A 1. V slovenskem fonemu a (a) se ohranja pslovan. *a (iz ide. *ā ali *ō ali *aH, *oH pred soglasnikom ali v izglasju ali iz star. pslovan. dolgega ē za pslovan. *č, *š ali *ž), npr. máti, čȁs. (b) Lahko je nastal iz dolgega polglasnika ə̄, ki se je v sloven. končnih zlogih razvil pod cirkumflektirano, v nekončnih pa pod novoakutiranim naglasom iz pslovan. *ь (iz ide. *i) ali *ъ (iz ide. *u) v krepki poziciji, npr. vȃs, dánka, pásji. (c) V sklopih ra, la se je lahko razvil iz pslovan. *o v predsamoglasniških sklopih or, ol, npr. kráva, mlȃd. 2. V starejših ljudskih izposojenkah je nadomestil tujejezični (stvnem., srvnem. ali romanski) dolgi ā, npr. pȃpež, ki je narečno nastal tudi iz srvnem. ei, npr. ábota; v mlajših tudi kratki a, npr. papȋr, paradíž. Nadomestil je tudi srvnem. ä, æ, ou in še nekatere druge tuje glasove. 3. V imitativnih besedah velja a za najlažje izgovorljivi samoglasnik. Pojavlja se zlasti v besedah, ki se jih otroci najprej naučijo, npr. máma, áta.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
a1 vez.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
a2 člen.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ā3 medm.,
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
à4 predl. s tož.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
a- predpona v tujih sestavljenkah, pred samoglasniki an-
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
abece – glej abecẹ̑da
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
abecẹ̑da -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
abecẹ̑dar – glej abecẹ̑da
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
abecedarium – glej abecẹ̑da
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
abecedika – glej abecẹ̑da
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
abecedírati -am nedov. in dov. (ȋ) urejati po abecedi; alfabetiratiSSKJ: Kandidati za opravljanje strokovnega izpita lahko urejajo in abecedirajo knjižnično gradivo E (↑)abecéda
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
abecẹ̑dnik – glej abecẹ̑da
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
àbiótski -a -o [abijotski] prid. (ȁ-ọ̑) biol. ki se nanaša na neživo naravo: abiotski dejavniki okolja; abiotski in biotski povzročitelji; Gensko spremenjene rastline so bolj odporne na biotski in abiotski stres E ← agl. abiotic iz (↑)a... + ↑biótski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ȁbnormȃlen -lna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ȁbnormȃlnost – glej ȁbnormȃlen
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
abnọ̑rmen – glej ȁbnormȃlen
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
abolicionístični -a -o [abolicijonistični] prid. (í) ki je v zvezi z abolicionisti ali abolicijo: abolicionistično gibanje; V Sloveniji je bila smrtna kazen izvršena nazadnje v petdesetih letih, kar je Slovenijo uvrstilo med abolicionistične države – tiste, v katerih se vsaj trideset let ne izreče in ne izvrši smrtne kazni E (↑)abolicioníst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
abonȅnt – glej abonmȃ
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aboníranec -nca m, člov. (ȋ) 1. kdor ima abonma: Gledališki program si je pridobil kar nekaj novih abonirancev 2. ekspr. kdor si vedno znova pridobi, ima vnaprej zagotovljen kak položaj, kako mesto: Zavzema se za štiriindvajsetčlansko skupno evroligo z enaindvajsetimi aboniranci E (↑)abonírati se
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
abonȋrati – glej abonmȃ
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
abonmȃ -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aborídžin ↑aborígin
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aborídžinski ↑aboríginski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aborígin -a in aborídžin -a m, člov. (ȋ) prvotni avstralski prebivalec, domorodec: Aborigini verjamejo v svetost gore, zato jo želijo obvarovati pred množico turistov | Udeleženci shoda so se zavzeli za spravo med aboridžini in belimi prebivalci E ← agl. aborigine ← lat. aborigines 'prvotni prebivalci (Lacija)' iz ab origine 'od začetka, izvora'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aboríginski -a -o in aborídžinski -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na aborigine: uničenje aboriginske kulture; aboriginska skupnost; aboriginska plemena; Mnogi, ki aboriginske umetnosti ne poznajo, imajo še vedno predsodke, da so njihova dela groba in neartikulirana, a v resnici so izjemno tankočutna | Notranjost cerkve je bila polna aboridžinskih ikonografij E ↑aborígin
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
abortȋrati – glej abọ̑rtus
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
abọ̑rtus -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ábota -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
áboten – glej ábota
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ábotnež – glej ábota
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ábotnik – glej ábota
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ábraham -a in ÁbrahamSSKJ -a m, živ. (ȃ) ekspr. petdeseti rojstni dan: praznovati abrahama; srečati abrahama doživeti petdeseti rojstni dan; Časa za veliko slavje abrahama ni imel, saj ima te dni obilico dela E po svetopisemskem očaku Abrahamu; pomen izhaja iz evangeljskih besed Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?, ki so jih Judje izrekli Jezusu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ábrahamka -e ž, člov. (ȃ) ekspr. ženska, ki je dopolnila petdeset let; abrahamovka: Člani ansambla so izkazali pozornost abrahamki E ↑ábraham
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ábrahamovec -vca m, člov. (ȃ) ekspr. moški, ki je dopolnil petdeset let: Prvo literarno knjigo je izdal kot abrahamovec E ↑ábraham
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ábrahamovka -e ž, člov. (ȃ) ekspr. ženska, ki je dopolnila petdeset let; abrahamka: Letos naj bi, že abrahamovka, nastopila tudi na olimpijskih igrah, če seveda na kvalifikacijah ne bo močnejše francoske mladenke E ↑ábrahamovec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
abrakadȃbra -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ABS -- in -a [abeès in abẹès -êsa] m (ȅ ȇ) krat. zavorni sistem, ki pri zaviranju preprečuje blokiranje koles motornega vozila: Vozniki, ki imajo avtomobile z ABS, so zmotno prepričani, da je njihova zavorna pot krajša E ← agl. ABS, kratica za a(nti-lock) b(raking) s(ystem) 'protiblokirni zavorni sistem'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ABS- [abeès in abẹès] prvi del zloženk (ȅ) ki se nanaša na zavorni sistem, ki pri zaviranju preprečuje blokiranje koles motornega vozila: ABS-sistem in sistem ABS; ABS-zavore in zavore ABS E ↑ABS
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
absolȗten -tna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
absolutȋst – glej absolȗten
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
absolutīzem – glej absolȗten
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
absolȗtum – glej absolȗten
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
absolvȅnt – glej absolvȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
absolvéntka – glej absolvȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
absolvȋrati -am dov. in nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
absorbȋrati -am nedov. in dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
absọ́rpcija – glej absorbȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
absorpcȋjski – glej absorbȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
abstinẹ̑nca – glej abstinȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
abstinẹ̑nčen – glej abstinȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
abstinénčniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) abstinénčna kríza -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
skupek vegetativnih in psihičnih motenj, ki se lahko pojavijo pri odtegovanju, odtegnitvi zdravila, alkohola, mamila pri odvisniku; abstinenčni sindrom: imeti abstinenčno krizo; huda abstinenčna kriza; Metadon lahko pri marsikom deluje kot nekakšna varovalka, saj uživalcu heroina prepreči abstinenčno krizo
abstinénčni sindróm -ega -a m (ẹ̑, ọ̑)
skupek vegetativnih in psihičnih motenj, ki se lahko pojavijo pri odtegovanju, odtegnitvi zdravila, alkohola, mamila pri odvisniku; abstinenčna kriza: blag abstinenčni sindrom; Abstinenčni sindrom mine sam od sebe in ga največ narkomanov preživi brez kakršne koli zdravniške pomoči
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
abstinȅnt – glej abstinȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
abstinȋrati -am nedov. in dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
abstrahȋrati – glej abstrȃkten
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
abstrȃkten -tna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
abstrȃktnost – glej abstrȃkten
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
abstrȃktum – glej abstrȃkten
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
absȗrd -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
absȗrden – glej absȗrd
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
absȗrdum – glej absȗrd
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
acetọ̑n -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
acid -a cit. [êsid-] m (ȇ) močno sintetično mamilo, ki povzroča halucinacije; LSD: Svoj čas so LSD prodajali v raztopini, in sicer tako, da je kupec dobil kocko sladkorja ali pa košček pivnika, na katerega so kanili kapljico acida E ← agl. acid, prvotno 'kislina', ← frc. acide ← lat. acidus 'kisel'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ȃdamovo jȃbolko -ega -a s
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
