tujejezični (stvnem., srvnem. ali romanski) dolgi ā, npr. pȃpež, ki je narečno nastal tudi iz srvnem. ei, npr. ábota; v mlajših tudi kratki a, npr. papȋr, paradíž. Nadomestil je tudi srvnem. ä, æ, ou in še nekatere druge tuje glasove. 3. V imitativnih besedah velja a za najlažje izgovorljivi samoglasnik. Pojavlja se zlasti v besedah, ki se jih otroci najprej naučijo, npr. máma, áta.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
a1 vez.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
a2 člen.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ā3 medm.,
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
à4 predl. s tož.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
a- predpona v tujih sestavljenkah, pred samoglasniki an-
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
a... ali à... predpona v sestavljenkah (ȁ) za izražanje manjkanja, odsotnosti tega, kar je pomen osnovne besede: ahuman, alogičen, amoralnost;
asepsa, ateizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ábak tudi ábakus -a m (ȃ) - 1. pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje: število kamenčkov v vsakem žlebičku abaka
- 2. um. krovna plošča nad kapitelom stebra
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abalienácija -e ž (á) redko alienacija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abalienacíjski -a -o prid. (ȋ) redko alienacijski: abalienacijski proces v kapitalistični proizvodnji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abbé -ja [abé] m (ẹ̑) v francoskem okolju naslov za katoliškega duhovnika: stari dvorni abbé / abbé Dobrovský
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abc tudi abecé [prva oblika abecé in abəcə̀] m neskl. (ẹ̑; ə̏) - 1. zastar. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; abeceda: učiti se abc
- 2. ekspr. začetno, osnovno znanje: to je komaj abc tehnike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abderít -a m (ȋ) ekspr. omejen, ozkosrčen človek: smešiti filistre in abderite
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abderítski -a -o (ȋ) pridevnik od abderit: abderitsko gledanje na literaturo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abderítstvo -a s (ȋ) ekspr. omejenost, ozkosrčnost: v satiri je udaril po abderitstvu svojih nasprotnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abdicírati -am dov. in nedov. (ȋ) odpovedati se kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstopiti: Edvard VIII. je abdiciral v korist svojega brata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abdikácija -e ž (á) odpoved kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstop: abdikacija cesarja Karla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abdikacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od abdikacija: abdikacijska izjava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abdómen -a tudi -mna m (ọ̄) anat. trebuh: bolečine v abdomenu // zool. zadek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abdominálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na abdomen: abdominalni organi
♦ med. abdominalni tifus trebušni tifus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abdúkcija -e ž (ú) med. odmik, odmaknitev (uda) od navadne lege: roko so dali v mavec v abdukciji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abece gl. abc
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abece – glej abecẹ̑da
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abecéda -e ž (ẹ̑) - 1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici: povedati abecedo na pamet; klicati dijake po abecedi; urediti po abecedi; pouk branja se začne z veliko tiskano abecedo; č je četrta črka slovenske abecede
♦ elektr. Morsova abeceda in Morzejeva abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil - 2. ekspr. začetno, osnovno znanje: toliko politične abecede bi že moral znati; spoznati abecedo medicine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abecẹ̑da -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abecedár -ja m (á) redko abecednik, zlasti starejši: prvi slovenski abecedar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abecédar -ja m (ẹ̑) - 1. ekspr. učenec, ki se uči abecede: mali abecedar
- 2. slabš. kdor uvaja svoj črkopis: abecedar Metelko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abecẹ̑dar – glej abecẹ̑da
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abecédarček -čka m (ẹ̑) manjšalnica od abecédar: okorne črke malega abecedarčka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abecédarica -e ž (ẹ̑) ekspr. učenka, ki se uči abecede
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abecedarium – glej abecẹ̑da
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abecédarski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na abecedarje ali abecedo: trdo je držal svinčnik in risal okorne abecedarske črke / abecedarska vojska abecedna vojska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abecédarstvo -a s (ẹ̑) ekspr., redko začetniška nedognanost, začetništvo: preganjati abecedarstvo v umetnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abecéden -dna -o prid. (ẹ̑) - 1. nanašajoč se na abecedo: abecedni red, seznam
♦ biblio. abecedni katalog katalog, urejen po abecedi vpisov; lit. abecedna vojska spor zaradi črkopisa okoli leta 1830 - 2. ekspr. osnoven, temeljen: menim, da so kritiku te abecedne resnice znane
abecédno prisl.: abecedno urejen seznam
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abecedika – glej abecẹ̑da
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abecédnica -e ž (ẹ̑) zastar. prvo berilo, abecednik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abecédnik -a m (ẹ̑) raba peša učbenik za začetni pouk branja in pisanja, prvo berilo: kupiti otroku abecednik;
brati iz abecednika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abecẹ̑dnik – glej abecẹ̑da
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abecédniški -a -o (ẹ̑) pridevnik od abecednik: abecedniški del prvega berila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ábelstvo -a s (ā) knjiž. lastnost ali ravnanje, podobno Abelovemu: abelstvo in kajnovstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aberácija -e ž (á) - 1. astr. navidezni premik zvezde zaradi gibanja opazovalca: zaradi aberacije je slika neba za gledalca na zemlji popačena
- 2. fiz. napaka leče zaradi različnih lomov žarkov: kromatična, sferna aberacija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aberacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na aberacijo: aberacijski pojav
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abesínski -a -o prid. (ȋ) etiopski: abesinska kultura
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
àbiogenéza -e ž (ȁ-ẹ̑) biol. nastanek in razvoj živega iz neživega: zakonitosti abiogeneze // teorija o tem nastanku: razprava o abiogenezi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
àbiótičen -čna -o prid. (ȁ-ọ́) biol. ki ne daje pogojev za življenje: abiotično okolje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abisálen -lna -o prid. (ȃ) geogr. ki je v najglobljih predelih (morja); globinski, globokomorski: abisalni sedimenti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abituriènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) absolvent srednje šole pred zaključnim izpitom ali po njem: abiturienti novomeške gimnazije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abituriêntka in abituriéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od abiturient
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abituriêntski in abituriéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od abiturient: abiturientski ples, tečaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ablácija -e ž (á) - 1. geol. odnašanje sipkega zemeljskega materiala z dežjem, odplakovanje: posledice ablacije
// geogr. topljenje ledenika: močna ablacija - 2. med., v zvezi ablacija mrežnice odstop mrežnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ablaktácija -e ž (á) - 1. agr. vstavljanje cepiča žlahtne rastline v divjak tako, da še nekaj časa dobiva hrano od matične rastline: cepljenje oreha z ablaktacijo
- 2. med. ustavitev, prenehanje dojenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
áblativ -a m (ȃ) lingv. latinski sklon, ki izraža izhodišče ali odmikanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
áblativen -vna -o (ȃ) pridevnik od ablativ: ablativna konstrukcija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
àbnormálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ) ki se razlikuje od navadnega, pravilnega; nenavaden, nepravilen: to so abnormalni pojavi / abnormalna rast; spolno abnormalen moški / abnormalen človek duševno neuravnovešen, defektenàbnormálno prisl.: otrok ima abnormalno veliko glavo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ȁbnormȃlen -lna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
àbnormálnost -i ž (ȁ-ȃ) nenavadno, nepravilno stanje; nenavadnost, nepravilnost: pojavile so se neke abnormalnosti / abnormalnost telesnega razvoja / izbruhi abnormalnosti duševne neuravnovešenosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ȁbnormȃlnost – glej ȁbnormȃlen
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abnórmen -mna -o prid. (ọ̑) - 1. redko abnormalen: abnormne okoliščine / duševno abnormne osebnosti
- 2. ki zelo presega običajno mero: abnormne težave
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abnọ̑rmen – glej ȁbnormȃlen
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abnormitéta -e ž (ẹ̑) redko abnormalnost: čustvene abnormitete
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abnórmnost -i ž (ọ̑) redko abnormalnost: abnormnosti v človekovem organizmu / duševna abnormnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abolícija -e ž (í) razveljavitev kakega zakona, odprava česa: abolicija smrtne kazni, suženjstva / abolicija prostitucije
♦ jur. ustavitev kazenskega pregona z amnestijo ali pomilostitvijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abolicíjski -a -o (ȋ) pridevnik od abolicija: abolicijski zakon
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abolicioníst -a m (ȋ) pristaš abolicionizma: po delovanju abolicionistov so se tudi neprizadeti Američani seznanili s problemom suženjstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abolicionízem -zma m (ī) gibanje za uveljavitev abolicije: prizadevanje ameriškega abolicionizma je pospešilo odpravo suženjstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abolírati -am dov. in nedov. (ȋ) razveljaviti, odpraviti kaj, navadno zakon: abolirati ukrep
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abonènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) kdor se vnaprej naroči na kaj; naročnik, naplačnik: biti abonent;
abonenti imajo popust;
sprejemati abonente;
menza ima veliko abonentov
♦ gled. abonent reda B
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abonȅnt – glej abonmȃ
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abonêntka in abonéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od abonent
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abonêntski in abonéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na abonente: abonentska gledališka publika;
abonentsko kosilo / abonentski koncert abonmajski
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abonȋrati – glej abonmȃ
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abonírati se -am se dov. in nedov. (ȋ) vnaprej plačati, naročiti se na kaj: abonirati se na hrano;
abonirati se v gledališčuaboníran -a -o: aboniran je samo v Drami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abonmá -ja m (ȃ) vnaprej plačano naročilo na kaj: imeti, plačati abonma;
opera razpisuje abonmaje;
predstava je izven abonmaja / koncert za rumeni abonma z vstopnicami rumene barve
♦ gled. premierski abonma; abonma reda B
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abonmȃ -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abonmájski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na abonma: abonmajski koncert;
abonmajska predstava / abonmajski razpis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abortírati -am dov. in nedov. (ȋ) med. imeti abortus; splaviti: ugotavljati zdravstveno stanje žensk, ki so abortirale
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abortȋrati – glej abọ̑rtus
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abortív -a m (ȋ) med. sredstvo za prekinitev nosečnosti, splavilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abortíven -vna -o prid. (ȋ) med. - 1. nanašajoč se na abortiv: abortivno sredstvo
- 2. ki hitro poteka, skrajšan: abortivni potek bolezni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abórtus -a m (ọ̑) med. prekinitev nosečnosti; splav: imela je že več abortusov;
naredili so ji abortus;
spontan, arteficialni abortus;
indikacija abortusa zakoniti razlog za dovolitev abortusa // vet. prekinitev brejosti; zvrg, izvrg
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abọ̑rtus -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ábota -e ž (á) raba peša nespamet, neumnost: takšna ljubosumnost je največja abota;
človeška neumnost in abota / pooseb. abota abotna!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ábota -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
áboten -tna -o prid. (á) raba peša nespameten, neumen: ne bodi abotna / pregnati abotne misli; abotno početjeábotno prisl.: abotno govoriti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
áboten – glej ábota
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ábotnež -a m (á) redko aboten človek, neumnež
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ábotnež – glej ábota
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ábotnica -e ž (á) redko abotna ženska, neumnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ábotnik -a m (á) redko aboten človek, neumnež: soseda je imel za abotnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ábotnik – glej ábota
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ábotnost -i ž (á) raba peša lastnost abotnega človeka; nespametnost, neumnost: pokopala ga je lastna abotnost / do abotnosti naiven fant / govoriti abotnosti; izbij ji abotnosti iz glave
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Ábraham -a m (ȃ) pog., šalj., v zvezi srečati, videti Abrahama dočakati petdeset let: dragemu kolegu, ki je te dni srečal Abrahama, kličemo: še na mnoga leta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Ábrahamov -a -o prid. (ȃ) rel. nanašajoč se na Abrahama: Abrahamov sin Izak / otroci Abrahamovega rodu Judje
● šalj. Abrahamova leta starost okoli petdeset let; šalj. biti v Abrahamovem naročju mrtev, na onem svetu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abrakadábra -e ž (ȃ) nekdaj magična beseda, zapisana navadno na amuletu: vrač ji je dal listek z napisom abrakadabra // ekspr. nerazumljive besede, nejasno izražanje: ne razumem njegove abrakadabre
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abrakadȃbra -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ábranek -nka m (ȃ) - 1. viseča cvetna mačica: leska otresa dolge abranke
- 2. na dlaki prisušena blatna kepica: psu binglja po trebuhu blato v abrankih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abrazíja -e ž (ȋ) - 1. geol. izpodjedanje, rušenje morske obale zaradi razdiralnega delovanja valov: učinkovanje abrazije
- 2. med. ostrganje tkiva: abrazija maternične sluznice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abrazíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na abrazijo: abrazijsko delovanje valov;
abrazijska obala / abrazijski instrument
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abrazív -a m (ȋ) metal. material, ki se uporablja za brušenje materiala, mehkejšega od njega: diamantni prah kot najtrši abraziv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abreviatúra -e ž (ȗ) redko kratica, okrajšava: ne uporabljajte abreviatur, ampak besede izpisujte
♦ biblio. beseda, skrajšana z grafičnim nakazovanjem izpuščenih črk; muz. ustaljen znak za skrajšan notni zapis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abrúpten -tna -o prid. (ȗ) knjiž. ki je brez zveze, odtrgan: članek dela vtis, ko da je sestavljen iz abruptnih notic
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abscés -a m (ẹ̑) med. lokalno omejeno nabiranje gnoja, ognojek: absces na vratu, v možganih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abscísa -e ž (ȋ) geom. prva koordinata v pravokotnem koordinatnem sistemu: abscisa in ordinata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abscísen -sna -o (ȋ) pridevnik od abscisa: abscisna os
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absénca -e ž (ẹ̑) redko izostanek, odsotnost: dijak ima neopravičene absence
♦ med. krajša nezavest
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absénčen -čna -o (ẹ̑) pridevnik od absenca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absentírati se -am se dov. in nedov. (ȋ) redko odtegniti se, ne udeležiti se: absentiralo se je pet odstotkov volivcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absentízem -zma m (ī) izostajanje (od dela), odsotnost: industrijski psiholog se je ukvarjal s problemom absentizma v podjetju;
ugotavljanje vzrokov absentizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absínt -a m (ȋ) močna žgana pijača iz pelina in janeža: piti absint;
čaša absinta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absolúcija -e ž (ú) rel. odpuščenje grehov ali cerkvenih kazni; odveza: dati, dobiti absolucijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absolut gl. absolutum
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absolúten -tna -o prid. (ȗ) - 1. popoln, vsestranski: absoluten mir; absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična
- 2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak; absolutna premoč
- 3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar; absolutna državna oblast
♦ filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd; mat. absolutna vrednost vrednost števila neglede na predznak; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka; muz. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova
absolútno prislov od absoluten: absolutno veljavna sodba
// ekspr. poudarja trditev: to je absolutno potrebno; ima absolutno prav; absolutno ne! nikakor ne, sploh ne; sam.: povzpeti se v svet absolutnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absolȗten -tna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absolutíst -a m (ȋ) - 1. oblastnik, ki ima vso oblast: prosvetljeni absolutist
// ekspr. oblasten, samovoljen človek: doma je bil pravi absolutist - 2. pristaš absolutizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absolutȋst – glej absolȗten
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absolutístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na absolutizem: absolutistični režim;
absolutistična vlada
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absolutizácija -e ž (á) knjiž. pripisovanje absolutne veljavnosti relativno veljavnim stvarem: absolutizacija nauka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absolutízem -zma m (ī) politična ureditev, v kateri ima vso oblast en človek: državni absolutizem;
razsvetljeni absolutizem / doba Metternichovega absolutizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absolutīzem – glej absolȗten
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absolutizíranje -a s (ȋ) glagolnik od absolutizirati: odpor proti absolutiziranju ene strani resničnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absolutizírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. absolutno veljavnost pripisovati relativno veljavnim stvarem: nobenega področja življenja ni hotel absolutizirati;
absolutizirati pogojno znanstveno resnicoabsolutizíran -a -o: absolutizirane ideje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absolútnost -i ž (ȗ) knjiž. lastnost absolutnega: absolutnost in relativnost gibanja;
zanikati načelo absolutnosti / absolutnost in kategoričnost tega vladarja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absolutórij -a m (ọ́) - 1. razrešitev (od) dolžnosti in odgovornosti, razrešnica: dati odboru absolutorij
- 2. dokončanje študija na visokih šolah: po absolutoriju na jusu se je vrnil v domovino