adaptácija – glej adaptȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
adaptacȋjski – glej adaptȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
adāpter – glej adaptȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
adaptȋrati -am nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
adekvȃten -tna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
adekvȃtnost – glej adekvȃten
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ádidaska -e ž (ȃ) nav. mn., pog. športna copata; supergaSSKJ, teniska: nositi adidaske; obuti adidaske; Hoja v adidaskah je v primerjavi s hojo v čevljih pravi užitek – kot da bi bos stopal po mehki travi E po imenu nem. tovarne Adidas iz ljubkovalnega imena Adi in prvega zloga priimka ustanovitelja Adolfa Dasslerja (1900–1978)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
adȋjo medm.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aditív -a m (ȋ) kem. snov, ki se doda navadno živilu, da dobi ustrezno trajnost, gostoto, sprijemljivost, barvo, aromo: dodajanje aditivov; Za priporočene oziroma dovoljene količine uporabe aditivov po pravilnikih, ki jih proizvajalci spoštujejo in upoštevajo, lahko rečemo, da ne predstavljajo tveganja za zdravje E ← agl. additive ← poznolat. additīvus 'dodan' iz lat. addere 'dodati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ȃdjektiv -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ȃdjektiven – glej ȃdjektiv
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
adjuvántni -a -o prid. (ȃ) med. ki dopolnjuje osnovno zdravljenje in tako poveča njegovo učinkovitost: adjuvantna terapija; Kemoterapijo onkologi običajno predpisujejo kot adjuvantno zdravljenje po kirurškem posegu in obsevanju E ← lat. adiuvans 'pomožni' iz adiuvāre 'pomagati, koristiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
adminastracȋjski – glej administrácija
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
administrácija -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
administratȋven – glej administrácija
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
administrátorSSKJ -ja m, člov. (ȃ) rač. kdor upravlja računalniški sistem ali spletni forum: administrator foruma; Z nekaj kliki lahko administrator preveri, katere različice programske opreme so nameščene na računalnikih in koliko prostega diska je še na voljo E ← agl. administrator ← lat. administrātor 'upravitelj' iz (↑)administrírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
administrȃtor – glej administrácija
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
administrȃtorka – glej administrácija
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
administríranje -a s (ȋ) 1. opravljanje administrativnih poslov: stroški administriranja; Želela bi si zakon, ki bi omogočil učinkovito varstvo kulturne dediščine brez nepotrebnega administriranja, ki je samo sebi namen 2. rač. upravljanje računalniškega sistema ali spletnega foruma: Vsa gesla in postopki, ki se uporabljajo za vstop in administriranje mreže osebnih računalnikov, se hranijo v zapečatenih ovojnicah E ↑administrírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
administríratiSSKJ -am nedov. (ȋ) rač. upravljati računalniški sistem ali spletni forum: V pogovorno okno vnesemo ime računalnika, ki ga želimo administrirati z oddaljene lokacije E ← nem. administrieren ← lat. administrāre 'upravljati, službovati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
administrȋrati – glej administrácija
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
admirȃl -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
admirȃlski – glej admirȃl
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
adréma -e ž (ẹ̑) seznam z naslovi, telefonskimi številkami stalnih prejemnikov pošte, sporočil: adrema novinarjev; Imam adremo 300 naslovov, na katere razpošljem svoje knjige E ← nem. Adrema, okrajšava za Adre(ssier)ma(schine) 'stroj za naslavljanje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
adrenalínSSKJ -a m (ȋ) ekspr. stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: pogrešati adrenalin pri delu; tekmovalni adrenalin; Prijel se je je sloves, da je odvisnica od adrenalina, saj jo zabavajo dejavnosti, ki bi se jim večina izognila E ← agl. adrenalin, nem. Adrenalin iz lat. adrēnālis 'nadledvični' iz ad 'pri, k' + tvor. od rēn 'ledvica'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
adrenalȋn -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
adrenalínec -nca m, člov. (ȋ) kdor se rad ukvarja z dejavnostmi, zlasti športnimi, za katere je značilno stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: Adrenalinci si lahko privoščijo jadranje s padalom v tandemu, prosto plezanje v skali, spuščanje z raftom ali kajakom, obstreljevanje z barvo in spust po strminah z gorskim kolesom E (↑)adrenalín
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
adrenalínski -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: adrenalinska vožnja; adrenalinsko sankališče; Smuk je adrenalinska disciplina, kjer se tekmovalci spustijo do limita, in zato terja tudi dobro mero zbranosti E ↑adrenalínadrenalínski párk -ega -a m (ȋ, ȃ)
urejen prostor za adrenalinske športne aktivnosti: urediti adrenalinski park; adrenalinski park za deskarje; Adrenalinski parki so postali pomemben del sodobne turistične ponudbe
adrenalínski špórt -ega -a m (ȋ, ọ̑)
šport, za katerega je značilno stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: Je ljubiteljica višine in adrenalinskih športov, saj je nekoč skakala s padalom, pa tudi letenje z zmajem ji ni tuje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
adȗt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
adútinja -e ž, člov. (ȗ) ženska, zlasti športnica, ki je zaradi svojih sposobnosti odločilna za uspeh skupine; adutka: domača adutinja; glavna adutinja; Dekleta so boje pripeljala do polfinala, kjer se bijeta dvoboja dveh domačih adutinj proti dvema izzivalkama E (↑)adút
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
adútka -e ž, člov. (ȗ) ženska, zlasti športnica, ki je zaradi svojih sposobnosti odločilna za uspeh skupine; adutinja: glavna adutka; velika slalomska adutka; Za vidnejši rezultat ima reprezentanca adutko med mladinkami E (↑)adút
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
advȅnt -énta m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
advénten – glej advȅnt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
adventīzem – glej advȅnt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
advêntniSSKJ -a -o in advéntniSSKJ -a -o prid. (ē; ẹ̑) advêntni vênček -ega -čka in advéntni -ega m (ē, é; ẹ̑)
venček, navadno iz smrečja, s štirimi svečami, kot simbol adventnega časa: izdelovati adventne venčke; Prvo svečko na adventnem venčku je že bilo treba prižgati, seveda če se držite tradicije
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
advȇrb -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
adverbiȃlen – glej advȇrb
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
advokȃt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
advokátinja -e ž, člov. (ȃ) ženska, ki poklicno daje pravno pomoč; advokatkaSSKJ, odvetnicaSSKJ: Kot advokatinja je branila političnega zapornika E (↑)advokát
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
advokȃtka – glej advokȃt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
advokȃtski – glej advokȃt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
advokatȗra – glej advokȃt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aero- prvi člen tujih zloženk
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aeróbični -a -o prid. (ọ̄) ki je v zvezi s kondicijskim treningom, pri katerem se s plesnimi in gimnastičnimi vajami krepi pretok kisika v telesu: aerobična telovadba; aerobična vaja; Iz osnovnih aerobičnih elementov se postopoma gradi sestava, ki mora biti občutena E (↑)aeróbika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aerodinámičen – glej aerodinámika
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aerodinámika -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aerodrọ̑m -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aerodrọ̑mski – glej aerodrọ̑m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aerogéni -a -o prid. (ẹ̑) ki se širi po zraku: aerogena okužba; Za zdaj ni podatkov, da bi se okužba prenašala z aerogenim prenosom E ← nlat. aerogenes iz (↑)aero... + (↑)génaerogéno prisl. (ẹ̑)
Bolezen se širi aerogeno
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aeroplȃn -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aêrosnémanje -a s (ȇ-ẹ̑) snemanje iz zraka: pridobivati podatke z aerosnemanjem; Zakon prepoveduje uporabo helikopterjev oziroma povzročiteljev hrupa razen ob opravljanju rednih dejavnosti v narodnem parku in pri aerosnemanju v okviru geodetskih del E (↑)aero... + (↑)snémanje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
afẹ̑kt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
afektȋven – glej afẹ̑kt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
afȇra -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aferáštvo -a s (ȃ) ekspr. odkrivanje, povzročanje afer: Namesto da izgubljamo energijo v brezplodnem aferaštvu, bi bilo mnogo bolje, da bi vzpostavili takšne mehanizme, ki bodo vnaprej onemogočali korupcijo in državi škodljive posle E iz aferáš iz (↑)afêra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
afgáni -ja m (ȃ) denarna enota Afganistana: Menjava afganijev bo težavna, ker centralna banka ne ve, koliko denarja je v obtoku, poleg tega pa v državi obstajajo kar tri vrste bankovcev E ← paštun. afgani po imenu države Afganistan
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
afinitẹ̑ta -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