// potrdilo, spričevalo o tem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absolútum in absolút -a m (ȗ) knjiž. kar je absolutno: človek kot absolutum postaja gospodar narave
♦ filoz. brezpogojni, prvi in zadnji vzrok vsega, kar je
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absolȗtum – glej absolȗten
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absolvènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) kdor dokonča šolo: absolventi gimnazij, strokovnih šol // kdor je dokončal študij na visoki šoli in je pred diplomo: absolvent arhitekture, filozofske fakultete
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absolvȅnt – glej absolvȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absolvêntka in absolvéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od absolvent: absolventka agronomije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absolvéntka – glej absolvȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absolvêntski in absolvéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od absolvent: absolventski večer
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absolvírati -am dov. in nedov. (ȋ) - 1. dokončati šolo: absolvirati gimnazijo
// dokončati študij na visoki šoli: absolviral je pravo in se pripravlja na diplomo - 2. končati kako delo, opraviti: svojo nalogo sem absolviral
// predelati, preštudirati: absolvirati snov za prvi razred
absolvíran -a -o: absolviran učiteljiščnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absolvȋrati -am dov. in nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absorbíranje -a s (ȋ) glagolnik od absorbirati: absorbiranje ogljikovega dioksida
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absorbírati -am nedov. in dov. (ȋ) fiz. sprejemati vase; vpijati, vsrkavati: les absorbira vlago;
absorbirati pline, svetlobo;
pren. industrija je absorbirala presežno kmečko prebivalstvo;
mesto je absorbiralo vse priseljence;
tržišče ne more absorbirati vse industrijske proizvodnje;
to delo ga je vsega absorbiralo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absorbȋrati -am nedov. in dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absórpcija -e ž (ọ́) fiz. vpijanje, vsrkavanje: absorpcija plinov, svetlobe, žarkov;
sposobnost absorpcije;
pren. jezikovna absorpcija neslovanskega prebivalstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absọ́rpcija – glej absorbȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absorpcíjski tudi absórpcijski -a -o prid. (ȋ; ọ́) nanašajoč se na absorpcijo: absorpcijska sposobnost tal / absorpcijska moč trga
♦ elektr. absorpcijski hladilnik hladilnik, ki deluje na principu absorpcije plinov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absorpcȋjski – glej absorbȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absorptíven -vna -o prid. (ȋ) fiz. sposoben absorbirati, vpijajoč: absorptivna snov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absorptívnost -i ž (ȋ) sposobnost za absorbiranje: absorptivnost lesa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abstinénca -e ž (ẹ̑) odpoved čemu, zdržnost: pospeševati, prelomiti abstinenco;
zakonska abstinenca;
abstinenca od alkoholnih pijač // neudeležba, nesodelovanje: abstinenca pri glasovanju, pri volitvah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abstinẹ̑nca – glej abstinȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abstinénčen -čna -o (ẹ̑) pridevnik od abstinenca: abstinenčna politika;
abstinenčno društvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abstinẹ̑nčen – glej abstinȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abstinènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) kdor se zdržuje alkoholnih pijač: biti, postati abstinent;
popoln, strog abstinent
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abstinȅnt – glej abstinȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abstinêntka in abstinéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od abstinent
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abstinêntski in abstinéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od abstinent: abstinentski časnik, kongres;
abstinentsko društvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abstinêntstvo in abstinéntstvo -a s (ē; ẹ̄) redko abstinenca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abstinȋrati -am nedov. in dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abstinírati se -am se dov. in nedov. (ȋ) ne udeležiti se, ne sodelovati, zdržati se: ob glasovanju so se prebivalci množično abstinirali;
abstinirati se od volitev / redko abstinirati se od alkohola
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abstrahíranje -a s (ȋ) glagolnik od abstrahirati: zmožnost abstrahiranja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abstrahírati -am dov. in nedov. (ȋ) ne upoštevati, v mislih izvzeti kaj, odmisliti: iz človeške psihe je abstrahiral element zavesti;
treba je abstrahirati napake, vpliveabstrahíran -a -o: abstrahiran primer
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abstrahȋrati – glej abstrȃkten
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abstrákcija -e ž (á) knjiž. proces odmišljanja: biti zmožen abstrakcije;
znanstvena abstrakcija;
metoda abstrakcije // kar je abstraktno: osebe v romanu so gola abstrakcija; razložil je abstrakcijo na sliki / razstavlja svoje prve abstrakcije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abstrákten -tna -o prid., abstráktnejši (ȃ) s čuti nezaznaven, pojmoven, miseln, ant. konkreten: abstrakten pojem;
abstraktna predstava o nečem;
abstraktno mišljenje
♦ lingv. abstraktni samostalniki; um. abstraktno slikarstvo slikarstvo, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje // nenazoren, nejasen: govornikovo abstraktno izražanje / preveč si abstrakten, da bi te razumelabstráktno prisl.: ne zna abstraktno misliti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abstrȃkten -tna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abstraktíst -a m (ȋ) pristaš abstraktizma: nekdanji realist je postal abstraktist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abstraktíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na abstrahiranje: abstraktivna metoda // zastar. abstrakten: abstraktiven pojem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abstraktízem -zma m (ī) publ. umetnostna smer, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abstráktnež -a m (ȃ) ekspr., redko abstraktno misleč človek: v svojih pesmih je abstraktnež / Kako naj pojmi abstraktnež ritem (O. Župančič)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abstráktnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost abstraktnega: neživljenjska abstraktnost;
abstraktnost mišljenja / abstraktnost njegovega izražanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abstrȃktnost – glej abstrȃkten
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abstráktum tudi abstrákt -a m, mn. abstrákta s tudi abstrákti m tudi abstráktumi m (ȃ) knjiž. kar je nastalo z abstrakcijo: njegove osebe so čisti abstraktum
♦ lingv. abstraktni samostalnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abstrȃktum – glej abstrȃkten
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abstrúzen -zna -o prid. (ȗ) knjiž. težko razumljiv, nejasen: abstruzen predlog;
abstruzna domislica;
abstruzno izražanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abstrúznost -i ž (ȗ) knjiž. lastnost abstruznega: abstruznost trditve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absúrd -a m (ȗ) kar je v nasprotju z logiko, nesmisel: to je pravi absurd;
privesti do absurda;
voditi v absurd;
očiten absurd / drama absurda; psihoza absurda in groze
♦ filoz. absurd po Camusu dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absȗrd -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absúrden -dna -o prid. (ȗ) ki je v nasprotju z logiko, nesmiseln: absurden vzrok;
absurdna meja;
absurdna trditev;
tako misliti bi bilo absurdno / rezultat se zdi na prvi pogled absurden nemogoč, neverjetenabsúrdno prisl.: absurdno groteskni ton drame
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absȗrden – glej absȗrd
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absúrdnost -i ž (ȗ) lastnost, značilnost absurdnega: zavedal se je absurdnosti svojega početja;
prikazati absurdnost vojne // redko absurd: privesti stvar do absurdnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
absȗrdum – glej absȗrd
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abulíja -e ž (ȋ) psiht. bolezensko pomanjkanje volje, brezvoljnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abundánca -e ž (ȃ) redko zelo velika množina česa; obilje, preobilje: abundanca dobrih stvari
♦ bot. količina in gostota kake rastlinske vrste v rastlinski združbi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abundánten -tna -o (ȃ) pridevnik od abundanca: abundantno potenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abuzíven -vna -o (ȋ) pridevnik od abuzus: abuzivno uživanje uspaval
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
abúzus -a m (ȗ) knjiž. zloraba: abuzus položaja // čezmerno uživanje: abuzus alkohola, nikotina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
a cappélla [akapela] neskl. pril. (ẹ̑) muz. ki je za zborovsko petje brez instrumentalne spremljave: skladba a cappella
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
accelerándo [ače-] prisl. (ȃ) muz., označba za spremembo hitrosti izvajanja pospešujoče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
áccidens -a [akci-] m (ȃ) redko akcidenca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
acétaldehíd -a m (ẹ̑-ȋ) kem. aldehid ocetne kisline; etanal: v cigaretnem filtru se zadrži tudi acetaldehid
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
acetát -a m (ȃ) kem. sol ocetne kisline ali njen ester: natrijev acetat;
topnost acetatov v vodi // trg. tkanina iz acetatnih vlaken: acetat za prevleko dežnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
acetáten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na acetat: acetatna celuloza
♦ tekst. acetatno vlakno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
acetíl -a m (ȋ) kem. radikal ocetne kisline
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