afinitẹ̑ten – glej afinitẹ̑ta
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
áfinja – glej áfna
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
afirmácija – glej afirmȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
afirmatȋven – glej afirmȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
afirmȋrati -am dov. in nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
áfnaSSKJ -e ž (á) znak v obliki obkrožene črke a, ki v naslovu elektronske pošte ločuje ime prejemnika od imena domene: Posebni znaki, npr. afna, zaviti in oglati oklepaji ter nekateri drugi znaki, so skriti čisto drugje, kot smo jih navajeni E po zgledu nem. Klammeraffe, prvotno 'opica obešalka', iz (↑)áfna
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
áfna -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
afnáti se – glej áfna
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aforȋst – glej aforīzem
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aforístičen – glej aforīzem
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aforīzem -zma m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
afrikánščina -e ž (ȃ) iz nizozemskih narečij nastali jezik v južni Afriki, eden od uradnih jezikov Južnoafriške republike: govoriti afrikanščino; Afrikanščina se je uveljavila kot kulturni jezik južne Afrike E (↑)afrikánski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
áfro -- v prid. rabi (ȃ) ki se nanaša na prvine, značilnosti afriških etničnih skupin: afro glasba; afro pričeska; Glavna podlaga zasedbe so trdi funk ritmi, oplemeniteni z latino in afro vplivi – glej tudi áfro... E ← agl. Afro iz (↑)áfriški
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
áfro... prvi del zloženk (ȃ) ki se nanaša na prvine, značilnosti afriških etničnih skupin: afropop; afrofrizura; afropričeska – glej tudi áfro E ↑áfro
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
áfroamêriški -a -o prid. (ȃ-ȇ) ki se nanaša na Američane afriškega rodu: afroameriška glasba; afroameriška kultura; Zaslovel je z združevanjem bližnjevzhodnih, vzhodnoevropskih in afroameriških glasbenih prvin E ← agl. Afro-American iz ↑áfro... + (↑)amêriški
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
afrodizȋjak -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
áfropòp1 -ôpa m (ȃ-ȍ ȃ-ó) afriška pop glasba: Rad posluša afropop E ← agl. afropop iz ↑áfro... + (↑)pòpáfropòp2 -- v prid. rabi
Subtilno povezuje elemente številnih afropop stilov in improvizacije
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ȃfta -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ȃga -e m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
agȃva -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
agencȋja – glej agȅnt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
agȅnt -énta m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
agentȗra – glej agȅnt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
agȋlen -lna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
agíliti -ja in agility -ja cit. [agíliti] m (ȋ) šport, pri katerem vodnik vodi psa skozi različne ovire: strokovna komisija za agiliti; Najbolj priljubljen pasji šport je agiliti, tekmovanje in zabava na šestih nogah E ← agl. agility, prvotno 'gibčnost, okretnost', iz (↑)agílen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
agility ↑agíliti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
agȋlnost – glej agȋlen
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
agitácija – glej agitȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
agitȃtor – glej agitȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
agitȋrati -am nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
agonȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
agoníst -a m (ȋ) farm. snov, ki se veže na celični receptor in izzove enak biološki odziv kot snov, ki nastaja ali je prisotna v organizmu: Metadon je agonist heroina, kar pomeni, da nadomesti učinek te droge v možganih in prepreči abstinenčno stisko E ← nlat. agonista ← gr. agōnistḗs 'tekmovalec, borilec' iz ágō 'ženem, vodim, peljem'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
agrȃren -rna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
agregȃt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
agregȃten – glej agregȃt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
agregȋrati – glej agregȃt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
agresȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
agresívec -vca m, člov. (ȋ) pog. napadalen, nasilen človek; agresivnež: Kot udeleženec v javnem prometu boste zlahka opazili, da je agresivcev vse več E univerbizirano iz agresíven člôvek
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
agresȋven – glej agresȋja
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
agresívnež -a m, člov. (ȋ) napadalen, nasilen človek; agresivec: Policisti bodo agresivneža poslali k sodniku za prekrške, zaradi ogrožanja varnosti pa ga čaka tudi kazenska ovadba E ↑agresívni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
agresívniSSKJ -a -o prid. (ȋ) agresívno zdrávljenje -ega -a s (ȋ, á) med.
zdravljenje s precej skrajnimi, radikalnimi metodami in snovmi: V primeru napredovalih aterosklerotičnih sprememb poleg spremembe življenjskega sloga zdravnik uvede tudi agresivno zdravljenje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
agrẹ̑sor – glej agresȋja
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ágriglíf -a m (ȃ-ȋ) geometrijski lik, navadno krog, ki se oblikuje na žitnem polju, ko se žito iz nepojasnjenih razlogov poleže v eno smer; žitni krog: Ko jutro razkrije sinoči še neobstoječ, ob zori pa že docela izoblikovan nenavaden lik, se spet zastavi vprašanje, kaj agriglifi pravzaprav so, kdo jih oblikuje, kje, kako in zakaj to počne E ← agl. agriglyph iz lat. ager 'polje' + gr. glyphḗ 'zareza, vdolbina'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ágrokopréna -e ž (ȃ-ẹ̑) vlaknata folija za zaščito, hitrejšo rast vrtnin, poljščin: zimska agrokoprena; Kakor hitro začnejo nočne temperature padati pod ledišče, solato pokrijemo z agrokopreno, tako pokrita ostane na vrtu še kar nekaj časa E iz gr. agrós 'polje' + (↑)kopréna
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
agronọ̑m -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
agronomȋja – glej agronọ̑m, -nomȋja
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ágroživílec -lca m, člov. (ȃ-ȋ) kdor se ukvarja s predelovanjem hrane, surovin rastlinskega, živalskega izvora: združenje agroživilcev; Primorski agroživilci želijo, da jim vlada ponudi določeno obliko protekcionizma E iz gr. agrós 'polje' + (↑)živílec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
agrȗmi -ov m mn.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ȁh medm.,
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ahȃ medm.,
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ahȃt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ahistọ́ričen – glej a-
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ȃids -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aikido -a cit. [ajkído] m (ȋ) šport, pri katerem nasprotnika uporabljata različne tehnike samoobrambe, navadno tudi s palico, orožjem: vaditi aikido; mojster aikida; Tekmovanja v aikidu so redka E ← agl. aikido ← jap. aikidō, prvotno 'pot harmonije duha', iz ai 'harmonija' + ki 'duh, življenjska energija' + dō 'pot, način'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
airbag -a cit. [êrbeg-] m (ȇ) napihljiva vreča, vgrajena v avtomobil, ki se pri trku avtomatsko napolni z zrakom in tako potniku ublaži udarec; varnostna blazina, varnostni meh, zračna blazina: Na srečo se je sprožil airbag, ki me je rešil E ← agl. airbag iz air 'zrak' + bag 'vreča'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ajȃ člen.,
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ȃja-ȃja – glej ȃjati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ȃjati -am nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ajatọ̑la -e m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ȃja-tutȃja – glej ȃjati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ájbiš -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ȃjčkati – glej ȃjati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ȃjd -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ȃjda -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ȃjdared -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ȃjde – glej ȃjdi
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ȃjdi medm.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ájdinja – glej ȃjd
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ájdovski – glej ȃjd
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ȃjmo – glej ȃjdi
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ȃjmoht -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ȃjs medm.,
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ȃjte – glej ȃjdi
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ájurvéda -e ž (ȃ-ẹ́) tradicionalna hindujska metoda zdravljenja s posebno prehrano, zdravilnimi zelišči: osnove ajurvede; Ajurveda je celovit sistem zdravljenja, ki ga indijski naravni zdravilci poznajo in uporabljajo že več tisočletij E ← agl., nem. Ayurveda ← stind. āyurveda- iz āyu- 'življenje' + veda- 'znanost'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ájurvédski -a -o prid. (ȃ-ẹ̑) ki se nanaša na ajurvedo: ajurvedska masaža; Ajurvedski zdravnik mora biti odličen opazovalec, poleg tega svoje znanje in vedenje dopolnjuje vse življenje E ↑ájurvéda
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ȃjvar -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