acetilén -a m (ẹ̑) kem. gorljiv plin, ki nastane iz kalcijevega karbida in vode: svetilka na acetilen;
varjenje z acetilenom in kisikom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
acetílen -lna -o (ȋ) pridevnik od acetil: acetilna celuloza;
acetilna skupina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
acetilénka -e ž (ẹ̑) svetilka na acetilen: svetiti si z acetilenko;
bela svetloba acetilenk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
acetilénski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na acetilen: acetilenski gorilnik, razvijalec;
acetilenska svetilka / acetilensko varjenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
acetílsalicílen -lna -o prid. (ȋ-ȋ) kem., v zvezi acetilsalicilna kislina zdravilo proti prehladu in bolečinam
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
acetón -a m (ọ̑) brezbarvna, vnetljiva, hlapljiva tekočina, ki topi smole in masti: odstraniti lak z nohtov z acetonom;
raztopljen v acetonu;
močen duh po acetonu / aceton v krvi pri diabetikih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
acetọ̑n -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
acetónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na aceton: acetonska raztopina / acetonska astma astma zaradi vdihavanja hlapov acetona
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
acíden -dna -o prid. (ȋ) kem. ki tvori z bazo2 sol; kisel: acidna raztopina
♦ agr. acidna tla; med. acidni želodčni sok
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
acídnost -i ž (ȋ) kem. lastnost acidne snovi; kislost: acidnost galunove raztopine
♦ agr. acidnost tal; med. določati acidnost želodčnega soka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
acidofílen -lna -o prid. (ȋ) bot. ki raste na kislih tleh: acidofilna rastlina
♦ kem. ki se obarva s kislimi barvili
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
acidóza -e ž (ọ̑) med. zastrupitev s kislimi snovmi: umreti za acidozo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
àcíkličen -čna -o prid. (ȁ-í) ki se ne pojavlja v ciklih: aciklični pojavi
♦ kem. aciklične spojine spojine z ogljikovimi atomi, razporejenimi v odprti verigi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
a cónto in a kónto [akonto] prisl. (ọ̑) ekon. na račun: plačati a conto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
acrylan gl. akrilan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ačìh medm. (ȉ) posnema glas pri kihanju: ačih, ačih! je kihal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
àd prisl. (ȁ) knjiž. glede na, k: pripombe ad 1;
ad čl. 2 zakona
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ad ácta [adakta] prisl. (ȃ) jur. k spisom v arhiv: dati spis ad acta;
pren. stvar je ad acta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adágio [adadžo] prisl. (ȃ) muz., označba za hitrost izvajanja počasi: igrati adagioadágio -a m stavek ali skladba v tem tempu: melanholičen adagio; Beethovnovi adagi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adamít -a m (ȋ) rel. pripadnik sekte, ki se zavzema za nagoto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Ádamov in Adámov -a -o prid. (ȃ; ȃ) rel. nanašajoč se na Adama: Adamova žena Eva
● šalj. bil je v Adamovem kostumu nag, gol; tudi on je Adamov sin navaden človek z vsemi slabostmi; Adamovo jabolko in adamovo jabolko vidna hrustančna izboklina na moškem vratu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ádamovec in adámovec -vca m (ȃ; ȃ) redko Adamovo jabolko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ȃdamovo jȃbolko -ega -a s
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adaptabílen -lna -o prid. (ȋ) ki se lahko adaptira, prilagodljiv: adaptabilen organ
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adaptabílnost -i ž (ȋ) sposobnost za adaptacijo: adaptabilnost slušnega organa / adaptabilnost stanovanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adaptácija -e ž (á) - 1. preureditev, prenovitev: adaptacija starih zgradb; adaptacija hiše za poslovne prostore / zaradi adaptacije lokal zaprt
// priredba, predelava: radijska adaptacija teksta; večer poljske satire v adaptaciji našega režiserja - 2. knjiž. prilagoditev okolju: adaptacija organizma na temperaturo / sposobnost socialne adaptacije; priseljevanje v mesta rodi probleme adaptacije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adaptácija – glej adaptȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adaptacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na adaptacijo: gradbena in adaptacijska dejavnost / adaptacijska sposobnost očesa za temo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adaptacȋjski – glej adaptȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adaptêr -ja m (ȇ) kdor adaptira: adapterja nista upoštevala filmske dinamike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adápter -ja m (ā) teh. priprava za prilagoditev dveh, za medsebojno delovanje sicer neprilagojenih priprav: stični adapter;
radijski sprejemnik z vgrajenim adapterjem za UKV področje;
adapter za plošče h kameri za zvite filme
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adāpter – glej adaptȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adaptírati -am dov. in nedov. (ȋ) - 1. preurediti, prenoviti: lokale so ustrezno adaptirali; stavbo adaptirajo za gostinske namene
// prirediti, predelati: adaptirati scenarij - 2. prilagoditi, prilagajati: adaptirati organe na spremenjeno okolje; adaptirati se na novi delovni sistem
adaptíran -a -o: adaptirani prostori
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adaptȋrati -am nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adekvát -a m (ȃ) knjiž. kar je enakovredno, ustrezno: najti antičnemu heksametru primeren slovenski adekvat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adekváten -tna -o prid., adekvátnejši (ȃ) ustrezen, enakovreden, ujemajoč se: najti adekvaten izraz;
truditi se za adekvaten prevod;
dati vsebini adekvatno obliko;
v sedanjih okoliščinah je to najbolj adekvatna rešitev problemaadekvátno prisl.: adekvatno se izraziti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adekvȃten -tna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adekvátnost -i ž (ȃ) ustreznost, enakovrednost, ujemanje: truditi se za adekvatnost izraza;
gre za adekvatnost s predpisom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adekvȃtnost – glej adekvȃten
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adenóm -a m (ọ̑) med. žlezna bula: adenom ščitnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adépt -a m (ẹ̑) knjiž. - 1. kdor se uvaja v kako vedo: muzikalno znanje tega adepta kompozicije je premalo poglobljeno; mladi adepti modernistične šole
- 2. goreč pristaš kake ideologije: adepti panslavizma / eden najbolj vdanih adeptov umetnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adherénten -tna -o prid. (ẹ̑) med. sprijet, zlepljen, zraščen: adherentna pljučna mrena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adhezíja -e ž (ȋ) fiz. sila, ki privlači molekule različnih snovi: adhezija med gumijastim kolesom in cesto
♦ med. bolezenska zraslost v telesnih votlinah; zaraslina, zraslina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adhezíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na adhezijo: adhezijska sila
♦ žel. adhezijska lokomotiva lokomotiva, ki vleče s trenjem koles ob tirnice; adhezijska teža sila, s katero pogonske osi vozila pritiskajo na tir
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adhezíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na adhezijo: adhezivni proces / adhezivna mast mast za mazanje transmisijskih jermenov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adhezívnost -i ž (ȋ) fiz. sposobnost za adhezijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ad hóc in ad hòc [adhok] prisl. (ọ̑; ȍ) knjiž. posebej za ta primer, v ta namen: ad hoc imenovana komisija;
neskl. pril.: ad hoc sestanek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adiabáta -e ž (ȃ) fiz. krivulja, ki kaže odnos med prostornino in tlakom toplotno izoliranega sistema
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adiabáten -tna -o prid. (ȃ) fiz. neprehoden za toploto: adiabatni sistemadiabátno prisl.: adiabatno izoliran plin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adiabátičen -čna -o prid. (á) fiz. adiabaten
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adícija -e ž (í) mat. seštevanje: adicija ulomkov // knjiž. dodajanje, sestavljanje: ljudska pesem se je spreminjala tudi z vidika adicije
♦ kem. vezanje atomov ali atomskih skupin na molekule nenasičenih spojin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adicíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na adicijo: adicijski stroj / adicijska reakcija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adíjo medm. (ȋ) pog. izraža pozdrav pri slovesu, zbogom: no, pa adijo! zaklical mu je adijo / ekspr. adijo, bratec, takih lenob ne potrebujemo; zameriš se mu in potem adijo služba
● Ameriki je rekel za zmerom adijo jo je zapustil; izplačaš ga in adijo si se ga znebil; sam.: Daj mi roko in lep adijo! (I. Cankar)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adȋjo medm.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ad infinítum prisl. (ȋ) knjiž. brez konca in kraja, v neskončnost: odlašati ad infinitum;
in tako naprej ad infinitum
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adíranje -a s (ȋ) glagolnik od adirati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adírati -am nedov. in dov. (ȋ) mat. seštevati: adirati števila
♦ kem. vezati atome ali atomske skupine na molekule nenasičenih spojin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aditíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki se dodaja: aditivno mešanje barvnih vtisov
♦ mat. aditivna konstanta konstanta, ki se prišteje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ádjektiv -a m (ȃ) lingv. pridevnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ȃdjektiv -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ádjektiven -vna -o prid. (ȃ) lingv. pridevniški: adjektivni atribut
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ȃdjektiven – glej ȃdjektiv