akácija -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
akademȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
akadẹ́mik – glej akademȋja
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
akadẹ́mikinja – glej akademȋja
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
akadẹ̑mski – glej akademȋja
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
akcȅnt -énta m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
akcentológ -a m, člov. (ọ̑) strokovnjak za akcentologijo; naglasoslovec: Uvrščamo ga med najvidnejše dialektologe in akcentologe slovenskega jezika E (↑)akcènt + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
akcentológinja -e ž, člov. (ọ̑) strokovnjakinja za akcentologijo; naglasoslovka: Na kongresu so sodelovali ruski dialektologi in akcentologinja E ↑akcentológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
akcēntski – glej akcȅnt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
akcentuȋrati – glej akcȅnt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ákcijaSSKJ -e ž (á) ponudba določene količine, vrste blaga po nižjih, ugodnejših cenah: blago v akciji; To trgovsko podjetje ima velikokrat akcije E ← lat. āctiō 'gib(anje), delovanje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ákcija -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ákcijskiSSKJ -a -o in akcíjskiSSKJ -a -o prid. (á; ȋ) ki se nanaša na ponudbo določene količine, vrste blaga po nižjih, ugodnejših cenah: akcijska cena; akcijska prodaja; Nekatere banke so že pripravile akcijske ponudbe najugodnejših stanovanjskih kreditov v zadnjih nekaj letih E ↑ákcija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
akcȋjski – glej ákcija
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aklimatizácija – glej klīma
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aklimatizȋrati – glej klīma
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ȃkna -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ȁko vez.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
akomodȋrati – glej komọ̑d
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
akoprȁv – glej ȁko, čeprȁv
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
akorávno – glej ȁko, čeprȁv
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
akọ̑rd1 -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
akọ̑rd2 -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
akotȗdi – glej ȁko, tȗdi
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
akrátotêrma -e ž (ȃ-ȇ) nav. mn. 1. izvir, vrelec s temperaturo več kot dvajset stopinj Celzija in majhno vsebnostjo raztopljenih mineralnih snovi: Ob pojmu termalne vode moramo ločiti izvire, ki so po količini rudnin podobni mineralnim vodam, in akratoterme, ki imajo rudnin manj od enega grama v kilogramu vode 2. zdravilišče z vodo takega izvira, vrelca: Akratoterme ponujajo strokovne terapevtske programe in zdravljenje skozi vse leto E ← nem. Akratotherme iz gr. ákrātos 'čist, nemešan' + (↑)têrma
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
akrátotermálni -a -o prid. (ȃ-ȃ) ki je v zvezi z izvirom, vrelcem s temperaturo več kot dvajset stopinj Celzija in majhno vsebnostjo raztopljenih mineralnih snovi: akratotermalni vrelec; Akratotermalna zdravilna voda in srednjegorska klima so naravni zdravilni dejavniki, ki jih s svojo strokovnostjo oplemeniti ekipa naših zdravnikov in terapevtov E ← nem. akratothermal iz ↑akrátotêrma
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
akreditácija -e ž (á) 1. dovoljenje komu, da zastopa določeno organizacijo, opravi določeno nalogo: Večina domačih neodvisnih javnih občil in tujih novinarjev ni dobila akreditacij za spremljanje srečanja 2. postopek za pridobitev statusa za opravljanje določene naloge, dejavnosti: uspešna akreditacija; sistem akreditacij; Akreditacija bo verjetno trajala nekaj mesecev, saj gre za najbolj problematični del procesa 3. dovoljenje, pridobljeno s takim postopkom: Mednarodna revizorska hiša znova preverja, ali agencija za kmetijske trge izpolnjuje vse pogoje, da ji lahko podeli akreditacijo za črpanje evropskega denarja E ← agl. accreditation iz (↑)akreditírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
akrobácija – glej akrobȃt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
akrobȃt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
akrobátika – glej akrobȃt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
akrobȃtka – glej akrobȃt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
akrobȃtski – glej akrobȃt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
akrọ̑pola -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aksiọ̑m -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aksiomátičen – glej aksiọ̑m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aksiọ̑mski – glej aksiọ̑m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ȃkt1 -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ȃkt2 -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aktȋven -vna m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aktivȋrati – glej ȃkt1
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aktivȋst – glej ȃkt1
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aktȋvnost – glej ȃkt1
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
áktovka -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aktuȃlen -lna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aktualizȋrati – glej aktuȃlen
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aktuálnopolítični -a -o prid. (ȃ-í) ki je v zvezi z aktualno politiko: aktualnopolitična oddaja; aktualnopolitične razmere v državi; aktualnopolitično dogajanje; Tema njegovega predavanja je bila aktualnopolitična E iz aktuálna polítika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aktuȃlnost – glej aktuȃlen
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
akumulácija – glej akumulȃtor
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
akumulȃtor -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
akumulȋrati – glej akumulȃtor
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
akupresȗra -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
akupresȗren – glej akupresȗra
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
akupresúrni -a -o prid. (ȗ) ki je v zvezi z akupresuro: akupresurna točka; Z akupresurno masažo določenih točk na dlaneh ali stopalih lahko prek refleksnih poti vplivamo na delovanje notranjih organov E (↑)akupresúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
akupunktȗra -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
akupunktȗren – glej akupunktȗra
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
akupunkturíst -a m, člov. (ȋ) kdor se (poklicno) ukvarja z akupunkturo; akupunkturolog: Prepričan je, da so mišice in organi povezani z istimi nevidnimi živčnimi potmi in meridiani, kakršne poznajo akupunkturisti E (↑)akupunktúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
akupunktúrni -a -o prid. (ȗ) ki je v zvezi z akupunkturo: akupunkturna igla; akupunkturna masaža; akupunkturno zdravljenje; Hongkonški zdravnik je vodilni strokovnjak za akupunkturo jezika in prvi, ki je narisal zemljevid akupunkturnih točk na jeziku E (↑)akupunktúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
akupunkturológ -a m, člov. (ọ̑) kdor se (poklicno) ukvarja z akupunkturo; akupunkturist: opraviti izpit za akupunkturologa; Akupunkturolog zdravi tako, da vbada akupunkturne igle v različne točke na telesu E (↑)akupunktúra + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
akústičen – glej akústika
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
akústičniSSKJ -a -o prid. (ú) ki je v zvezi s proizvajanjem zvoka na naraven način, brez elektronskega ojačenja: akustični instrument; akustična kitara; akustično glasbilo; Tradicionalna klasična, akustična glasba je romantični privilegij preteklega časa, elektronska glasba pa je sedanjost E (↑)akústika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
akústika -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
akȗt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
akȗten -tna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
akutȋrati – glej akȗt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ȃkuzativ -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
akvadȗkt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ákvafítnes -a m (ȃ-ȋ) telesne vaje v vodi za razvijanje, ohranjanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti: Pri pol ure akvafitnesa porabimo do 400 kalorij E ← nem. Aquafitness iz lat. aqua 'voda' + ↑fítnes
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ákvakultúra -e ž (ȃ-ȗ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vodnih organizmov: strokovnjak za akvakulturo; V pripravi je novi zakon o pomorskem ribištvu in novi zakon o sladkovodnem ribištvu, ki bosta urejala tudi akvakulturo oziroma ribogojstvo E ← nem. Aquakultur iz lat. aqua 'voda' + (↑)kultúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
akvalȗnga -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
akvamarȋn -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
akvarẹ̑l -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
akvárij -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
akvizícija -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
akvizitȇr – glej akvizícija
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
akvizitêrstvo -a s (ȇ) ponujanje, prodaja izdelkov, storitev po domovih in zbiranje naročil: Ni pretiranega zanimanja za akviziterstvo in prodajo knjig prek telefona, saj je delo plačano po učinku, pridobitev zaupanja pri kupcih pa zahteva veliko časa in potrpežljivosti E (↑)akvizitêr
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ȁla – glej ȁlo