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adjektivizácija -e ž (á) lingv. proces, v katerem beseda, ki ni pridevnik, pridobi pridevniške lastnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adjektivizírati -am dov. in nedov. (ȋ) lingv. dati besedi, ki ni pridevnik, pridevniške lastnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adjúnkt -a m (ȗ) nekdaj pisarniški uslužbenec po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu, pristav: gozdarski, sodni adjunkt
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adjustíranje -a s (ȋ) glagolnik od adjustirati: adjustiranje in pakiranje blaga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adjustírati -am dov. in nedov. (ȋ) opremiti z vsem potrebnim, pripraviti: adjustirati uradni spis / gasilci so se skrbno adjustirali za paradoadjustíran -a -o: popolnoma adjustirana pošiljka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adjutánt -a m (ā á) v nekaterih državah oficir, dodeljen višjim vojaškim osebnostim, pribočnik: generalov adjutant / adjutant polka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adjutántski -a -o (ā) pridevnik od adjutant, pribočniški: adjutantske obveznosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adjutantúra -e ž (ȗ) v nekaterih državah adjutantski urad
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adjútum -a m (ȗ) nekdaj plača za uslužbenca v začasnem službenem razmerju: adjutum v znesku 300 goldinarjev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adlátus -a m (ȃ) nekdaj pomočnik višjih uslužbencev: ministrov adlatus;
pren. kritik in njegov adlatus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ad líbitum prisl. (ȋ) knjiž. po želji, poljubno: pijača je ad libitum
♦ muz. izvajati skladbo ad libitum
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adligát -a m (ȃ) biblio. kar je privezano h knjigi, privezek: prvi, drugi adligat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adminastracȋjski – glej administrácija
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
administrácija -e ž (á) - 1. vodenje upravnih poslov; upravljanje, uprava: državna administracija; decentralizacija administracije / administracija premoženja / funkcionarji administracije organa za vodenje upravnih poslov
- 2. pisarniško poslovanje: vso administracijo vodi tajnica; sodna, šolska administracija
// oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: šef administracije / zglasite se v administraciji - 3. v Združenih državah Amerike izvršni organ, vlada
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
administrácija -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
administracíjski -a -o (ȋ) pridevnik od administracija: administracijsko delo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
administratíva -e ž (ȋ) redko organ za vodenje upravnih poslov; administracija: to je naloga administrative // žarg. oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: iz administrative so jo prestavili v proizvodnjo / prostovoljnega dela se bo udeležila tudi vsa administrativa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
administratívec -vca m (ȋ) žarg. upravni uslužbenec: delavci in administrativci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
administratíven -vna -o prid. (ȋ) - 1. nanašajoč se na upravljanje, upraven: zmanjšati administrativni aparat; administrativna razdelitev na občine; administrativno-operativni organi
// nav. slabš. določen z uradnim odlokom: z administrativnimi in birokratskimi ukrepi problema ne bomo rešili; administrativno planiranje; administrativno ustanavljanje zadrug
♦ zgod. administrativni socializem - 2. nanašajoč se na pisarniške posle, pisarniški: opravljati administrativne posle / obiskovati administrativni tečaj; dveletna administrativna šola
administratívno prisl.: administrativno določene cene
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
administratȋven – glej administrácija
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
administrátor -ja m (ȃ) - 1. kdor upravlja; upravnik, upravitelj: administrator premoženja
♦ rel. apostolski administrator upravitelj apostolske administrature - 2. nižji pisarniški uslužbenec: v pisarni sta potrebna še dva administratorja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
administrȃtor – glej administrácija
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
administrátorka -e ž (ȃ) nižja pisarniška uslužbenka: sprejmemo administratorko z znanjem strojepisja in korespondence;
delovno mesto administratorke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
administrȃtorka – glej administrácija
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
administrátorski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na administratorje: administratorski posli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
administrátorstvo -a s (ȃ) upravništvo, upraviteljstvo: čas njegovega administratorstva je potekel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
administratúra -e ž (ȗ) rel., v zvezi apostolska administratura škofija ali škofiji podobna upravna enota, ki zaradi posebnih vzrokov nima rednega škofa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
administrírati -am nedov. (ȋ) redko opravljati administrativne posle
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
administrȋrati – glej administrácija
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
admirál -a m (ȃ) - 1. najvišji vojaški čin v mornarici ali nosilec tega čina: admiral Jugoslovanske ljudske armade
- 2. tip zahodnonemškega osebnega avtomobila znamke Opel: pred hišo se je ustavil opel admiral
- 3. zool. velik dnevni metulj s pisanimi krili, Pyrameis atalanta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
admirȃl -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
admiralitéta -e ž (ẹ̑) v nekaterih državah vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice: britanska admiraliteta / straža pred admiraliteto pred poslopjem tega poveljstva // admiralski zbor, admirali: vsa admiraliteta in generaliteta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
admirálski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na admirale: admiralski čin;
admiralska uniforma / admiralski zbor
♦ navt. admiralsko sidro sidro s preklopno železno prečko; voj. admiralska ladja ladja, na kateri je vkrcan admiral s svojim štabom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
admirȃlski – glej admirȃl
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
admirálstvo -a s (ȃ) - 1. čin ali služba admirala: ponosen na svoje admiralstvo
- 2. v nekaterih državah vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice; admiraliteta: britansko admiralstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adnéks -a m (ẹ̑) med. kar se drži česa, privesek: maternični adneksi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adnotácija -e ž (á) jur. začasni, pogojni vpis sprememb v zemljiški knjigi, zaznamba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ad óculos [-ok-] prisl. (ọ̑) knjiž. nazorno, otipljivo jasno: ad oculos demonstrirati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adolescénca -e ž (ẹ̑) ped. doba človekovega razvoja med puberteto in zrelostjo, mladostna doba: izobraževanje mladega človeka v dobi adolescence
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adolescénčen -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na adolescenco, mladostniški: adolescenčna doba / adolescenčno sodišče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adolescènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) ped. kdor je v dobi med puberteto in zrelostjo, mladostnik: psihični razvoj adolescentov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adónis -a m (ọ̑) knjiž., ekspr. zelo lep mladenič, lepotec: bil je pravi adonis / iron. menda se ima za adonisa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adópcija -e ž (ọ́) posvojitev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adoptánt -a m (ā á) kdor koga posvoji; posvojitelj: adoptant in adoptiranec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adoptíranec -nca m (ȋ) kdor je posvojen; posvojenec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adoptíranje -a s (ȋ) posvojitev: ker ni mogla imeti lastnih otrok, se je odločila za adoptiranje otroka neke daljne sorodnice;
poenostaviti formalnosti pri adoptiranju vojnih sirot
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adoptírati -am dov. in nedov. (ȋ) vzeti tujega otroka za svojega; posvojiti: želel je tega otroka adoptirati;
pren. domačini priseljencev niso adoptiraliadoptíran -a -o: adoptirana hči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adoptíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na adoptante ali adoptirance: adoptivni oče;
njegov adoptivni sin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adorácija -e ž (á) rel. češčenje Boga: pobožna adoracija / hoditi k adoracijam v kapelo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adráš -a m (á) bot. hrast z zimzelenimi listi; črnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adrenalín -a m (ȋ) med. hormon nadledvične žleze: adrenalin se izloča v kri / injekcija adrenalina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adrenalȋn -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adrésa -e ž (ẹ̑) raba peša - 1. navedba imena, priimka in bivališča; naslov: napisati na pismo adreso / daj mi svojo adreso
- 2. (pismena) spomenica, poslanica: pobirati podpise za adreso županu
// v monarhističnih državah pismen odgovor parlamenta na vladarjev prestolni govor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adresánt -a m (ā á) kdor odpošlje pošiljko; odpošiljatelj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adresár -ja m (á) seznam naslovov, imenik: poiskati naslov v adresarju;
gospodarski adresar;
adresar mesta Ljubljane
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adresát -a m (ȃ) redko prejemnik pošiljke, naslovljenec: adresat pisma ni prejel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adréselj -slja m (ẹ́) nar. dresen m