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alabāster -tra m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alárm -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alarmȃnten – glej alárm
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alarmȋrati – glej alárm
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ȃlbatros -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
albȋn -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
albȋnka – glej albȋn
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ȃlbum -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
al dente1 -- -- cit. [al dénte] v prid. rabi (ẹ̑) ki je kuhan tako, da ohrani čvrstost: Jed kuhamo, dokler riž ni al dente E ← it. al dente, dobesedno 'na zob'al dente2 prisl. (ẹ̑)
Kuharski mojster je svetoval, da testenine kuhamo al dente
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alegọ́ričen – glej alegorȋja
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alegorȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alegọ́rika – glej alegorȋja
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alẹ̑ja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alelȗja -e ž ‛obredni enobesedni velikonočni spev’ in medm.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alérgičen – glej alergȋja
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alergȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alergíjski -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na alergijo: alergijska reakcija; alergijsko vnetje nosne sluznice; Pri zdravljenju alergijskih bolezni je najpomembnejši ukrep izogibanje alergenu, na katerega smo preobčutljivi E (↑)alergíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alergogéni -a -o prid. (ẹ̑) ki povzroča alergijo: alergogena rastlina; alergogena snov; alergogeno živilo; Alergogeni cvetni prah je v zraku od sredine januarja, ko v toplih letih zacvetita leska in jelša, sezona pa se konča z ambrozijo v drugi polovici septembra E (↑)alergíja + (↑)gén
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alergologíja -e ž (ȋ) proučevanje in zdravljenje alergij: ukvarjati se z alergologijo; oddelek za alergologijo; Alergologija je ena izmed najmlajših in najhitreje rastočih medicinskih vej E ← agl. allergology, nem. Allergologie iz (↑)alergíja + tvor. od gr. lógos 'beseda, govor'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alergolóški -a -o prid. (ọ̑) ki se nanaša na alergologijo: alergološki test; alergološka ambulanta; alergološke študije; Če z usmerjeno alergološko diagnostiko ne potrdimo alergije, otroka napotimo k ustreznemu specialistu E ↑alergologíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ȃlfa -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alfabẹ̑t -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
álfanumêrični -a -o prid. (ȃ-é) ki je sestavljen iz črk in številk; črkovno-številski: alfanumerični znak; alfanumerična tipkovnica; Alfanumerično označevanje najpogosteje uporabljamo za označevanje uporov večjih moči E ← agl. alphanumeric, nem. alphanumerisch iz (↑)alfa(bét) + (↑)numêričen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ȃlga -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ȃlgast – glej ȃlga
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
algẹ̑bra -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
algebráičen – glej algẹ̑bra
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
algẹ̑brski – glej algẹ̑bra
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
algorítem -tma m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ȁli vez. lat.‛aut, vel, sive, seu’, člen. ‛a’ in prisl. lat.‛valde’
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alȋbi -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aligȃtor -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aliménti -ov m mn.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alkaidovec -vca cit. [alkájdovəc] in alkájdovec -vca m, člov. (ȃ) član fundamentalistične islamske organizacije Al Kaida: alkaidovci in talibani | Alkajdovec naj bi bil ubit v napadu brezpilotnega letala, in sicer že prejšnji teden E po imenu organizacije Al Kaida ← arab. al ḳāʿida, dobesedno 'osnova, pravilo'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alkájdovec ↑alkaidovec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alkȃlen -lna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alkáličen – glej alkȃlen
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alkimȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alkimȋst – glej alkimȋja
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alkimístičen – glej alkimȋja
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alkohọ̑l -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alkohọ̑len – glej alkohọ̑l
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alkohọ́ličarka – glej alkohọ̑l
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alkohọ́ličen – glej alkohọ̑l
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alkohọ́lik – glej alkohọ̑l
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alkoholīzem – glej alkohọ̑l
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alkohológ -a m, člov. (ọ̑) zdravnik, strokovnjak za zdravljenje odvisnosti od alkohola: Alkohologi si že leta prizadevajo za sankcioniranje opitosti na delovnem mestu E ← nem. Alkohologe iz (↑)alkoh(ól) + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alkoran – glej kọ̑ran
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alkoskòp -ópa in alkoskóp -a m (ȍ ọ́; ọ̑) priprava za ugotavljanje stopnje vsebnosti alkohola v izdihnjenem zraku; alkotestSSKJ: Alkoskop je nameril dva promila E (↑)alko(hól) + tvor. od gr. skopéō 'opazujem, gledam'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
álkotéster -ja m (ȃ-ẹ́) pripomoček za ugotavljanje stopnje vsebnosti alkohola v organizmu: Različni alkotesterji omogočajo izmeriti vsebnost alkohola v voznikovi krvi, urinu ali izdihani sapi E ← agl. alcotester iz (↑)alko(hól) + tvor. od (↑)tést
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
all inclusive -- -- cit. [ól inklúziu̯] v prid. rabi (ọ̑, ȗ) ki vključuje v ceno še dodatne storitve, dodatno hrano, pijačo: all inclusive ponudba in ponudba all inclusive; Turčija in Tunizija sta privlačni zaradi ugodnih all inclusive programov, grški otoki pa zaradi zanimive zgodovine in utripa E ← agl. all-inclusive iz all 'vse' + (↑)inkluzívno
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
all-in-one -- cit. [ól-in-u̯án] v prid. rabi (ọ̑-ȃ) ki lahko opravlja več različnih funkcij; vse-v-enem: all-in-one naprava in naprava all-in-one; Prvi večji uspeh podjetja je bil barvni all-in-one računalnik, ki je bil v čistem nasprotju s takrat prevladujočimi sivimi in monotonimi škatlastimi računalniki E ← agl. all-in-one iz all 'vse', in 'v' in one 'en'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
almanāh -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
almara – glej omȃra
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ȁlo medm.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alocírani -a -o prid. (ȋ) fin. razporejeni: alocirane obveznosti banke; alocirana sredstva državnega proračuna; Za delitev finančnih sredstev bi lahko uporabili metodo, ki jo je za alocirani dolg nekdanje federacije pred leti uporabil Mednarodni denarni sklad E ↑alocírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alocírati -am nedov. in dov. (ȋ) fin. razdeljevati, razporejati za določen namen: Konkurenca bo bolje alocirala kapital in banke ne bodo mogle več živeti le od obrestnih marž E ← nem. allozieren ← srlat. allocāre 'namestiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aloe vera -- -e cit. [alóje vêra] ž (ọ̑, ȇ) aloja, ki vsebuje zdravilne snovi: Priporočljivo je, da na opeklino nanesemo gel aloe vere, saj pospešuje celjenje E ← nlat. aloe vera iz (↑)alója + vera 'prava'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alọ̑ja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Ȃlpe – glej ȃlpski
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alpinȋst – glej ȃlpski
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alpinīzem – glej ȃlpski
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ȃlpski -a prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ȃlt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
álter -- prid. (ȃ) pog. ki je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno; alternativni: alter glasba; alter kultura; Metelkova je slovensko središče alter kulture
// ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: Režiser filma je alter, toda obenem je po svojem karakterju ravno dovolj mainstream, da si ne upa v čisti eksperiment in popolno, nepredvidljivo improvizacijo – glej tudi álter... E ↑alter(natívni)álter scéna -- -e in álterscéna -e ž (ȃ, ẹ̑)
1. področje udejstvovanja in uveljavljanja drugačnega, nasprotnega od ustaljenega, običajnega, uradnega; alternativna scena (1): Meni, da se je punk pojavil kot začetek alter scene
2. skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih; alternativa (1), alternativna scena (2): Stavbo je zasedla ljubljanska alter scena
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alternácija -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alternatívaSSKJ -e ž (ȋ) 1. skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih; alter scena (2), alternativna scena: Razstava se osredotoča predvsem na likovne manifestacije celjske alternative, ki se je rojevala v duhu rock glasbe tistega časa 2. dejavnost take skupine, navadno kulturna: festival alternative; denar za alternativo; Mesto in država sta alternativo voljna priznati za kulturo, nista pa ji pripravljena zagotoviti pogojev za nemoteno prakticiranje E ← nem. Alternative ← frc. alternative iz ↑alternatívni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alternatȋva -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alternatívec -vca m, člov. (ȋ) 1. kdor pripada alternativi: Sprejemljivi so za večino slovenskih medijev, čeprav so alternativci 2. pog. kdor se ukvarja z zdravljenjem po metodah alternativne medicine; zdravilecSSKJ, zdravitelj: Dialoga med alternativci in uradno medicino ni E ↑alternatíva
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alternatȋven – glej alternatȋva
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alternatívka -e ž, člov. (ȋ) 1. ženska, ki pripada alternativi: Izvajalka je kljub pop zvrsti alternativka, saj se upira mainstreamu in blišču 2. pog. ženska, ki se ukvarja z zdravljenjem po metodah alternativne medicine; zdravilka, zdraviteljica: Že pred leti me je neka alternativka opomnila, da imam gastritis E ↑alternatívec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alternatívniSSKJ -a -o prid. (ȋ) ki je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno; alter: alternativni viri energije drugi možni viri energije od uveljavljenih, zlasti okolju bolj prijazni; alternativna glasba; alternativna kultura; Alternativne gledališke skupine so največkrat majhne in le redko premorejo pravo gledališko stavbo
// ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: alternativno gibanje; Različne alternativne skupine vnašajo v družbo nove vrednote, stališča, merila E ← nem. alternativ ← frc. alternatif iz (↑)alterníratialternatívna medicína -e -e ž (ȋ, ȋ)
način ugotavljanja in zdravljenja bolezni, ki v nasprotju z uradno medicino ne uporablja le znanstveno preverjenih metod: Odklonil je operacijo in se zatekel k alternativni medicini
alternatívna scéna -e -e ž (ȋ, ẹ̑)
1. področje udejstvovanja in uveljavljanja drugačnega, nasprotnega od ustaljenega, običajnega, uradnega; alter scena (1): dogajanje na alternativni sceni; Pravega dela ni dobil, dejaven je bil predvsem na alternativni sceni
2. skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih; alter scena (2), alternativa (1): pripadnik alternativne scene; dejavnost alternativne scene; Alternativna scena v 80. letih v Ljubljani je soustvarila temelje kulturnega in političnega preobrata, katerega rezultat je bila samostojna Slovenija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alternatívnost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost alternativnega: Spodbujajo kreativnost in alternativnost, vsaka nova zamisel je dobrodošla E ↑alternatívni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alternȋrati – glej alternácija
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
álter… prvi del zloženk (ȃ) ki se nanaša na drugo možnost, izbiro poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno: alterklub; alterrock; alterkultura – glej tudi álter E ↑alter(natívni)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
altruȋst – glej altruīzem
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
altruístičen – glej altruīzem
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
altruȋstka – glej altruīzem
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
altruīzem -zma m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alumínij -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alumínijev – glej alumínij
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alumnȃt – glej lemenȃt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alȗn – glej galȗn
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
aluzívni -a -o prid. (ȋ) ki prikrito meri, namiguje na kaj: Kot celota razstava prinaša vrsto zanimivih slik, ki nas prevzamejo z aluzivno izpovednostjo E ← agl. allusive, frc. allusif iz (↑)aludíratialuzívno prisl. (ȋ)
V pripovedno kitico je aluzivno vnesen melodični obrazec ponarodele pesmi, saj bolj kot sama vsebina ali forma tega pesemskega odlomka v našem slušnem spominu odmeva melodija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alzheimer -ja cit. [álchajmer] m, živ. (ȃ) degenerativna bolezen, ki povzroča odmiranje živčnih celic; alzheimerjeva bolezen: Znanstveniki si prizadevajo odkriti gene, ki botrujejo širšim spremembam in motnjam, kot so rak, alzheimer, upad imunske sposobnosti organizma E skrajšano iz ↑alzheimerjeva bolézen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
alzheimerjeva bolézen -e -zni in Alzheimerjeva bolézen -e -zni cit. [álchajmerjeva] ž (ȃ, ẹ̑) med. degenerativna bolezen, ki povzroča odmiranje živčnih celic; alzheimer: zboleti za alzheimerjevo boleznijo; nastanek alzheimerjeve bolezni; bolnik z alzheimerjevo boleznijo; Pri nekaterih boleznih, denimo pri alzheimerjevi bolezni ali po možganski kapi, je pomoč svojcev dragocena in neizogibna E po nemškem nevrologu in nevropatologu Aloisu Alzheimerju (1864–1915)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
amacọ̑nka – glej amazọ̑nka
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
amacọ̑nski – glej amazọ̑nka
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
amalgȃm -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
amalgamȋrati – glej amalgȃm
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
amalgȃmski – glej amalgȃm
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
amandmȃ -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
amandmírati -am dov. in nedov. (ȋ) dati dopolnilni ali spreminjevalni predlog, navadno k zakonu: amandmirati člen zakona; amandmirati sklep; Vlada je amandmirala svoj zakon E (↑)amandmá
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
amariška – glej tamarȋnd
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
amatȇr -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
amaterīzem – glej amatȇr
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
amatȇrka – glej amatȇr
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
amatȇrski – glej amatȇr
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
amazọ̑nka -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Amazọ̑nka – glej amazọ̑nka
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
amazọ̑nski – glej amazọ̑nka
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ambasȃda -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ambasȃdor – glej ambasȃda
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ambasádorka -e ž, člov. (ȃ) 1. najvišja diplomatska predstavnica kake države v tuji državi; veleposlanicaSSKJ: Veleposlaništvo vodi izkušena ambasadorka 2. ženska, ki kaj predstavlja, reklamira, širi vedenje o čem: Unicefova ambasadorka; Oktobra letos je postala ambasadorka boja proti podhranjenosti E (↑)ambasádor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ambašador – glej ambasȃda
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ambícija -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ambiciọ̑zen – glej ambícija
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ambiȅnt -énta m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ambientálni -a -o [ambijentalni] prid. (ȃ) ki pripada ambientu, ga ustvarja: ambientalna osvetlitev; Premišljeno izbrane oblike in ambientalna svetloba, izbrani in usklajeni dodatki lahko prostorske omejitve spremenijo v prijeten ambient E (← it. ambientale) iz (↑)ambièntambientálna glásba -e -e ž (ȃ, ȃ)
nevsiljiva zlasti elektronska instrumentalna glasba brez poudarjenega ritma, namenjena ustvarjanju prijetnega razpoloženja: Pod drevesa bodo namestili ležalnike, viseče mreže, uredili bodo tudi knjižnico na prostem z ambientalno glasbo in gostinsko ponudbo
ambientálna postavítev -e -tve ž (ȃ, ȋ)
umetniška razstava, instalacija, postavljena znotraj ali zunaj galerije, muzeja, izkoriščajoč dano okolje: Poleg razstav doma in po svetu je pripravila že nekaj ambientalnih postavitev v zgodovinskih objektih in na prostem
ambientálno gledalíšče -ega -a s (ȃ, í)
gledališče, ki za uprizoritve izbira okolja zunaj gledaliških stavb in skuša v prostoru zabrisati mejo med igralci in občinstvom: Svoje tekste je pisal predvsem za ambientalno gledališče, hotel jih je postavljati v bunkerje iz prve svetovne vojne, na grobišča
ambientálno prisl. (ȃ)
ambientalno pomembna stavba; Poleg luči kot izjemno pomembnega scenskega elementa dogajanje zelo premišljeno ritmizira glasba, ki prostor ambientalno naseljuje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ambiēnten – glej ambiȅnt
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ámbora – glej jámbor
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ambrózijaSSKJ -e ž (ọ́) pelinu podoben enoletni plevel, katerega cvetni prah je zelo alergogen; žvrklja: navadna ambrozija; pelinolistna ambrozija; cvetni prah ambrozije; Ambrozija je nezahtevna glede rastnih razmer, zato raste predvsem ob avtocestah in železnicah, na slabo urejenih komunalnih javnih in drugih površinah E ← nlat. ambrosia ← gr. ambrosía 'pijača olimpskih bogov', prvotno 'nesmrtnost'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ambrọ́zija -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ambulȃnta -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ambulȃnten – glej ambulȃnta
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ambulȃntni – glej ambulȃnta
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
amẹ̑ba -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
āmen člen.,
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
amerikanofíl -a m, člov. (ȋ) kdor se navdušuje za ameriško politiko ali kulturo: anglofili in amerikanofili; Je pravi amerikanofil E ← nem. Amerikanophile iz (↑)amerikán(ec) + gr. phílos 'prijatelj, ljubitelj'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
amêriškiSSKJ -a -o prid. (ȇ) amêriški slámnik -ega -a m (ȇ, ȃ)