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adrésen -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na adreso: adresna knjiga / adresni odbor / adresna debata v parlamentu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adresírati -am dov. in nedov. (ȋ) napisati naslov prejemnika pošiljke; nasloviti: adresirati pismo;
pren. svoj protest je adresiral na odločujoče ljudi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ádrica -e ž (ā) nar. koroško ruta, rutica: na glavi je imela židano adrico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ádrija -e ž (ā) tekst. drobno valovita tkanina iz česane volne: črn smoking iz adrije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adrijánski -a -o prid. (ȃ) zastar. jadranski: sinje adrijansko morje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adsorbènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) fiz. adsorpcijsko sredstvo: kot adsorbent se uporablja živalsko oglje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adsorbíranje -a s (ȋ) glagolnik od adsorbirati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adsorbírati -am nedov. in dov. (ȋ) fiz. zgoščevati plinaste ali raztopljene snovi na svoji površini: črna platina adsorbira kisik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adsórpcija -e ž (ọ́) fiz. zgoščevanje plinastih ali raztopljenih snovi na površini trdnih snovi: adsorpcija plinov na kovini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adsorpcíjski tudi adsórpcijski -a -o prid. (ȋ; ọ́) nanašajoč se na adsorpcijo: adsorpcijska sposobnost oglja / adsorpcijska analiza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adsorptíven -vna -o prid. (ȋ) fiz. sposoben adsorbirati: adsorptivne snovi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adsorptívnost -i ž (ȋ) fiz. sposobnost za adsorbiranje: adsorptivnost lesa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adstrát -a m (ȃ) lingv. prvine sosednjega jezika v danem jeziku: romanski adstrat v slovenskem jeziku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adstríngens -a m (ȋ) farm. snov, ki zožuje površinske krvne žilice: galun, tanin je adstringens
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adulár -ja m (ȃ) min. kalijev glinenec, nastal iz vodnih raztopin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adút -a m (ȗ) - 1. igr. klicana barva pri kvartanju, ki jemlje: na mizo je vrgel adut in zmagal
- 2. ekspr. učinkovito sredstvo, dober pripomoček za uspeh: te besede so bile njen zadnji adut; imam v rokah še močen adut; držati, imeti vse adute v rokah / ta igralec je glavni adut moštva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adȗt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
advènt -ênta m, mest. ed. tudi advéntu (ȅ é) rel. štirje tedni pred božičem: zadnja nedelja v adventu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
advȅnt -énta m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
advênten tudi advénten -tna -o prid. (ē; ẹ̑) nanašajoč se na advent: adventni čas;
prva adventna nedelja / adventne pesmi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
advénten – glej advȅnt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adventíst -a m (ȋ) pripadnik adventizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adventístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na adventiste: adventistični nauki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adventístka -e ž (ȋ) pripadnica adventizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adventíven -vna -o prid. (ȋ) bot. ki zraste iz starega tkiva, nadomesten: adventivni poganjek, popek;
adventivne korenine / na železniških razkladališčih najdemo adventivno floro zaneseno, priseljeno od drugod
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adventízem -zma m (ī) protestantska verska sekta, ki pričakuje skorajšnji Kristusov drugi prihod: pripadniki adventizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adventīzem – glej advȅnt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
advêrb -a m (ȇ) lingv. prislov: adverb časa, kraja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
advȇrb -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adverbiálen -lna -o prid. (ȃ) lingv. prisloven: adverbialno določilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adverbiȃlen – glej advȇrb
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
adverzatíven -vna -o prid. (ȋ) nasproten, nasprotujoč: adverzativna mnenja
♦ lingv. adverzativno priredje protivno priredje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
advokát -a m (ȃ) kdor poklicno daje pravno pomoč; odvetnik: izročiti zadevo advokatu;
posvetovati se z advokatom / pog.: dal jo bo advokatu vložil bo tožbo proti njej; vzeti si advokata // ekspr. kdor govori komu v prid, zagovornik: ne bom ti za advokata / advokati starega sistema
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
advokȃt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
advokátka -e ž (ȃ) odvetnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
advokȃtka – glej advokȃt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
advokátski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na advokate; odvetniški: advokatski posli;
advokatska pisarna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
advokȃtski – glej advokȃt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
advokatúra -e ž (ȗ) javna služba dajanja pravne pomoči, odvetništvo: posvetiti se advokaturi;
prositi za advokaturo / odpreti advokaturo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
advokatȗra – glej advokȃt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aero- prvi člen tujih zloženk
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aero... ali áero... in aêro... prvi del zloženk (ȃ; ȇ) - 1. nanašajoč se na zrak: aerodinamičen, aerolinija, aerometer
- 2. nanašajoč se na letalo ali letalstvo: aerodrom, aeronavtika / aerovlek in aero vlek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aeróben -bna -o prid. (ọ̑) biol. ki za življenje potrebuje prosti kisik: aerobne bakterije / aerobno dihanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aeróbika -e ž (ọ̄) telovadba ob živahni glasbi in pravilnem dihanju: ukvarjati se z aerobiko;
vaditelj aerobike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aerobióza -e ž (ọ̑) biol. pridobivanje življenjske energije z uporabo prostega kisika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
áerodinámičen in aêrodinámičen -čna -o prid. (ȃ-á; ȇ-á) nanašajoč se na aerodinamiko: aerodinamični izkoristek;
aerodinamične sile // ki povzroča čim manjši zračni upor: aerodinamična drža telesa pri smučarskih skokih; aerodinamične linije letala; avtomobil aerodinamične oblikeáerodinámično in aêrodinámično prisl.: aerodinamično oblikovano vozilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aerodinámičen – glej aerodinámika
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
áerodinámika in aêrodinámika -e ž (ȃ-á; ȇ-á) nauk o gibanju plinov in teles v njih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aerodinámika -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aerodróm -a m (ọ̑) prostor za vzletavanje in pristajanje letal; letališče: civilni, vojaški aerodrom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aerodrọ̑m -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aerodrómski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na aerodrom; letališki: aerodromska signalizacija / aerodromsko podjetje Ljubljana—Brnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aerodrọ̑mski – glej aerodrọ̑m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aerofág -a m (ȃ) med., vet. človek ali žival, ki ima aerofagijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aerofagíja -e ž (ȋ) med., vet. bolezen, pri kateri človek ali žival požira zrak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
áerofotografíja in aêrofotografíja -e ž (ȃ-ȋ; ȇ-ȋ) fotografiranje iz zraka: aerofotografija je odprla nove raziskovalne možnosti // fotografski posnetek iz zraka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
áerofotogrametríja in aêrofotogrametríja -e ž (ȃ-ȋ; ȇ-ȋ) geod. fotografiranje zemeljskega površja iz zraka in izdelovanje kart na osnovi tako dobljenih posnetkov: aerofotogrametrija gozdov // nauk o tem: razvoj aerofotogrametrije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
áerohidroplán in aêrohidroplán -a m (ȃ-ȃ; ȇ-ȃ) letalo, ki lahko vzleta in pristaja na kopnem ali na vodi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
áeroklúb in aêroklúb -a m (ȃ-ȗ; ȇ-ȗ) klub letalcev amaterjev ali ljubiteljev letalstva: biti član aerokluba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
áerolínija in aêrolínija -e ž (ȃ-í; ȇ-í) redna proga za letalski promet: odpreti novo aerolinijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aerolít -a m (ȋ) petr. zlasti iz silikatov sestavljena gmota, ki pade iz vesolja na zemljo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aerologíja -e ž (ȋ) meteorologija, ki proučuje visoko ozračje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aerolóški -a -o (ọ̑) pridevnik od aerologija: aerološka opazovanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
áeromeháničen in aêromeháničen -čna -o (ȃ-á; ȇ-á) pridevnik od aeromehanika: aeromehanični zakoni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
áeromehánika in aêromehánika -e ž (ȃ-á; ȇ-á) nauk o silah in gibanju plinov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aerométer -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje teže in gostote plinov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
áeromíting in aêromíting -a m (ȃ-ȋ; ȇ-ȋ) javna letalska prireditev, namenjena popularizaciji letalstva: na aeromitingu so prikazali nekaj zelo drznih letov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aeronávt -a m (ȃ) kdor je usposobljen za ravnanje z letalom ali zrakoplovom, letalec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aeronávtičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na aeronavtiko, letalski: aeronavtična šola / aeronavtična meteorologija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aeronávtika -e ž (á) dejavnost, ki je v zvezi z letenjem po zraku, letalstvo: uprava za aeronavtiko // veda o letenju po zraku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aeroplán -a m (ȃ) raba peša motorno zračno vozilo, težje od zraka; letalo: aeroplan se dvigne, kroži;