zdravilna rastlina s škrlatnordečimi ali belimi cveti v koških; ehinaceja: preparat iz ameriškega slamnika; Tudi pri nas je ameriški slamnik pozimi skoraj nepogrešljiv, njegovi pripravki pa najbolje prodajana zeliščna zdravila na svetu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ametȋst -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
amfetamín -a m (ȋ) močno sintetično mamilo, ki se uporablja kot poživilo in navadno povzroča odvisnost: gram amfetamina; tablete amfetamina; Natančnejših podatkov o tem, koliko mladih pri nas redno ali občasno jemlje amfetamine, ni mogoče dobiti E ← agl. amphetamine, nem. Amphetamin, skrajšano iz a(lfa-)m(etil)fe(ne)t(il)amin
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
amfíbija – glej dvožȋvka
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
amfiteáter -tra m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
āmfora -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ámiš -a m, člov. (ȃ) pripadnik protestantske verske sekte v Združenih državah Amerike, ki je znana po odpovedi sodobnemu načinu življenja: skupnost amišev; Ko ugotovita, da dobro razlikujem med amiši in mormoni, se iz srca razveselita, očitno imata s tem že nekaj slabih izkušenj, in pogovor steče E ← agl. Amish ← nem. Amische po švicarskem menonitskem škofu Jacobu Ammanu (približno med 1656–1730)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
amnestȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
amnestȋrati – glej amnestȋja
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
amnezȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ámniocentéza -e [amnijocenteza] ž (ȃ-ẹ̑) med. postopek, pri katerem se s punkcijo skozi trebušno steno izsesa del plodovnice s celicami zarodka za analizo kromosomov ali genov: izvesti amniocentezo; V večini držav je vsem starejšim materam na razpolago (ali je celo obvezna) amniocenteza, s katero je mogoče preveriti, ali ima plod Downov sindrom E ← nlat. amniocentesis iz gr. amníon 'jajčni ovoj' + kéntesis 'zbadanje, prebadanje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
amọ̑nijak -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
amortizácija – glej amortizȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
amortizȇr -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
amortizȋrati -am nedov. in dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ȁmpak vez.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ampȇr -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ampȇrski – glej ampȇr
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ampȗla -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ampulíran -a -o prid. (ȋ) ki je neprodušno zaprt v stekleničko, navadno za vbrizganje: zdravilo v ampulirani obliki; V hladilniku se shranjujejo inzulini, nekateri sirupi, nekatera ampulirana zdravila E (↑)ampúla
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
amputácija – glej amputȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
amputȋrati -am dov. in nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
amulẹ̑t -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ȁn – glej ȁmpak
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
anabólični -a -o prid. (ọ́) kem. ki je v zvezi z izgradnjo organskih snovi v celici, zlasti s prirastom mišične mase: anabolični hormon; anabolični steroid; Aerobne vaje in vaje za moč so pomembne tudi zaradi anaboličnega učinka E ← agl. anabolic iz gr. anabolḗ 'kup, nasip', tvor. od anabállō 'namečem, nakopičim'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
anabólik -a m (ọ́) kem. snov, ki pospešuje izgradnjo organskih snovi v celici, zlasti prirast mišične mase: jemati anabolike; prepovedani anaboliki; anabolik testosteron; Zaradi domnevnega jemanja anabolikov so mu odvzeli bronasto kolajno E ← agl. anabolic (steroid) iz ↑anabólični
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
anafiláktični -a -o prid. (á) med. ki je v zvezi s takojšnjim preobčutljivostnim odzivom organizma na vnos antigena: doživeti anafilaktični šok; Vsako leto na novo diagnosticiramo približno 300 bolnikov, ki so imeli anafilaktično reakcijo po piku čebele, ose ali sršena E ← agl. anaphylactic (reaction) iz (↑)anafilaksíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
anahronístičen – glej anahronīzem
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
anahronīzem -zma m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
anales – glej anȃli
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
analfabẹ̑t -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
anȃli -a m mn.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
analȋst – glej anȃli
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
analítičen – glej analȋza
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
analítik – glej analȋza
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
analȋza -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
analizánt -a m, člov. (ā á) psiht. kdor je analiziran: Analizant predpostavlja, da analitik pozna njegov problem in odgovor na njegovo težavo E (↑)analizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
analizȋrati – glej analȋza
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
analóg -a m (ọ̑) 1. kem. spojina, ki ima podobno strukturo in navadno tudi funkcijo kot kaka druga, a se od nje razlikuje po kaki sestavini: inzulinski analog; analog beljakovinske spojine; Na prodajnih policah v tujini, pa tudi pri nas so se začeli pojavljati analogi, ponaredki sira in drugih živil 2. analogen, podoben pojav ali predmet; analogonSSKJ: Marljiva kranjska čebelica, ki skrbi sama zase, je še najbližji živalski analog pridnega Kranjca E ← gr. análogon 'kar je skladno, se ujema' iz (↑)analógen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
analọ̑gen – glej analogȋja
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
analogȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
analógniSSKJ -a -o prid. (ọ̑) 1. ki podaja podatke, informacije zvezno, nepretrgano: analogni zapis; Včasih je veljalo, da digitalni zaslon zagotavlja mnogo kakovostnejši prenos slike, vendar je obdelava analognega signala tako močno napredovala, da razlike skoraj ne opazimo več 2. ki deluje na osnovi tako podanih podatkov in informacij: analogni modem; analogni priključek; analogni telefon; Priprava zmore natančnost laserskega gramofona in dobro osredotočenost, ne da bi pri tem izgubil kaj od naravnosti analogne naprave 3. ki kaže določeno veličino s kazalci na številčnici namesto z na zaslonu izpisanimi števili: analogna ura; Armaturno ploščo sestavljata velik analogni števec hitrosti in manjši digitalni prikazovalnik E ← nem. analog iz (↑)analogíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
analọ̑ški – glej analogȋja
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ȃnanas -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
anárhičen – glej anarhȋja
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
anarhȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
anarhȋst – glej anarhȋja
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
anatomȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
anatọ̑mski – glej anatomȋja
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ȁnda – glej ȁmpak
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Andi – glej pȃmpa
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
andiníst -a m, člov. (ȋ) kdor se ukvarja z andinizmom: To je knjiga o slovenskih andinistih, ki so prinesli alpinističnega duhá iz svoje stare domovine v argentinske gore in Patagonijo E po zgledu špan. andinista iz imena gorstva Andi + (↑)(alpi)níst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
andinízem -zma m (ī) vzpenjanje na najvišje vrhove Andov: predavanje o andinizmu; To je dokument o slovenskem planinstvu in alpinizmu v Argentini in Andih in zbornik o polstoletni zgodovini andinizma slovenskih izseljencev v Argentini E po zgledu špan. andinismo iz imena gorstva Andi + (↑)(alpi)nízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
andragóg -a m, člov. (ọ̑) strokovnjak za andragogiko: Prvi slovenski posvet direktorjev izobraževalnih centrov za odrasle in andragogov je priložnost, da javno povemo, kakšni so cilji in strategije za dvig izobrazbene ravni odraslih Slovencev E ← nem. Andragoge iz gr. anḗr 'moški, človek' + (↑)(ped)agóg
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
andragóginja -e ž, člov. (ọ̑) strokovnjakinja za andragogiko: Ob dnevih evropske kulturne dediščine Mestni muzej Ljubljana pripravlja dveurno kuharsko delavnico za odrasle, ki jo bo vodila kustosinja in andragoginja E ↑andragóg
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
andragóški -a -o prid. (ọ̑) ki se nanaša na vzgajanje in izobraževanje odraslih ali na vedo o tem: andragoški center; andragoška stroka; Različne andragoške ustanove ponujajo tečaje za odrasle E ↑andragóg
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ándropávza -e ž (ȃ-ȃ) skupek bioloških in psiholoških sprememb, ki se zaradi upadanja testosterona pri nekaterih moških pojavijo navadno po 50. letu in se kažejo zlasti v zmanjšani spolni sli: Andropavza pri moških ne nastopi nenadoma in čez noč E ← nlat. andropausis iz gr. anḗr 'moški, človek' + (↑)pávza1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
anekdọ̑ta -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
anekdọ́tičen – glej anekdọ̑ta
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
anekdọ̑tski – glej anekdọ̑ta
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
anẹ̑ks – glej anektȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
anektȋrati -am dov. in nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
anemọ̑na -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
anestẹ́tik – glej anestezȋja
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
anestezȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
anesteziológ -a [anestezijolog-] m, člov. (ọ̑) zdravnik specialist za anesteziologijo; anestezistSSKJ: Anesteziolog oceni splošno zdravstveno stanje bolnika in njegovo zmogljivost oziroma pripravljenost za operacijo E ← nem. Anästhesiologe iz (↑)anestezíja + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
anesteziologíja -e [anestezijologija] ž (ȋ) med. veda, ki se ukvarja z anestezijo: metode anesteziologije; Ko je opravila študij medicine, se je odločila za specializacijo iz anesteziologije E ↑anesteziológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
anesteziolóški -a -o [anestezijološki] prid. (ọ̑) ki se nanaša na anesteziologe ali anesteziologijo: anesteziološki inštitut; anesteziološki pripomoček; sodobne anesteziološke metode; Večino bolnikov pred operacijo pregleda anesteziolog v anesteziološki predoperativni ambulanti E ↑anesteziológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
anestezȋst – glej anestezȋja
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
anevrízma -e ž (ȋ) med. omejeno bolezensko izbočenje stene arterije, vene, srca: anevrizma v možganih; razpok aortne anevrizme; Če bolniku poči anevrizma trebušne aorte, ga moramo nemudoma operirati E ← nlat. aneurysma ← gr. aneúrysma 'razširitev'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
angažȋran – glej angažȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
angažȋrati -am dov. in nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
angažmȃ – glej angažȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ángel -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ángelski – glej ángel
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
angȋna -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
angiografíja -e [angijografija] ž (ȋ) med. rentgensko slikanje žil z uporabo vbrizganega kontrastnega sredstva: angiografija koronarnih arterij; Angiografija je razmeroma hitra in varna preiskava E ← nlat. angiograpia iz gr. angeĩon 'posoda, žila' + (↑)grafíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
angiológ -a [angijolog-] m, člov. (ọ̑) med. zdravnik specialist za žile in žilne bolezni: pregled pri angiologu; Ko družinski zdravnik ugotovi kronično vensko popuščanje, bolnika napoti k specialistu, bodisi k dermatologu bodisi k angiologu E ← nem. Angiologe iz gr. angeĩon 'posoda, žila' + -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
angiologíja -e [angijologija] ž (ȋ) med. veda o žilah in žilnih boleznih: Ves čas sledi novostim v kardiologiji in angiologiji ter objavlja članke v domačih in tujih publikacijah E ↑angiológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
angiolóški -a -o [angijološki] prid. (ọ̑) med. ki se nanaša na angiologe ali angiologijo: svetovni angiološki kongres; Ta teden bosta od ambulant delovali le urgentna angiološka ambulanta in dispanzer za trombotične bolezni E ↑angiológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ángioplástika -e [angijoplastika] ž (ȃ-á) med. širjenje zoženih žil s katetrom, ki ima na koncu napihljiv balonček: uspešna angioplastika; Z angioplastiko so razširili ledvično arterijo E po zgledu agl. angioplasty iz gr. angeĩon 'posoda, žila' + (↑)plástika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
angléškiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) angléški brák -ega -a m, živ. (ẹ̑, ȃ)
lovski pes gonič, ki ga uporabljajo zlasti za lov na zajce; beagle: Angleški brak ima kratko in zelo gosto dlako, mehke in dolge uhlje ter srednje močan dolg rep, ki je na konici vedno bel
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
angléžiti -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti angleškega jezika: začenjati vsesplošno angležiti; Mlajši rod je samo še angležil E po imenu naroda Angleži
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
anglizácija -e ž (á) 1. prilagajanje angleškemu načinu življenja in mišljenja: Prebivalci so se desetletja uspešno upirali poskusom anglizacije 2. uvajanje angleščine na določenem področju: Opozarjajo na anglizacijo, neslovenske javne napise in poimenovanja podjetij v tujih jezikih ter nered v poslovnem in uradovalnem jeziku E (↑)anglizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ángloamerikánščina -e ž (ȃ-ȃ) pog. ameriška angleščina: Angloamerikanščina je tako rekoč povsem naravno in neprisiljeno postala svetovni sporazumevalni jezik E iz ángloamerikánski 'angloameriški' ← agl. Anglo-American
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ánglomaníja -e ž (ȃ-ȋ) pretirano navdušenje za vse, kar je angleško: Knjiga obravnava kontinentalne anglomanije in anglofobije E (↑)anglo... + (↑)maníja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ángloslovénščina -e ž (ȃ-ẹ́) ekspr. slovenščina z elementi angleščine: Naša mesta, trge in vasi preplavljajo spakedranke v nekakšni angloslovenščini E (↑)anglo... + (↑)slovénščina
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
angọ̑ra neskl. prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
animácijaSSKJ -e ž (á) organizirane športne in prostočasne dejavnosti za dopustnike, turiste, letoviščarje, zlasti v turističnih objektih: Na ladji je poskrbljeno za družabne animacije od jutra do večera E ← nem. Animation ← lat. animātiō 'poživitev'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
animácija – glej animȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
animácijski -a -o in animacíjski -a -o prid. (á; ȋ) ki se nanaša na animacijo, organizirane športne in prostočasne dejavnosti: animacijski program; Animacijska služba v termah vsak dan prireja izlete E ↑animácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
animȃtor – glej animȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
animȃtorka – glej animȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
animátorski -a -o prid. (ȃ) ki se nanaša na animatorje ali animiranje: Animatorska skupina je zbrane na prireditvi dodobra zaposlila E (↑)animátor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
animé -êja m (ẹ̑ ȇ) japonski celovečerni risani film, za katerega so značilne temne obrobe oseb, predmetov in osebe z zelo velikimi očmi: Veliko je na Japonskem specializiranih trgovin z računalniškimi igrami, imajo pa tudi edino kinodvorano na svetu, v kateri vrtijo samo anime E ← agl. anime ← jap. anime, skrajšano iz anime(eshon) ← agl. animation, gl. (↑)animácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
animȋrati -am dov. in nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ankẹ̑ta -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ankétarka -e ž, člov. (ẹ̑) ženska, ki anketira; izpraševalkaSSKJ: Pred dnevi me je po telefonu neka anketarka vprašala, katero oddajo na nacionalni televiziji najbolj pogosto in redno gledam E (↑)ankétar
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
anksiolítik -a [anksijolitik] m (í) farm. zdravilo proti anksioznosti: antidepresivi in anksiolitiki; Analiza kaže na zelo veliko porabo anksiolitikov, za katere je znano, da ne morejo odpraviti depresije in da ne preprečujejo samomora E ← nlat. anxiolyticum iz ↑anksiózen + tvor. od gr. lýsis 'sprostitev'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
anksiózen -zna -o [anksijozən] prid. (ọ̑) 1. psiht. ki je v zvezi z anksioznostjo: anksiozna motnja; anksiozno stanje; Poskušala sem zmanjšati depresivne in anksiozne simptome 2. neprijetno vznemirjen, napet zaradi občutka ogroženosti, strahu brez stvarnega zunanjega razloga; tesnobenSSKJ: biti anksiozen; Anksiozni ljudje in ljudje, ki pogosto menjajo razpoloženje, so za razliko od čustveno stabilnejših ljudi manj zadovoljni s svojimi partnerji E ← lat. anxiōsus 'zaskrbljen, tesnoben'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
anksióznost -i [anksijoznost] ž (ọ̑) 1. psiht. duševna motnja, ki se kaže v neprijetnem stanju vznemirjenosti, napetosti zaradi občutka ogroženosti, strahu brez stvarnega zunanjega razloga: V prihodnosti bo pri zdravljenju anksioznosti mogoče predpisati pravo količino pravega zdravila, odvisno od genskega zapisa pacienta 2. neprijetno stanje vznemirjenosti, napetosti zaradi občutka ogroženosti, strahu brez stvarnega zunanjega razloga: Obšla ga je anksioznost E ↑anksiózen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
anọ̑da -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
anomíja -e ž (ȋ) stanje, ko razpadajo družbene, moralne norme, vrednote ter vezi med posameznikom in družbo: družbena anomija; kulturna anomija; Državljani brez demokratičnih tradicij, ki se sploh ne zavedajo svojih demokratičnih dolžnosti, tonejo vse bolj v anomijo, apatijo in ritualizacijo življenja E ← frc. anomie ← gr. anomía 'brezpravje' iz ánomos 'brezpraven' iz (↑)a... + nómos 'zakon'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
anonȋmen -mna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
anonímka -e ž (ȋ) sporočilo, ki nima navedenega avtorjevega imena: napisati anonimko; avtor anonimke; pisec anonimke; Prisegam, da je vse, kar sem napisal v anonimki, resnica E ← hrv., srb. anònīmka, univerbizirano iz ȁnonīmna pȍruka 'anonimno sporočilo'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
anonȋmka – glej anonȋmen
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
anonȋmnež – glej anonȋmen
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
anonímniSSKJ -a -o prid. (ȋ) anonímni pokòp -ega -ôpa in -ópa m (ȋ, ȍ ó; ọ́)
obred, pri katerem se pepel pokojnika raztrosi po za to določenem delu pokopališča brez označbe imena pokojnika: Poleg grobnih polj za različne vrste pokopov je na robu pokopališča določen tudi prostor za raztros pepela za anonimni pokop
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 34787 zadetkov.