dvomotorni aeroplan;
ropot aeroplana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aeroplȃn -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aeroplánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na aeroplan; letalski: aeroplanski motor / aeroplanska eskadrilja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
áeroposnétek in aêroposnétek in áero posnétek in aêro posnétek -tka m (ȃ-ẹ̑; ȇ-ẹ̑) fotografski posnetek iz zraka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aerosól -a m (ọ̑) - 1. kem. v zraku ali plinih razpršena trdna ali tekoča snov: dim je aerosol
- 2. med. zdravilo v razpršenem stanju, navadno za vdihavanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aerostát -a m (ȃ) aer. z lahkim plinom napolnjeno telo; balon, zrakoplov: dvigniti se v stratosfero z aerostatom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
áerostátičen in aêrostátičen -čna -o prid. (ȃ-á; ȇ-á) nanašajoč se na aerostat ali aerostatiko: aerostatični pritisk;
pionir aerostatične dejavnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
áerostátika in aêrostátika -e ž (ȃ-á; ȇ-á) nauk o ravnotežju mirujočih plinov in teles v njih: aerostatika in aerodinamika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
áerotáksi in aêrotáksi -ja m (ȃ-ȃ; ȇ-ȃ) manjše potniško letalo s pilotom, ki se najame za krajše prevoze: pripeljati se z aerotaksijem;
športna letala uporabljajo kot aerotaksije;
neskl. pril.: podjetje je uvedlo aerotaksi službo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
áeroterapíja in aêroterapíja -e ž (ȃ-ȋ; ȇ-ȋ) med. zdravljenje z zrakom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
áerotranspórt in aêrotranspórt -a m (ȃ-ọ̑; ȇ-ọ̑) prevoz z letali: razvoj aerotransporta / Jugoslovanski aerotransport
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
áerovlék in aêrovlék in áero vlék in aêro vlék -a m (ȃ-ẹ̑; ȇ-ẹ̑) aer. dvig jadralnega letala v zrak z motornim letalom: letalo, primerno za aerovlek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afazíja -e ž (ȋ) med. izguba sposobnosti govorjenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
àfebrílen -lna -o prid. (ȁ-ȋ) med. ki je brez vročine: afebrilni bolnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afékcija -e ž (ẹ́) knjiž. telesno ali duševno vzdraženje: ljubezen mu je samo telesna afekcija / slušna afekcija
♦ med. kožna afekcija kožno obolenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afékt -a m (ẹ̑) zelo močno, a kratkotrajno čustvo: izzvati afekt;
to je rekel, storil v afektu;
silovit afekt;
je človek afektov
♦ med. primarni afekt prva bolezenska sprememba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afẹ̑kt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afektácija -e ž (á) nenaravno, izumetničeno vedenje ali govorjenje: to je le poza in afektacija;
igralka je zašla v afektacijo / njegovo izražanje je brez sentimentalnosti in afektacije afektiranosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afektíran -a -o prid. (ȋ) nenaraven, izumetničen: ta človek je zelo afektiran;
govoriti z afektiranim glasom;
afektirana ženska;
njeno afektirano govorjenje in vedenjeafektírano prisl.: afektirano govoriti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afektíranost -i ž (ȋ) lastnost afektiranega človeka; nenaravnost, izumetničenost: njegova afektiranost je zoprna / afektiranost v glasu, v govorjenju; modna afektiranost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afektíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na afekt: afektivni zločinci / afektivna reakcija; afektivno dejanje; zločin je storil v afektivnem stanju / afektivna vrednost sintaktičnih zvez
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afektȋven – glej afẹ̑kt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afektívnost -i ž (ȋ) lastnost afektivnega človeka: njegova močna afektivnost / afektivnost stila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afélij -a m (ẹ́) astr. od Sonca najbolj oddaljena točka planetovega tira, odsončje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afêra -e ž (ȇ) pozornost vzbujajoča nečedna zadeva ali dogodek: bil je zapleten v neko afero;
politična, velika špijonska afera / njene ljubezenske afere / pog., ekspr. iz te malenkosti je nastala cela afera
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afȇra -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aferéza -e ž (ẹ̑) lingv. opuščanje začetnega glasu ali zloga v besedi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aferíst -a m (ȋ) knjiž. kdor išče, povzroča afere: bil je pustolovec in aferist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afežéjevka -e ž (ẹ̑) pog. članica Antifašistične fronte žena Jugoslavije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aficírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. škodljivo vplivati na kaj, prizadeti: njihovo kulturo so aficirali tuji vpliviaficíran -a -o: aficirano področje
♦ med. aficiran organ
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
àfigurálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ) um., v zvezi z umetnost, slikarstvo nepredmeten, brezpredmeten, abstrakten
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afiliácija -e ž (á) ekon. pridružitev, pripojitev družbe ali podjetja drugi družbi ali podjetju: afiliacija banke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afiliírati -am dov. in nedov. (ȋ) ekon. pridružiti, pripojiti: komunalno banko afiliirati k narodniafiliíran -a -o: afiliirano podjetje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afín -a -o prid. (ȋ) geom. ki označuje odvisnost med geometrijskimi tvorbami, za katero je značilna tudi ohranitev delilnega razmerja: afini likiafíno prisl.: afino povezane tvorbe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afinitéta -e ž (ẹ̑) - 1. podobnost, sorodnost: med njima je fizična podobnost in duhovna afiniteta; prevajalčeva notranja afiniteta z avtorjem
// nagnjenje, naklonjenost: čutiti afiniteto do abstraktnega slikarstva - 2. kem. sila, ki veže atome v molekule: majhna afiniteta / lahke kovine imajo veliko afiniteto do kisika se z njim rade spajajo; afiniteta papirja za tiskarsko barvo
♦ geom. lastnost afino povezanih tvorb
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afinitẹ̑ta -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afinitéten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na afiniteto: afinitetna osnova / afinitetna sila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afinitẹ̑ten – glej afinitẹ̑ta
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
áfinja – glej áfna
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afínost -i ž (ȋ) geom. lastnost afino povezanih tvorb: afinost geometričnih tvorb
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afirmácija -e ž (á) uveljavitev, utrditev, potrditev: prvo mesto je za igralca velika afirmacija;
na kongresu je dosegla koeksistenca svojo največjo afirmacijo;
vsaka nagrada pomeni ponovno afirmacijo našega filma;
kulturna, politična, umetniška afirmacija;
družabna, mednarodna afirmacija;
afirmacija na mednarodnem torišču;
prizadevanje za afirmacijo slovenstva / negacija ali afirmacija trditev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afirmácija – glej afirmȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afirmatíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na afirmacijo: afirmativni pomen razstave / afirmativen odgovor trdilen, pritrdilen
♦ filoz. afirmativna sodba; lingv. afirmativni stavki trdilni stavki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afirmatȋven – glej afirmȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afirmíranje -a s (ȋ) glagolnik od afirmirati: različne oblike človekovega afirmiranja v družbi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afirmírati -am dov. in nedov. (ȋ) uveljaviti, utrditi, potrditi: zbirka je afirmirala njegovo pisateljsko ime;
s tem je afirmiral svoj položaj / v tujini se je afirmiral kot karakterni igralec; afirmirati se pred svetom doseči priznanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afirmȋrati -am dov. in nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afišírati -am dov. in nedov. (ȋ) redko pritrditi, izobesiti lepak: razglas so afiširali po vseh postajah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
áfna -e ž (á) nižje pog. opica: afne skačejo po drevesih // slabš. človek z nenaravno, izumetničeno zunanjostjo ali vedenjem, zlasti ženska: to je šele afna
● nižje pog. že spet afne gunca dela ali govori kaj šaljivega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
áfna -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afnáti se -ám se nedov. (á ȃ) nižje pog. nenaravno, izumetničeno se nositi ali vesti: očital ji je, da se afna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afnáti se – glej áfna
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afoníja -e ž (ȋ) med. manjkanje glasovnega zvena, brezglasnost: popolna afonija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aforíst -a m (ȋ) kdor piše, uporablja aforizme: bil je lirik, esejist in aforist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aforȋst – glej aforīzem
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aforístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na aforizme: aforistični stil;
aforistično izražanje / pesnikova aforistična dediščinaaforístično prisl.: aforistično zasnovani dialogi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aforístičen – glej aforīzem
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aforístičnost -i ž (í) lastnost, značilnost aforističnega: aforističnost sloga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aforízem -zma m (ī) zgoščeno izražena duhovita, globoka misel, izrek: avtor rad uporablja aforizme;
splošno znani aforizmi;
aforizmi o prijateljstvu;
aforizmi v verzih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aforīzem -zma m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afrík -a m (ȋ) obrt. morska trava: trodelna žimnica z afrikom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afrikanístika -e ž (í) veda o jezikih in kulturah afriških ljudstev, narodov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afrikanizácija -e ž (á) prehajanje vodenja državne uprave, gospodarstva v roke Afričanov: afrikanizacija javnih služb v Tanganjiki / za afrikanizacijo se zavzemajo pod geslom »Afrika Afričanom« za državno neodvisnost, samostojnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afrikánski -a -o prid. (ȃ) star. afriški: afrikanska puščava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afrikáta -e ž (ȃ) lingv. iz zaporniške in priporniške prvine sestavljen glas, zliti glas
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
áfriški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Afriko: afriška celina / afriške države / publ. afriški vrh sestanek šefov afriških držav
♦ zool. afriški slon
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afrodizíak -a m (ȋ) med. sredstvo, ki dražilno vpliva na spolne organe, spolno dražilo: zaužiti afrodiziak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afrodizȋjak -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
afrónt -a m (ọ̑) oster nastop proti komu; napad, nasprotovanje: polemičen afront;
afront proti predstojnikom / prenesti afront
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
áfta -e ž (ȃ) nav. mn., med. belkasti, boleči mehurčkasti izpuščaji na ustni sluznici
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ȃfta -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ága -e tudi -a m (ȃ) v fevdalni Turčiji nižji vojaški ali civilni oblastnik: zbrali so se begi in age / kot zapostavljeni pristavek k imenu ugledne vojaške ali civilne osebe Hasan aga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ȃga -e m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
àgalakcíja in àgalaktíja -e ž (ȁ-ȋ) med., vet. manjkanje mleka po porodu, brezmlečnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
agapánt -a m (ā) vrtn. okrasna rastlina z velikimi modrimi cveti, Agapanthus umbellatus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
agápe in agápa -e ž (ȃ) rel. z bogoslužjem združen obed prvih kristjanov s pogostitvijo revnih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ágar -ja m (ȃ) biol., kem. želatina iz morskih alg: izdelovati agar
♦ biol. gojišče za mikrobe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ágarágar -ja m (ȃ-ȃ) biol., kem. želatina iz morskih alg; agar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
agáva -e ž (ȃ) tropska rastlina z mesnatimi, bodičastimi listi: ob cesti so rasle palme in agave
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
agȃva -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
agéncija in agencíja -e ž (ẹ́; ȋ) - 1. podjetje, ki opravlja posredniške posle: pomorska, potovalna, turistična agencija / trgovska agencija / mednarodna agencija za atomsko energijo; avtorska agencija ustanova, ki se ukvarja z zastopanjem in posredovanjem avtorskih pravic
- 2. obveščevalni, poročevalski urad: agencija poroča; časopisna, telegrafska, tiskovna agencija / agencija Tanjug
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
agencȋja – glej agȅnt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
agencíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na agencijo: agencijski posli / agencijske vesti in intervjuji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
agénda -e ž (ẹ̑) - 1. nav. mn. poslovanje, posli: seznanil se je z državnimi agendami; agende oblasti
- 2. zastar. zapisnik, dnevnik: šolska agenda
♦ rel. protestantski cerkveni obrednik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ágens -a m (ȃ) kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje, gibalo: kulturni delavci so bili tudi politični agens;
dialog je v njegovih delih vodilni agens // faktor, činitelj, dejavnik: bolezni lahko povzročijo psihični agensi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
agènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) - 1. zastopnik podjetja pri sklepanju kupčij, ki obiskuje stranke na domu: zavarovalni agent; agent za šivalne stroje
// samostojen posredovalec kupčij, mešetar: borzni agent; trgovski agent - 2. zaupen sodelavec državne obveščevalne službe: oba agenta sta prisluškovala pogovoru; policijski, tajni agent; agent v civilu / agent provokator
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
agȅnt -énta m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
agêntinja in agéntinja -e ž (é; ẹ̄) agentka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
agêntka in agéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od agent
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
agêntovski in agéntovski -a -o prid. (é; ẹ́) agentski
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
agêntski in agéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na agente: agentski zaslužek / agentsko delovanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
agentúra -e ž (ȗ) - 1. raba peša podjetje, ki opravlja posredniške posle; agencija: imeli so agenturo in špedicijo; ladijska agentura
// opravljanje agentskih poslov: trgovska agentura mu dobro nese; zavarovalna agentura - 2. redko obveščevalni, poročevalski urad: časopisna agentura
- 3. slabš. tajno poizvedovalno in obveščevalno delovanje: oblast ne bo dopustila tuje agenture v državi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
agentȗra – glej agȅnt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
agílen -lna -o prid., agílnejši (ȋ) delaven, prizadeven: agilen član društva;
bili smo premalo agilni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
agȋlen -lna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
agílnost -i ž (ȋ) lastnost agilnega človeka: izredna agilnost vseh članov društva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
agȋlnost – glej agȋlen
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
agírati -am nedov. (ȋ) knjiž. - 1. delovati, delati: ljudje so živeli in agirali v tem okolju / agirati proti komu
- 2. redko igrati, nastopati: igralci so agirali in govorili drug mimo drugega / v romanu agira kot epizodna oseba
// mahati, gestikulirati: agirati z rokami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
agitácija -e ž (á) pridobivanje koga za kaj: vnela se je živahna agitacija;
razvili so močno agitacijo;
politična, volilna agitacija;
agitacija za delovne brigade;
agitacija med delavci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
agitácija – glej agitȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
agitacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od agitacija: agitacijski govor;
agitacijska kampanja;
agitacijsko delo, sredstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
agitátor -ja m (ȃ) kdor agitira: agitatorji so nabirali glasove za volitve;
politični, volilni agitator;
bil je navdušen agitator za zadrugo
♦ teh. priprava za mešanje tekočin ali gostih snovi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
agitȃtor – glej agitȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
agitatóričen -čna -o prid. (ọ́) star. agitatorski: agitatorična dejavnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
agitátorka -e ž (ȃ) ženska, ki agitira: bila je najboljša agitatorka za ljudsko posojilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
agitátorski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na agitatorje ali agitacijo: agitatorski nastop;
agitatorske tendence
♦ teh. agitatorski pralnik pralnik, v katerem agitator razgibava vodo, da ta valovi in udarja ob perilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
agitátorstvo -a s (ȃ) dejavnost agitatorjev: vpliv agitatorstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
agitíranje -a s (ȋ) glagolnik od agitirati: agitiranje za kandidata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
agitírati -am nedov. (ȋ) pridobivati koga za kaj: agitirati za delovne brigade / agitirati za kandidata; agitirati pri volitvah; navdušeno je agitiral med delavci / agitiral je proti njemu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
agitȋrati -am nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
agítka -e ž (ȋ) pog. agitaciji namenjeno umetniško delo, navadno igra: film je naivna agitka;
igrali so sovjetske agitke;
igra se ob koncu sprevrže v agitko;
politična agitka // redko priložnostna kulturniška skupina: za kulturo in prosveto pri brigadirjih bodo skrbele agitke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
agítpróp -a m (ȋ-ọ̑) kratica, med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 agitacijsko-propagandni oddelek političnih organizacij: prevzel je agitprop;
član agitpropa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
agítprópovec -vca m (ȋ-ọ̑) žarg. kdor dela v agitpropu: zbrali so se vsi agitpropovci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
agítprópovski -a -o prid. (ȋ-ọ̑) nanašajoč se na agitpropovce ali agitprop: agitpropovska igralska skupina;
agitpropovski značaj njegovega delovanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aglomerácija -e ž (á) - 1. kopičenje, strnjevanje, združevanje: industrijska aglomeracija; aglomeracija visoko kvalificiranih delavcev v podjetju; aglomeracija prebivalstva
- 2. urb. naselbinska enota: zasnovati aglomeracijo turističnih objektov; vas ni več homogena socialna aglomeracija; prebivalstvo v mestnih aglomeracijah
♦ metal. obrat za pripravljanje rude
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aglomerát -a m (ȃ) petr. kamnina, ki jo sestavljajo drobci različnih kamnin: aglomerat in konglomerat;
pren. aglomerat raznih gospodarskih dejavnosti;
aglomerat narodnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aglomerírati -am dov. in nedov. (ȋ) redko nakopičiti, strniti: aglomerirati prebivalstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aglutinácija -e ž (á) - 1. med. sprijemanje, zlepljanje: krvna aglutinacija; aglutinacija celic
- 2. lingv. tvorba besed z dodajanjem samostojnih pripon
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
aglutinacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na aglutinacijo: aglutinacijski preizkus bacilov / aglutinacijski jeziki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 122559 zadetkov.